Dopisi. Iz Ribnice na Pohorju. (Ljudski s h o d), v lepih prostorih g. Fukshoferja in v navzočnosti c. kr. komisarja obhajan, se je vrlo dobro obnesel. Navdušene govore gospodov Robiča, Hribarja in dr. Gregoreca smo pazno poslušali. Še dolgo jih bodemo pomnili. V?prejete so bile iste resolucije, kakor v Račah. Zaradi nagodbe z Ogersko je vprašal g. Grubelnik: bi li ne Skodovalo našemu trženju z lesom, ako bi se proti Madiarom napravila nekedanja colninska meja in colnina naložila na naš les. Reklo se je, da se tega nam ni toliko bati, kakor Madjarom, ako mi njihovim pridelkom naložimo colnino. Oni potrebujejo naše lesovine bolj, kakor mi njihovo zrnje, moko, vino, živino itd. Oni so uničeni, naše kmetovalstvo pa rešeno, ker dobi pravične cene. Žuganje, da jim mi zapremo meje, bode tako silno, da Madjari gotovo odjenjajo od svoje ošabnosti. Že sedaj se govori, da so voljni 35% t. j. za 5% več doplačevati k skupnim stroškom. Sicer bi pa colnina na les zadela tudi gališko lesovino, katere sedaj zavoljo reiakcij največ gre na Ogersko in našo spodrinjava. Naši poslanci pa bodo gotovo ozirali se na vse koristi tudi na trženje z lesora in delali na to, da se odpravijo refakcije. Omenirao še, da je č. g. župnik Hrastelj predlagal, naj se izreče g. Robiču za njegovo delovanje najiskrenejša zahvala ter da ga hočemo zopet izvoliti v državni zbor. Navzoči pritrdijo z živio-klici. — Zelo ugajalo nam je, kar je g. Hribar povdarjal: slovenske otroke treba v Ijudski šoli podučevati v jeziku, katerega že umejo, torej v slovenski materinščini. Vsi predmeti se naj učijo slovenski, tudi nemščina, sicer je vse zastonj. Slovensko šolstvo bi naj Slovenci imeli tako v svojih rokah, kakor Nemci nemško. Zato se deželni šolski svet naj razdeli v dva oddelka, v nemški in slovenski, in za deželnega Solskega nadzornika slovenskim šolam nastavi Slovenec! S trikratnim živio na svetlega cesarja bil je zanimivi ta ljudski shod sklenjen. Hvala vsem, ki so pripomagali k lepemu uspehu! Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Okrajni šolski s v e t) gornjeradgonski je tukajšnjemu bralnemu društvu prepovedal v šolski izbi shranjevati svoje knjige in časopise, in tamkaj po nedeljah in praznikih k branju shajati se. Take nestrpnosti ne kažejo sosedni okrajni šolski sveti p. sv. lenarški, ptujski, ljutomerski proti bralnim društvom; tudi v teh okrajih imajo bralna društva svojo knjižnico večidel v šolski izbi, tamkaj udje časopise in knjige prebirajo, pa okrajni šolski sveti jih ne podijo iz šole. Ali bo menda s tem šola oskrunjena, če mladenič ali mož o šole prostih dnevih, po nedeljah in praznikih v šoli časnike in knjige prebira, se lika in izobražuje ? Okrajni žolski svet gornjeradgonski sili jurjevske farmane, naj šolo povekšajo, ne dovoli pa, da se tam k branju shajajo. Daj, žrtvuj za šolo, pa tam kak časnik brati, nimaš pravice! Povekšajte šolo, se vedno narekuje, pa naj nas zagotovi, da bomo tudi učitelje za pomnožene razrede iraeli. — Pri sosedni Kapeli je tudi silil okrajni šolski svčt gornjeradgonski na razširjenje; razširili so šolo, pa imajo zdaj, kakor prej samo tri učitelje, dve sobi sta prazni. Pri nas sta dva učitelja in dve učiteljici, med temi eden pomožen učitelj in ena pomožna učiteljica, ki nikoli pripravnišča nisfa obiskovala. — Ko je letos