Izhajajo 1. in IB. VBacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino «prejema J. Krajec v Novem mestu, dopis« pa nredništvo.
Kdor Èeli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaéa za dvogtopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Katero pleme se najbolj priloga naši domaći živini?
Kiikor ni vsako seme, sli bolje rečeno, Teaka rastlinska vreta pripravna la naĚe kraje, ravno tako tudi ni vsaka živina pripravna za saáe razmere.
DoBcdaj 80 se vpeljevala na Dolenjsko že raznovrstna plemena. V marsikaterem hle^u eo vpeljana tuja plemena v kratkem zopet zamenjali k novimi plemeni, ki ee pa tadi niso hotela tako fiponafati, kakor se je pričakovalo, in kakor se Bponagajo v svojih krajih.
Vse to vpeljavanje rarličnih plemen in njih menjavanje nam bodi dokaz, da se tuja plemena ne dajo brez vse íkode prepeljavaíi z enega kraja v drugega, ampak da trpi pri tem zmiraj nekoliko na svojih dobrih lastnostih, in sicer toliko ,več, kolikor newgodnejèe so razmere novega kraja. Najbolj občutljiva, najbolj razvajena in mehkužna io navadno plemena iz takih krajev, ki so gledé
Snubitev.
„Pridna ostani, deklica, moli in del»j, skrbi, da ti vest ne bo imela ničesa oiSitati, \a dobro ti ide, Bog bo zate skrhel". Tako so gospod Župnik mladi Kalrici govorili, ko se je prišla poslovit, predno je Čla na Fuíine v gosposko službo. Katrica pa je tudi zvesto spolnovala lepi nauk in svarilo domaČega gospođa župnika, in zadovoljna ter srečna je bila v službi, in ni jo žalilo, da so ji včasih fužinske gospice nagajivo rekle: „Katrica, ti se ne boS nikdar omožila, ker nič nimaž ; moŠki hočejo dandanes poleg neveste tudi denar, BoS pa naée otroke pěstovala". Katrica se je le smejala zbadljivim besedam, ter djala: „Kaj se vé". — _
V sosedni vasi žiyel je jako bogat kmet Jurjovo, ki se je ravno odpravljal, da gresta s svojim edinim sinom Gregorjem nevesto snubit. Lahko bi « bila to neprijetno pot prihranila.
živinoreje že na visoki stopinji napredka, iz krajev, kjer se namreč z živino piav skrbno ravna itd. Iz takih krajev vpeljana plemena hitro izgubé svoje dobre lastnosti, če pridejo v slabe kraje, kjer jim manjka prejianjih ugodnosti]'. Prej na vse dobro vajena živina se v takih krajih tako močno iz-premeni, da postane celó slabáa za užitek, kakor je domača živina. Zaradi tega ne smemo pri vpe-Ijavanju tujih plemen gledati le na to, ali se nam dotično pleme dopade po avoji vnanjostl ali ne; tudi ni èe zadosti, ako gledamo le na to, kako je tuj» živina porabila za molžo, za delo in pitanje, temveč je treba imeti pred vsem tudi to v čislih, ali je tuje pleme pripravno za nase kraje, po svoji rasti in po svojih prvotnih oblikah pa prikladno za izboljžanje domače živine ali ne Ako tega ne uvaiujemo, potem smo sami krivi, ako nam tuja plemena ne dajejo pričakovanih koristi).
Kjer se nahaja lepa in dobra domača živina, tam sploh ni treba tuje živine za iiboîjâanje domače. Po teh krajih naj ostanejo živinorejci pri svoji domači živini, in naj jo izboljšujejo iie naprej
Sicer ni težavno snubaČ biti, kdor je tako bogat in poznat, kakor stari Jurjovc in njegov sin Gregor; najimoviteje hčere so za njim se ozirale, in ne bilo bi treba staremu tuhtati, kako hoče govoriti in kako se vesti, da bi preokorno ne bilo, in da bi svoj namen dosegel. Prijateljsko in z domačimi besedami bil bi aajpremožnejo kmečko sinaho dobil; zdaj pa mu je bila silno težka naloga, kajti, kamor se je namenil ni bila kmetiia, bil je gradič. Na svetu je že tako ; kdor je bogat, hrepeni še po večjem bogastvu; kdor je imeniten, hoče še imenitneji postati, io grenka je usoda, da tudi tam sreče ni, ker bi tako lahko svoj dom imela.
