311
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Ta ponedeljek otvorjen je bil tukaj shod učenjakov in strokovnjakov z naslovom »Kongres" za „Hygiena in Demografijo/ Shod je mednaroden, vde-ležujejo se ga vse države in vsi narodi in peča se s splošnimi zdravstvenimi vprašanji. — Pokrovitelj je temu
shodu cesarjevič Rudolf, predsednik pa prof. Ludtvig. Zborovanje otvorilo se je v ponedeljek ob 11 uri v veliki dvorani glasbenega društva (Musikvereins-Saal). Navzoči so bili: cesarjevič Rudolf, ki je zbor otvoril v imenu cesarjevim, dalje: kardinal nadškof Gangelbauer, ministri: Ziemalkovski, grof Falkeuhayu, baron Pražak, Gautsch, marquiz Baquechem; Nemški poslanik princ Reuss, cesarski namestnik baron P o s-singer, vitez A. Schmerliug, deželni maršal grof K i n-8ky in mestni župan Uhl iu pa veliko zastopnikov unajnih držav iu čleuov kougresa.
Zbiane nagovoril je prvi predsedni« profesor Ludwig pričenši 8 pozdravom do pokrovitelja cesarjeviča, dalje omenja, da je to po Komaj preteklih 10 letih šesti tak mednaroden kougres, katerih prvi je bil v Briisselju, dalje so bili v Parizu, Turinu, Genfu, Haagu in sedaj šesti na Dunaju. Dalje govoril je prof. Luawig o namenu kongresa. — Za njim odgovoril je cesarjevič Rudolf rekoč: Najdragocenejši kapital držav in družbe je človek. Vsako posamezno življenje zavzima gotovo vrednost. To ohraniti in do neizogibne meje kolikor moč neskrajšano ohraniti, to ni samo zapoved humanitete, to je tudi v lastno korist naloga vseh zadrug.
Posamezen tega nikakor ne more doseči, zato treba vzajemnega skupnega delovanja. Po naštetji nalog kongresa in pozdravu došlih zastopnikov iu gostov, izreče cesarjevič 6. kongres otvorjen.
Za njim govoril je glavni tajnik profesor Gruber o nalogah shoda, za njim pa zastopnik Nemške tajni svetovalec Ko hler.
Pa zanimanje za hygienski kongres odmika se uže sedaj in se bo vsaki dan bolj onemu za pričenjajoč se državni zbor. Dne 11. oktobra namreč zbero se državni poslanci v novo zanimivo zborovanje. — Do sedaj se za čas Taaffejeve vlade še nikdar v krogih viadi prijazne večine še ni nakopičilo toliko opravičene nezadovoljnosti zjpuer vlado, kakor se je v malih mesecih prestanka do-srečilo povzročiti naučnemu ministru Gautsch-u. —irar odpotuje se v zadnjem trenuuu v spremstvu bivšega državnega poslanca Rittnerja v Galicijo z očividnim namenom, da bi si tam z bolj ali manj dragocenimi obljubami pjj.dubil.prijateljstvo iu pa podporo galiških državnih poslancev.
OiLpolitičue skušenosti galiških poslancev je priča-kovati, aa gaznim okom pregledajo položaj in da po vsem hladnokrvno sodijo dosedanjo malo srečno delovanje mi-nistra Gautsch-a, kateri je s svojimi dosedanjimi koraki vsikakor pokazal vsega druzega več kot spretnost za vodstvo najvažnejšega nam naučnega ministerstva.
Ogerska. — Vojaške vaje sklenjene so bile dne 25. t. m. in potem podal se je cesar takoj v Buda-Pešt, kjer je bilo konečuo posvetovanje skupnih ministrov o skupnem državnem proračunu za prihodnje leto. Takoj pa se prične tudi zborovanje novoizvoljenega ogerskega državnega zbora, katerega cesar odtvori s preatolnim govorom. — Nadvojvoda Albrecht obiskal je te dni dvor Romunsk in je bil  tam sprejet z velikem odlikovanjem.
312
Nemška. — Minulo soboto pripetila se je na fran-cosko-Nemširi meji zopet dogodba, zelo podobna pred malo mesci prestane dogodbe Schnabele-ove.
Nemški vojak, gozdnem čuvajem v pomoč dodan zoper tatove divjaščine, vstrelil je namreč francoskega lovca smrtno, francoskega častnika pa, ki je bil poleg prvega na lovu na francoskih tleh, ranil je teško v stegno. To napravilo je velikanski vriš v francoskih časnikih, pričele so se stroge preiskave in videti je, da se to ni zgodilo namenoma, temveč, da je nemški vojak francoska dva lovca smatral za tatova divjaščine.
Nemška vlada je tudi francoski po svojim poslaniku izrekla obžalovanje in pripravljenost, dati vsako dostojno zadostenje. — Ta dogodba kaže kako hudo so napete strune med obema državama in kako malo je treba, da se oname krvavi vsikakor neizogiben boj. — Ta dogodba tudi dosti pojasnuje slavo, katera se prepeva Bismarku povodom njegovega dovršenega 25 letnega ministrovanja.
Francoska. — Sedanja francoska vlada si posebno prizadeva. da napravi ravnotežje v budgetu. Izredni budget bode pomanjšala za 122 milijonov frankov, vojni in pomorski budget pa za 100 milijonov frankov.
Bolgarska. — Tukajšnje razmere se zadnji teden niso spremenile v ničemer. Turška hoče se sicer Ruski nasproti skazati postrežljiva, pa vse, kar pripravlja v ta namen proti Bolgarski je tako, da nikakor nima pričakovati potrjeDJa ^elevlasti. — Ena prikazen je vrh tega zabiležiti tudi iz avstrijskih vojaških krogov. Nekateri časniki dunajski namreč trdijo, da je odstop nadvojvoda Janeza od vojnega poveljništva v Lincu v nekakovi zvezi
z Bolgarskim vprašanjem. Ta nadvojvoda in pa princ Ferdinand Cobourški sta baje osebna prijatelja in sedaj ni knezov tajnik je bil pred v službi nadvojvodovi.
— Koliko laži pošljejo med svet razni listi in časnikarske agencije, se je zopet pokazalo. Vsi listi so bili polni poročil, da je turška vlada predlagala vlastim, da se pošlje v Sofijo ruski generalni guverner, katerega bi spremljal turški adjunt, in drugič zopet, da se pošlje ruski komisar v spremstvu turškega uradnika, kateri komisar bi pa le določeni čas smel ostati v Bolgariji, in da je Nemčija pretila Bolgariji z blokado pristanišč, če ne da zadostenja. Neko poročilo iz Carigrada pa sedaj zatrjuje, da je vse to izmišljeno.