na sprotoletje bila tukaj nastavljena definitivna učiteljica, so g. Pergerja, ki je dovršil pripravnišče, ima zrelostni izpit, ki je bil edini zmožen podučevati v telovadbi in v petju, porinili za začasno pomoč v Negovo, mi pa se moramo zadovoliti z učiteljem in z učiteljico le tako za silo! Ko povekšamo šolo, še menda dobimo tretjega pomožnega učitelja! Ali je za Jurjevčane vse dobro? Iz Griž pri Celju. (»Delavec« bogotajec). (Konec). Vidite, Suher, Dolinar, Kajtna, Šteflak in veliko drugih, ki ste se dali preslepiti od obljub socijalnih demokratov, vidite, v kakšno društvo ste zašli! Ali še raore kdo bolj očitno tajiti Boga in resničnost naše sv. vere, kakor »Delavec« z zadnjičzapisanimi besedami? AH še morete tako lahkoverni biti in ne spoznati, da je to le golo slepilo, še se vam pravi: »Saj mi nismo zoper vero, mile pravimo, da je vera privatna ali zasebna reč«? Že te besede, namreč vera je privatna reč, so ne le neumne, marveč tudi bogotajske. Bog je naš Stvarnik in naš Odrešenik in tedaj tudi naS najvišji Gospod. Kakor se ne sme za privatno reč proglasiti, če hočeš našega cesarja priznavati za svojega cesarja ali ne, ter jih spoštovati ali ne, tako se ne sme in ne more trditi, da je to vsakemu na voljo dano, da pripoznava Boga ali ne, ga časti in moli ali ne. Seveda se ne raore in tudi ne sme nihče siliti k veri. Vera je milost božja. To milost Bog vsakemu ponuja. Pa vsakemu pripusti prosto voljo, ali jo sprejme ali ne. Ali v tem, kako rabimo prostost volje, v tem bo Bog vsakega človeka kakor tudi človeštvo sodil. Ge ne prej, na sodbi božji bo gotovo vsak socijaldemokrat tudi spoznal in pripoznal, da vera* ni privatna] reč. Vsem pristašem »Delavca«, ki pa hočejo še ludi pravoverni kristijani biti, prislavimo še opomin sv. aposteljna Janeza: >Preljubi! ne verjemile vsakemu duhu, temveč skušajte duhove, ali so iz Boga; zakaj veliko lažnjivih prerokov }e na svet izišlo. Iz tega-se duh Božji spozna: Vsak duh, kateri priča, da je Jezus Kristus v raesu prišel, je iz Boga, in noben duh, kateri Jezusa razdeva, ni iz Boga, ampak ta je antikrist, od kterega ste slišali, de pride, in je že zdaj na svetu.« Od Sv. Antona v Slov. gor. (N a š e n e mštvo.) NaSi Antonjevčani bili so do sedaj zmiraj pošteni, vrli narodnjaki. Seveda, nahajala se je med njimi tudi kaka puhla butica, ki se je ponašala z blaženo nemščino, a na dan si vendar ni upala ž njo. A sedaj smo tudi v tem smislu napredovali. Imamo namreč nekega zelo zvitega možiceljna, kateri bi naj rajši pasel krave ali pa gonil zakajeni kovaški meh tam nekje v vedno blatni Brengovi, kakor prej, ne pa tako »neroštvo« rinil našemu do sedaj narodnemu ljudstvu. Kaj pa ga je bilo treba?! Svoj >Gemischttwarenhandliing« z dvema tt pisani bi lahko postavil kje v tevtoburških pragozdih, in lahko bi še en t pritaknil, da bi ja bolje držalo, ne pa se je noselil k nam, ki imamo hvala Bogu poštenega, narodnega trgovca. V svojem, GemischtUvarenhandlungi« ima tudi »Sudmark«-ove žepljenke. In to prav točno kaže njegovo prepričanje in mišljenje. Od naših ubogih kmetov dobiva teško prislužene krajcarje ter jih pošilja onemu društvu >Sudmark«, kojega glavna naloga je, da uniči slovenski živelj in katoliško vero na Spodnjem Štajarskem. Zatorej, dragi Antonjevčani, rajši si kupite kresno gobo in ocelj in krešite