Imoviti Jurjovc si je utepel v glavo, da mora ein za ženo dobiti bogato hčer iz Fužin. Stari gospod je umrl ; zapustil je pl&vž in fino tovarno, silno mnogo polja, hoste in kar je še posebno vleklo, mnogo denarja. Vse to je prišlo v last prav zalim hčerkam. Ali ni bilo to, kakor nalašč za Gregorja? saj očetu se je tako dozdevalo, iu korakala st« proti Fužinam, da najstarejšo hčer snubita. OČe je zbiral lepe besede za ogovor,
8 ekrbaim odbiranjem plemenih žirali, i dobrim krmljenjem itd. Ravno nft ta način bo priâli planinci do uajlepSe in najboljše živine.
Kjer pa ne izbajamo z domaćo živino, tam naj se ji vcepijo dobre lastnosti, namreÔ lepše Životne oblike, boljšo rast, dobro mlečnost itd. 8 pripravnim tajim plemenom. V ta namen naj se pa izbere pleme, ki je naši živini podobno, toda lepše stvarjeno, in katero ee nahaja v krajih, ki ho našim kolikor mogoče podobni.
Na Dolenjsko se je vpeljavala razun drai^ih plemen Še najbolj muricodolska iiviua iz Sta-jarskega. To pleme ni napa^/tio za tiste kraja po Dolenjskem, kjer je g-ledati pred vsem na rejo lepih valov. Tadi za molžo je dobro, ako se skrbi za dobro krmo. Se boljše kakor je to pleme la naáe kraje, je pa muropotjsko (murbodeiisko) pleme, ki je tudi n& S'ajar^kem doma. To pleme je nastalo s pometanjem muricodulskega in labod-skega plemena in daje prav dobre voli za delo in za mesarja, pa tudi prav dobre krave, hkušnje na Weitmaunovi graj&éini v Marienhofu na NiŽje-avatrijskem nam ksžeio, da molzpjo krave tejja plemena pri dobri krmi tudi po 3000 do 4000 litrov mleka na leto, tedaj toliko, kakor najboljše pincgavke ali pa belanke.
Živina tega plemena je pa tudi naši živini po rasti in barvi najbolj podobna. Barve je sivk^isto-plave ali pa pšenične, tedaj take, kakoršne je največ videti po naših eejmovib.
Ako bi se poprijeli tega plemena — v kolikor je namreč le treba tuje krvi za izboljšanje domaČe živine — potem bi si ne pomagali samo do lepih in velikih volov, ampak tudi do
sin pa je nesel v roki i ruto pokrit —--
iopek.
Jnrjovc se vstavi, še enkrat si svojega čvrstega in krepkega Groga ogleda od nog do glave ter pravi: Saj si vendar Čvrst junak, ne bojim se, da bi Fu^inarcam ne dopal. Groga se nekoliko bolj po koncu skloni ter pravi, da tudi nima skrbi, da bi ga gospodična ne hotela. In tako korakata v božjem imenu dalje proti gradu. Pred gradom sedeta ěe nekoliko na klop, da bi preveč zasopena ne prišla pred grajsko gospo. „Da se lepo vêdes", pravi stari, „in da ne boS nos trebil v pričo gospodičin. Ko vstopiva, se spodobno odkrij in ne pozabi gospej roko poljubiti. Ko bom jaz gotov, in nam gospa bČerko obljubi, stopi ti nekaj bližje in govori, kakor bo ravno naneslo, zdaj ti pa ne morem besedi narek&vati. Pojdiva v Božjem imenu".
