Gregor Strniša
18. 11. 1930-24. 1. 1987
113
Hodil je med hišami in srečal toliko ljudi, bilo je kot človeški vrt -sredi vrta stoji smrt.
Najprej smrti nikjer ni. Potem rase, zrase v velik zid. Je tu konec teh poti? Se ne topi zid pred očmi?
Robat kamen čuti dlan -se ni premaknil, za hip, za las? Samo nebo sega čez zid, na zidu Večernica cveti.
(Oko, 99)
114
Gregor Strniša
Za padajočimi urami nekdo stoji, nekdo živi, za sobami, za sobami živi nekdo, nekdo stoji.
Stoji nekdo za to prstjo, za dnevom, nočjo živi nekdo. Nekdo igra za mesom, kostjo, za to nočjo gode nekdo.
Nekdo se igra za krstami, za zibkami se igra nekdo, nekdo igra in se igra. In šele ta si ti? Si ti.
(Vesolje, 55).
*
GROB     Trije beli kamenčki
na črni zemlji, pod prstjo leži nekdo, ki je bil, na nji ležijo kamenčki.
Trije svetli kamenčki, pod sonci in pod meseci, okrog in okrog njih samo kroži nebo za zvezdami.
Za zvezdami spet polno zvezd, in sredi vseh teh zvezd ta svet, sredi sveta grob iz prsti, s tremi jasnimi očmi.
(Vesolje, 51)
TI