si ogenj, kakor bi nažigali s tistimi nemškimi užigalicami! Vsak novčič, ki ga daste za-nje, je judežev, ker vi ž njim prodajate svoj narod, ter le našim nasprotnikom pripomorete, da nas tem lažje ugonabljajo. Iz Ljutomera. (Posojilnica) je imela v 24. upravnem letu 1895. prometa 374,461 gld. 68 kr. Koncem 1894. leta je imela zadruga 556 zadružnikov. Lela 1895. je pristopilo 93 zadružnikov, izstopilo pa samo 27; torej se je število zadružnikov pomnožilo za 66 in je zadruga štela koncem 1895. leta 622 zadružnikov. /,adružni deleži so znašali koncem 1894. leta 34,717 gld. 82 kr. Leta 1895. se je vložilo 3509 gld. 34, vzdignilo pa 2878 gld. 83 kr., torej se je vee vložilo za 630 gld. 51 gld. Kapitalizovane obresti od zadružnih deležev za leto 1895. so znašale 1504 gld. 68 kr. in zadružni deleži s kapitalizovanimi obrestmi vred koncem leta 1895., torej skupaj 36,853 gld. 01. Hranilnih vlog je leta 1895. vložilo 451 strank 104,137 gld. 66 kr., vzdignilo pa je 462 strank 106,490 gld. 50 kr., torej se je več vzdignilo za 2352 gld. 84 kr. Kapitalizovane obresti za leto 1895. so znašale 7506 gld. 93 kr., hranilne vloge koncem 1894. leta 192,404 gld. 99 kr. Koncem leta 1895. je znašalo torej stanje hranilnih vlog s kap. obrestni vred skupaj 197,559 gld. 08 kr., ki so bile naložene na 708 hranilnih knjižic. Na posojilih se je izplačalo 1895. leta 49.956 gld., vrnilo pa 34,978 gld. 50 kr., več se je iz- posodilo za 14,977 gld. 50 kr., in ker je koncem leta 1894. znašalo stanje posojil 210,010 gld. 50 kr., znašala so vsa posojila koncem 1895. leta 224,988 gld. Kupilo se je posestvo v Ljutomeru zo 16000 gld. Na to se je že izplačalo 14.065 gld. 88 kr., ostalih 1934 gld. 12 kr. pa še je bilo na koncem leta 1895. na dolgu. Vrednost tega posestva se je znižala vsled prodanih gibljivostij za 205 gld, 78 kr. in je torej koncem 1895. leta še znašala 15.794 gld. 22 kr. Rezervni fond je znašal koncem 1895. leta 23,838 gld. 65 kr., posebna rezerva pa 1178 gld. 32 kr., obe rezervi skupaj 25,016 gld. 97 kr., Cisti dobiček leta 1895. je znašal 3109 gld. 51 kr. ter se ima vsled sklepa občnega zbora z dne 14. maja 1896 pridjati rezervnemu zakladu. Upravno premoženje se je leta 1895.' zvišalo za 12.940 gld. 83 kr. in je znašalo koncem 1895. leta 266,797 gld. 89 kr. V prvem polletju 1896 je imela posojilnica 138,034 gld. 22 kr. promela. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, in se obreslujejo po 4VJ0/«. Obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitala. Posojda se dajejo po 6°/0 le samo druJtvenikom. Uraduje se vsaki torek in petek razun praznikov od 9. do 12. ure dopoldne. Iz Teharij. (Ne podpirajmo tujcev!) Ko smo pred enim letom iraeli obč. volitve, bil je hud boj, a vendar je zmagala narodna stranka. Izvoljen je bil slovenski občinski zastop, upeljalo se je slovensko uradovanje in mi smo rekli: Hvala Bogu, da se je vendar enkrat pri občini na bolje obrnilo. Toda malo smo se varali. Naš obč. odbor, akoravno je slovenski, se vse prernalo drži gesla »Svoji k svojim«, ker podpira »Nemca«, kakor }e to ono nedeljo storil. Neki posestnik, ki je zagrizen Nemec in je bil ob zadnjih obč. volitvah najhujši nasprotnik sedanjega odbora, vložil je prošnjo, da bidobil dovoljenje za krčmo. Ker je na pri nas že itakpreveč krčem, je okr. glavarstvo v