Ko vstopita v gradič, poprašata po gospodi, Mlada brhka dekla pokaže jima v prvo nadstropje in vrata do gospode. Groga ji ponudi petico in jo vpraSa, k&ko ji je ime. „Katriea mi pravijo;
dobrih krav. S tem plemenom bi se pa tudi naSa žirina še najhitreje zjeđnačila, tako da bi jo v najkrajšem Času lahko prodajali tudi ta pleme, ne pa samo za delo in za mesnico, kakor sedaj.	R.
Kaj je novega po aTstriJskem cesarstvu ?
Presvitlj C68ar pride prihodnji mesec k vojaškim vajam na Koroško, h I^la se poda koncem avgusta k velikim vajnim na Češko, potem aa Dutiaj, in dne 15. septembra v Osloveo, kjer ostane tri dni pri vajah. Celovec se že pripravlja na sprejem. Ga li tudi v Bismarkovo ulico popeljejo, nam ni znano.
Kaznovanje vojakov. Vojno ministerstvo je izdalo na vsa vojna poveljništva «trogo prepoved, kaznovati vojake z zaušnicami ali jih sploh biti v obraz. Marsikateri vojak je že oglušil valed dobljenih zaušnic. No, zgodaj ravno ni prišel ta ukaz; ni pa dvomljivo, da se bode sedaj suvanje s puškinim kopitom v rebra podvojilo, in ubogi rekrut bo iz deija pod kap prišel. — Ono ekrajao surovo in globoko žaljivo obnašanje do prostakov na Vfibališ^u in v kosami bo pa, kakor videti, še v prihodnjem stoletju cvetelo ; potem si pa do-RiiŠljujemo, da živimo v času olike ia omike!
Slovaki na Ogerskem so bili sklicali velik shod ter boteli zahtevati razširjenje volilne pravice, tajne volitve, varstvo društvenih pravic, odpravo vsiljivega civilnega zakona in prepoved brez-verstva Ogerska vlada pa je, namesto tem tako opravičenim željam vstreči, razpustila izobraževalno
hvala za darilo". — Oiklonivša darilo, zbeíala je po stopnjicah nazaj.
„Da bi le ta bila prava, ta mi je vâe£, videti je pridna, odločna in nekoliko visoka, ter bi pristojala za kmetica, izdahnil je globoko". Stopil je za očeta, ki je ravno potrkal. „Notri" se oglasijo v sobi, in oba v^itopita.
Gaspice z materjo in babico so ravno sedele ob mizi ter šivale, likale, pletle itd. Dale so si opravka, ali začudeno in porogljivo so gledale, videvši ponosnega Jurjovca i boječim Grogom za njegovim hrbtom. Po običajnem pozdravu jama Jurjovc govoriti.
„Jurjovc iz pristave in moj sin želiva t Vami nekoliko besedij spregovoriti".
„Da, da", odgovori gospa, „kaj mi pripelje tako ljube nam goste".
„Kakor se spodobi", začne Jurjovc govoriti: ,Prideva k Vam jaz in moj sin Gregor", hoče sina predstaviti, sin pa se je se bolj za očetov hrbet skril, „da ga v to viso kos poštovano hišo vpeljem, a prvikrat se spodobi, da mu jaz kot
društvo „Matica elovaèka" ter drnetveno premo-ienje zaplenila. Pravièna viada to!
Zloglasni pretepalec poslanec Wolf imel je Mradi neke rajíalitve preďminolo nedeljo dvoboj Ï Qemíkim poslancem Krepekom. Wolf jo je sicer pošteno gkupil, pa vendar n« Se toliko, kukor je zasluiii. Težko je ranjen na obrazu, in mora sedaj leiati.
Čehi na Slovenskem. V nedeljo je prišlo 100 ieSkih visokoÉolcev in kakih 40 drugih oseb pod vodfltvom gosp. profesorja Hraskega na Slovensko. Obiskali so najprej Bled, potem Ljubljano, Postojno in Celje. PovBod so bili najprisrèneje poxdravljeni ; v Celju pn so netnci hoteli Čehom zabraniti vhod y mesto, in ker v to oblasti niso dovolile, postala je prava revolucija, nastal je pretep, tfr je mnogo ranjenih. Vsi slovenski listi obsojajo tako poÉetje. Nemški list „Reichswehr", kteri gotovo ni Slovencem naklonjen, pravi mej drugim tako-Ie: Ko bi se na tak način postopalo proti podanikom kake tuje drř.ave, gotovo bi bilo takoj na mestu diplomatično posredovanje, in ko bi ne bilo zadostnega zadoščenja, prišlo bi ksj lahko do vojske. V domači deželi, pod žezlom modrega, vse naroie jednako Ijubeëega vladarja pa postopajo pripadniki dveh narodnosti] mej seboj tako, kot bi se nahajali pred sovražnikom, kot bi bili T sovražni deželi. Pripadnik jedne narodnosti ne eme stopiti v ozemlje druge narodnosti. Prav škoda za lepo mestic-g v tako nestrpnih rokab.
Kaj je norega po âirokem svetu?
Poroka črtiogorskega prestolonaslednika Danilo s princezirjo Juto, sedaj Milico, se je
oée v Tsetn spoštovanju pot tu sem pokažem. Je tudi olikan in izobražen; in ker ee je odločil, da stopi T sveti «skon, obrnil je svoje oČi na najodliinejo hČer, kolikor jih je pod zvonom te obširne fare. Naša sveta in resna volja je, da poprašamo v vsi časti po gospodični".
„Prav hvaležni smo Vam, da nameravate našo hižo tako počastiti", je odgovorila grajska gospa, ter vstala in tako skrila poredno rogajoče se héere; „vsaka sme biti vesela, ki bo kedaj na bogati pristavi gospodinjil», na strani tako pridnega moía, kakor je važ sin, toda sprevideli morate, da nase hčere rieo za kmetijstvo pripravne; pri nas se marsikaj priučijo in navadijo, kar jim v mestih hasne vaŠ sin pa bo labko našel nevesto, ki bo po rodu in vzgoji bolj zanj pripravna. "
Jurjovcu ee je zdelo, kakor bi se zemlja pod njim majala; kaj tacega ni pričakoval. Ćutil seje razžaljenega, ni pa vedel, kako naj se za to sramoto maščuje; a naenkrat stopi njegov Groga k njemu ter reče: ^Milostljiva gospa nas niso raz-
vršila dne 1. avgusta. Gostov je dospelo oa Cetinje okoli 10.000, med temi tudi iz Avstro-Ogerske, zlasti Srbi iz Dalmacije in Hrvaškega. Prišli so dalje : Veliki knet Konstantin Konstanti-novič iz Rusije, princ Viktor Emanvel Neapoljski, princ Nikolaj Qrški, mati neveste, dedna vélika vojvodinja Meklenburga in Strelica in njen sin, in princ Karagjorgjevič. Posebne odposlance so odposlali ; sultan, bolgarski knez in rumunski kralj.
Mirovna posvetovanja v Haagu so imela še manj uspeha, kakor se je v začetku mislilo. Sklenjenih določeb namreč niso podpisale vse države, ampak le nektere. S tem, da stavljene določbe niso podpisale vse države, je vse skupaj neveljavno. Nobena država ne bo držala določb, kterih njena nasprotnica ne drži. Mirovna posvetovanja v Haagu tedaj svojega smotra niso dosegla.
Rim 10. avgusta. Govori se, da je sv. oče vsied hude vročine obolel. Dr. Lapponi je bil brzojavno poklican v Kim.
Belgrad 10. avgusta. Razprava proti napa-dovalcu in zarotnikom se je preložila za dvajset dni. Kralj in Milau se podasta v Nii, kjer se začne izredno zasedanje narodne skupščine.