Celju kakor tudi na-mestnija dotično prošnjo oziroma rekurz odklonila. Kajpa storijo naši obč. očetje? Podpišejo mu vsi novi rekurz. Da imajo naš oče župan in drugi slovenski odborniki tako malo narodnega prepričanja, kaj tacega bi si mi še mislili ne bili. Ali ste podobni Irstu, o katerem sv. pismo pravi, da ga veler semtertja ziblje? Toliko za tokrat; mogoče, da se v kratkem zopet oglasim. Od Sv. Benedikta v Sl. gor. (Spominski list.) Ob sklepu leta 1893. je umrl svoje dni daleko poznani rodoljub »kralj Slov. gor.«, Dominik Colnik. Imel je v kraju »Drvanja« veliko, izvrstno obdelano posestvo s pohištvom, podobnim ličnemu gradu. D. Golnik je bil navdušen domoljub, delj časa cerkv. ključar pri župni cerkvi, ter izvenredno gostoljuben. »Spomniski listi« njegovi kažejo mnogo imen z lastnoročnimi podpisi, s pesmicami, z bistrouinnimi izreki priprostih kmetov in učenih veljakov, ki so Golnikovo gostoljubnost uživali. — V začetku imenovanih »Spom. listov« je neki gost zabilježil znani latinski izrek: »Donec eris felix, multos numerabis amicos« — dokler ti sreča cveti, prijateljev bode obilno, ko pa nebo se zmrači — zapuščen boš samec ostal... Te modre besede so se izpolnile pri Colniku do slednje pičice. Vse ogromno premoženje njegovo je zginilo, žena umrla, otroci po svetu raztepli; »kralj Slov. gor.« jeslednjič pod ptujo streho kot živinozdravnik životaril, ter kot ubožec umrl. Njegovo posestvo je naRupil neki Nemec iz Gradca, ki pa ni bil prijatelj Slovencev.*) Pa še bolj skrivnostna je Colnikova *) Mimogrede o])omnimo, da je to krasno posestvo sedaj na prodaj, kcr se je njegov lastnik spet v Gradec podal. Nekaj zemlje je razprodane. Najboljše: njiva, travniki ... lesovi, živina izvrstno rejcna. orodje za poljedeljstvo. .. se primeroma dobi za dober kup. Oddaljcno je posestvo od župne eerkve malo uro. Vsega zeraljišča še je sedaj okoli 62 oralov. Dopisn. smrt. — Zvečer 27. dec. se je seSel še z znanci in bil v neki vinski kleti prav židane volje. Pozno po noči gre v svoje stanovanje. V sobico je pot v predklelju vodila pred duri, skozi katero so stopnice bile v globoko klet. Te duri so to noč bile odprte; Colnik pridši domo, gre v svoje stanovanje ter pade v globoko klet in se ubije. Da je duri odprl kak hudobnež, je gotovo; ker Golnik ničesar ni imel v tisej kleti, in tudi gospodar le prazne sode. Sum je šel na nekega Golnikovega sovražnika, ki se mu je bojda zagrozil, pa sodnija ni mogla resnice na dan spraviti. — Ker ponesrečnež ni zapustil nikakega premoženja, so se zbrali nekateri tukajšnji častilci njegovi, da bi mu postavili na pokopališču časten spomenik, in sicer prvo polovico septembra 1.1. Nekateri Čolnikovih »nekdanjih gostov« so v ta namen poslali svoje doneske. Prijazno so vabljeni vsi, katerih imena so v »Spom. listih« Čolnikovih zapisana, naj blagovoljno kak dar položijo v znak hvaležnosti do rajnega na njegov grob. Darovi naj se pošljejo Antonu Roškarju, kmetu na Drvanji, pošta Sv. Benedikt Sl. gor. S Pllštanja. (Duhovne vaje.) Blagor oni župniji, kjer se obhaja sv. misijon, duhovne vaje ali kake druge pobožnosti, ki ljudstvo iz duševnega spanja dramijo! V tcm oziru je menda pilštanjska župnija najsrečnejša v celi naši škofiji, zakaj 20 let se ponavlja zaporedoma škapulirska devetdnevnica, katero vodijo čč. gg. lazaristi