Filipinski vstaši so imeli veliko sreČo v boju z Amerikanci. Ti so si pridobitev ňlipinskib otokov in ukrotenje domačega, po neodvisnosti hre-peneČfga prebivalstva paČ vse drugače predstavljali V istini 60 bili Amerikanci doslej v vseh bojih proti Filipincem grdo pubiti, Zjedinjene države so v toliko večji stiski, ker niso v stanu spraviti v kratkem Času toliko veliko armado na noge, kakor bi bila potrebna za zmago. Labko se <Se
umeli ; pravili so neksj o svojih hčerah, najbrže o onih>le. A to ni nič za nas. Jurjovec mora gledati, da dobi pridno, ne pa morebiti imenitno in bogato gospodinjo, ki pa v kmetijstvu tako malo kakor nič ne razume. In zato mislim jaz vaso pridno kuhinjsko deklo Katrico".
Stari bi bil najraje od veselja svojega prebrisanega sina objel. Sedaj mu ni bilo več na denarju ležeče, ampak le, kako bi sramoto odvrnil. In Groga je zadel pravo; zadovoljno je prikimaval sinovi snubitvi. Ono ošabno kihanje za gospejnim hrbtom je utihnilo in tudi ona je bila popolnoma poparjena, samo rekla je Še, da se pri tako imenitnih stvareh mora bolj jasno izraziti, da pa ona nima nič zoper to, če le Kttrica v to privoli, čez njo se ne more pritožiti, zaprek ji pa tudi noče delati.
TaJco sta odšla. Katrica je privolila, in danea sta oba Jurjovca na njo ponosna. Postala je prava kmetica in njej nebi nobena onih grajskih hČerá ne mogla biti enaka.
igođi, da TSta^i Amerikance še popolno prežeoo iz filipinskih otokov.
Plâe se nam:
Il Črnomlja. — V nedeljo dne 8. t m. smo obhajili ta v metropoli belokranjski crkveno bUtdosI, kakorSne že ni bilo celih 24 let. Častiti gospod Leopold Sol bežen, doma it Loke pri Črnomlju je nam-reć ta dan opravil v domafii firni cerkvi slovesno prvo Bv. mašo. — Bil je res dan, kterega je naredil Gospod, (kakor je napis pred župnim dvorcem oina-njeval)j ne le za domaio faro temveé tudi za sosedne župnije. Od vseh strani, iz Vinice, Semića, Dragatnsa, AdleSiž Itd. je prihitelo ogromno ljudstva, da se vde-leži praznika, ki je tostran Gorjancev nekaj izvanrednoga i a redkega.
V veličastnem aprevfđa z mestno godbo na éelu so povabljeni svatje in duhovni sobratje spremili ob s/i na 10. uro g. novomaanika cez glavni trg v okin-ćano cerkev, kjer je zadonela iz možkih grl gospodu slavljencu v pozdrav prelepa peaem: „NovomaSnik boď pozdravljen".
Preéaítiti gosp. župnik Franćisek Schweiger, črnomaljaki rojak in poslanec belokranjski je nato v kratkem pa jedrnatem govoru razložil pomen maâni-âkih znamenj : keliha, knjige in âtole in popisal lepoto pa tudi težavo duhovskega stanu.
Slovesno sv. mašo, ki je sledila na to, je posebno povzdigovalo prekrasno petje na kora in umetno spremljanje z instrumenti, za kar gre vaa iait organistu, nčitelju g. Rudolfu S chiller-j u in g. sodnemu pristavu L T o p o r i đ - u, která dva gospođa sta z veliko vnemo in požrtvovalnostjo urila pevce in godca ter tako pokazala, kaj se da napraviti s združenimi močmi.
Po končani cerkveni slovesnosti so se zbrali povabljeni svatje med njimi blag. gosp. okrajni glavar Orešek, g. dekan Semiški Anton Aleš, g. okrajni aol. nadzornik Jeršinovic, g. mestni župan Pahek itd. Y okraženih prostorih Fran Jcsipove šole k banketu, Tu so se Su e pomenljive napitnice, vmes pa so donele nmetne in narodne popevke. Peval nI le dobro izvežbani raožki zbor pod vodstvom g. Schiller-ja — tudi priprosti narod belokranjski je pokazal, da ume, kaj je umetno ubrana pesem. Tudi godba na lok pod vodstvom kapelnika meitne godbe g Padera ja z nenmornim sviranjem razveseljevala zbrane goste, kteří ao vkljub velike vročine bili do poznega večera prav dobre volje in se razšli z veselo zavestjo: da so poleg g. novomašnika preživeli dan: ki ga je naredil Gospod. Bog daj, da bi prav kmala zopet doživeli tak slovesen dan nove male. Upanje imamo: ker nadebudnih in pridnih dijakov nam ne pomanjkuje, čeprav je Belo-krajin« sedaj revna in od vremenskih nezgod morda najhuje prizadeta stran kranjske dežele.
Domače vesti.
(Duhovne premembe.) Podeljene so župnije : Dolenja Vas pri Ribnici preč. gosp, Fr. Saleharju, župniku na Dolih. — Leskovec pri Krškem prefi. gosp. Frančišku Schweigerjn, župniku na Radovici. — Loški Potok preč. gosp. Ivanu Rihtarliču, kapelanu na Vrhniki. — Trebelno preč. gosp. Ivanu Hladnika, župnému vikanju v Črnem Vrhu nad Idrijo. — Premeščeni so: ČČ. gg, Peter Jlohar iz Mošenj t
Rovte. — Anton Čadež od Sv. Trojice pri Mokronogu v Skofjo Loko. — Novomašniki : Čč. gg. Anton Ratajec kot IL kapelan v St. Jernej. — Joaip Nagode na Bostanj. — Josip Per z v Podzemelj, — i van Traven kot IL kapelan na Ig. — Ivan Kramar k Sveti Trojici. Avgust Schaner iz Ko-privnika v Stari Log. — Josip Gliebe iz Kočevja v Koprivnik, — Joa. Demschar v Kočevje. — Ivan MihelČifi iz Zatičine v blavino, — Ivan Medved iz DobrniČ v St, Lorenc. — Alojïij Jerič, v Do-brnče. — Jurij Karlin iz Črnomlja na Vrhniko. — Ivan Florjančič v Črnomelj. — Josip Šolar, kapelan v Boštajnn kot kapelan v 9t. Jernej. — Fran-čišekSturm iz Podzemlja v Kočevsko Reko. — Anton Medved gre za karatnega beneflcijata v Vače.
(Ces. svétnik in lekarnar gosp. Karo! Šavuik) opravlja službo mestnega župana v mesta Kran.u kaj vzorno že 25 let. V ta namen mu je napravi o hvaležno meščanstvo slavnostni banket itd.
(Narodna čitalnica v Ribnici) priredi dne 13, avgusta v salonu gostilne gospoda Antona Arko-ta veselico s poseboo zanimivim vsporedom. Cisti dohodki se uporabijo v gmotno uporabo čitalnici. ZaČ«tek ob Va^- iri zvečer.
(Nesreča ) Josip Muren iz Viher pri Krikem našel j« na strelišču v Krškem med Zadovinkom in med Vihrami dva nesorožana šrapnela; mesto da M bil najdeno stvar oddal vojakom, jo je skril v grm in tri dni kasneje z dvema prijateljema poskusil najdena šrapnela odpreti, đa bi i» njiju smodnik dobil, a krogla se j« razletela iu ga nad očesi tako ranila, da je v nekaj urah umrl.