iz Celja. Tudi letos smo imeli take duhovne vaje za vse 4 stanove od dne 7. pa do 16. julija. Udeležba bila je velia iz vseh sosednih, posebno še iz hrvaških župnij. — Vam pa čč. gospodje, ki ste tako goreče, neulrujeno sejali seme božje besede, ljubi Bog stoterno povrni in razširjaj Vaše polje po slovenski domovini! Iz Brežic. (To in ono.) Da Vas malo razvedrim, gosp. urednik, evo Vam najprej v izbrani nemščini napisanega naslova: die Folgeboren Mariea Pleterskie Painhof Post Rann Steijemakt Šnelget. Pismo je iz Vidma. — Narodna zavest se pa vendar vedno bolj širi po brežiškem okraju. Priča temu so bili velikanski kresovi, ki so goreli na predvečer sv. Cirila in Metoda, pa tudi streljanje iz možnarjev. V Pišecah kar nehati niso mogli. Na meji brežiške in dobovske župnije so zapalili slov. mladeniči velik kres in so streljali celo s topom. Tudi mile slov. pesmi so se kaj lepo razlegale daleč okrog. Tako je prav, tako se naj hvaležno častita slavna slovanska aposlola! —¦ Smo pa tudi kaj pridelali letos, ste gotovo radovedni. Hvala Bogu, vsega je dovolj in dobri Bog nam še več ponuja in obeta. Leto je izredno rodovitno. Ječmen, rž in pšenico so lepo spravili in obilno namlatili. Ljubi Bog nas je obvaroval še vsake nezgode. Krog in krog je žugala nam ledena šiba božja vse uničiti, a prizanesla nam je. Ge bo nam Bog usmiIjen tudi nadalje, lahko si bo malo opomogel naš dobri, a ubogi kmetič, vzlasti ker vinogradi obetajo bogato trgatev. Tudi sadja je veliko, dasi ga je mnogo odpadlo. — Gledaje hvaležno na preobilne dobrote božje pa je Ijudstvo tudi bolj veselo in zaupno gleda v prihodnjost. Veseli se pa tudi z vsemi brežiškimi narodnjaki velikega pevskega koncerta, ki se bo vršil 15. avgusta v Brežicah. Zato se pa tudi delajo že velike priprave. Vsakemu brežiškemu Slovencu je že odkazano in določeno delo in delokrog za slavnost, in poprijeli so se že vsi z resno vnemo dela, zlasti pevci in pevkinje. Mešani zbor šteje blizu 50 pevcev in pevk, moški zbor sam čez 20. Posebno dobro so zastopani prvi glasovi. Pričakovati je tudi veliko število Hrvatov na pevsko slavnost in tudi nekatera hrvaška pevska društva so se že oglasila. Kaj pa, ko bi utegnil prostor biti pretesen? — Prav občutljivo čutimo brežiski Slovenci izgubo, katera nas je zadela s prerano smrtjo tukajšnjega zemljiškega knjigovodje, gosp. Špindlerja. Takih plemenitih znaCajev je pač malo med nami. Njegovi enako blagi soprogi izrekamo odkritosrčno sožalje! — Pri lanski volitvi v okrajni zastop je bilo izvrženih 7 slov. veleposestnikov iz imenika za veleposestvo; zato pa so zmagali Nemci z enim glasom večine. Izbrisani veleposestniki so se pritožili pri upravnem sodišču na Dunaju. Pa mislite, da se je njih pritožbi ugodilo? Le ena pritožba je bila ugodno rešena, druge je najvišje sodišče zavrglo. Vendar trdno upamo, da bomo pri prihodnjih volitvah gotovo prodrli. Saj pa je tudi krvava potreba, da pridejo okrajni posli v slovenske roke, ker ceste so v silno slabem stanu, živinoreja vidno peša itd. Ni čuda, saj po sili Nemec ne more imeti srca do slovenskega kmeta. Tudi napisi so le nemški. Toda »vsaka sila do vremena!« — V Maribor prestavljeni notar dr. Firbas je svoja hišo prodal edinemu Nemcu in sicer Prusu. Čudno! Tako se vedno manjša število slovenskih bišnih posestnikov v Brežicah.