(Mestna in meščanske garde godba v Novem mestu) je imsla od 10. juli a do 10. avg. 1.1. sledeče dohodke: Ostanek meseca jun ja 9 gl. 25 kr., godbeni zaslužek 29 gli. 98 kr., prispevek mestne občine 25 gld., članarina 58 gld. 62 kr., razni dohodki znašajo 5 gld. 30 kr., sknpaj 128 gld. 15 kr. in sledeče izdatke: Z* skuSnje 40 ?ld. 60 kr., za godbo ná trgu 23 gld. 30 kr., plača kapelniku 45 gld,, za koncert v Toplicah 14 gld. 60 kr,, za razno 9 gld, 23 kr., za tiskovine I gld. 50 kr,, skupaj 134 gld. 13 kr., toraj primanjkljaj 5 gld. 98 kr. Ker je iz teh računov razvidno, da ima goiba le pre,Taalo dohodkov, prisirao vljudno vse prijatelje godbe, nam ostanejo zvesti in pridobijo Še novih članov.
(Za IIL zasedanj e porotnih obravnav) katere se bodo začele 28. avgusta pri tukajšnjem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Plis Jožef, posestnik jz Smarec; G-ešel M., pos. iz Dobtič; Stajer J., pos. iz Dasinca; Rade M., pps. iz Predgrada; Zaverl A, posestnik iz Svibnega; Žlajpah Fr,, usnjar iz Žuženberka; Lovšini., pos. ix Ribnice; Gliha J,, pos. iz Vel. Loke; Zupančií J.,, pos. iz Seliáč; Slamsek J., pos. iz SmarČa; Majcen Alojzij, po3. iz Hinj; Panjan J., pos. iz Vojne vasi; Žvab J., pos. iz Dolerye vasi; Schmalc J., posestnik iz Mirne; Samide M., gostilničar iz Mol; Pibernik Fr., trg. iz Siihorja; Lindič Alojzij, poa, iz Mokronoga; Železník M., pos. iz Volijejame; Novak Ivan, poa, ii Gradaca; Anžlovar Joa,, poi. iz Doline; VarŠek Ivan, trg. iz Rake; Kotnik Joa., pos, ii Mirne peči; Kobe J., pos. iz Brezovice; Hui Fr., poa. iz Gđr. Ponikev; Pečarič M., pos. iz DraŠič ; Pavlin lyan, poiestnik iz Skrljevega; Malnerič M., trg. iz Črnomlja; Schober Andrej, pos. iz „Raather"; Sitar Ivan, poa. iz Toplic; Gerbec Jos,, pos, iz Toplic; Papež Joa,, poa. iz Bo-Štanja ; Kodrič Jos,, pos. in goatilničar iz Krške vasi ;
Tirmr
Bajnk Ivan, poa. ii Metliki*; Prijatelj Ivan, pos. iz Uvora; KimeaRC Pr„ korftí iz Metlike; Frantié M., klobučar iz Navega mesla. ~ Nadomestnim porot-Jlikom izžrebani su sledeči goBjíodje; P«rko Fr„ poa. Í2 Novega iB«9ta; KoSir A., pos. iz Dol. Straže; Dular Job., posestnik iz Jurkavaai; Darini Viktor, trgovec iz Novega mesta; Rozman Karúl, pos. iz Novega mesta; Mirtić Ivan, (»os, iz Novega mesta; Mož^ Fr., pos. iz Srebrnič; Vintar Fr., po», iz Hruiovca; Ogrin A., trg. iz Novega mesta.
(Številjenje bil v novomeškem okrajnem glavarstvu). Izid Steviljenja Ui§ v posameznih občinah političnega okraja Novo mesto .je nastopni; Občina Ndvo meato imela je leta 1890 242 biš. sedaj jih ima 260; Bela cerkev prej 239, sedaj 252 bil; Cermošnjice prej :-í82, sedaj 417; Miinapeč prej 690, seilaj 693; Poljane prej 158, sfdaj 125; Prečna prej 490, aedaj 507; Sv, Peter prej 490, sedaj 514; Smibel-StopiCítí prej 1496, Sťdaj 1619; Toplice prej 6^3, sedaj 538; Brusnice in Orehovica pcej 665, aeďaj Brusnice 254, Orehovica 406, skupaj toraj 660 biS (ti dve ob-6ini 3ta bili v letu 1890 v jednej občini «draženi); ŽKŽemperk prej 952, sedaj 933; Ambius prej 322 sedaj 341; Aidovica prej 143, sedaj 146; Dvor pre; 279, sedaj 277; Smuka prej 183, sedaj 183, Zagra-dec prej 185, sedaj 135; Trebnje prej 669, seda 544; Daberniće prej 655, sedaj 537 ; Vel, Loka prej 447, sedaj 476; Mirna prt^j 432, sedaj 499 hiš. Skupaj v 1890 letu 9313 in sedaj 9706 hii — V celem okraji je tedaj od leta 1890 sem 393 hil več, katero število jasno kaže, đa ljudstvo na Dolenjskem dobro napreduje. Kar se pa tiče Poljanske občine, v katerej je sedaj 30 hiá menj naštetih, je vzrok temu, da ao v
■enberg) dvakrat šteli anah, dasiravno spada
* (Nftjnovejia prismoda) je neki kolesar (bicikliitt) v Ameriki. Na vrh« najviđjega diDonik» t Washingtonu, ki je 195 čevljev viaok, ia. ker ni w rabi, z deskami pokrit, tam gori se vozi s kolesom pred vedno mnogobrojnim številom gledalcev po roba dimnika. Tam gori ima tadi malo lopo, da epi notri. Voii c..'li teden.
Poslano.
Iz Trebic. Ker smo že zopet v „Brivcu" brali nespodoben spis, menimo, da mora mogoče ta pisatelj biti kak občinski ptič, ki naáe zrno zoblje. Ali mi, nižje podpisani posestniki mn damo za sedaj in za vsplej toplo zahvalo. Fejl fejl ga bodli
Jerel, Koisjek, JayorSek, Narat, ŠtuBej, U.
leta 1890 vas Srebotnik (Gut in sicer v Čermošnjicsh in Polji , ta kraj k obSini ČrmoSnjice. Rszvun tega pa je tudi vas Frata, katera je v 1, 1890 še bila, v slednih letih popolnoma zginila, ker je bií les v tem kraji, v kolikor dovoljuje zakon, povsem vže izsekan ter so se dotifini delavci preselil v druge kraje.
(Nov glasbeni list) „Glasbena Zora" je pričel izdajati starosta slovenskih glasbenikov, gospod prof. Fr, Grbič. Kakor kaže 1. št,, je gosp. vrednik ladel pravo pot, ker vse skladbe prvega zvezka so muzikalne in praktične vrednosti, in bodo našim zborom jako dobro došle. List bode prinašal moške in mešane zbore, skladbe za gUsovir, dvospeve in solospeve s spremljanjem. Kako živo Slovenci potrebujemo enakega lista, vé vsak glasbenik, zato pa prosimo vse prijatelje lepe umetnosti, da bi list podpirali, da bi zaraogel prinašati tudi berilo, osobito ocene iz strokovnjaskih perea, da bi glasbeniki ne bili nadlegovani od vsiljivih kritikov.diletantov, kjer bi se zbirali pravi miiziki v resnem delu na glasbenem polju v prospeh narodu, v narodnem dahu, ter na tem potu. kot ga je nastopil gosp. profesor GrbiČ kot skuâen glasbenik, poznavši nase razmere ia potrebe, izobraževali širše kroge in 8 tem postavili neomahljivi steber novi glasbeni dobi. Zato pa ponavljamo vsa pevska društva, Čitalnice in ljubitelje glasbe, da se obilno niiročé na prepotrebni liât in s tem opomorejo, da „Glasbena Zora« ne ostane le zora, ampak d^ preiinja kot solnce glasbo slovensko.
H,
Darovi za novomeško dijaško kuhinjo.
Pr. Lechner, trgovec 10 (tld., g, dek. J. N&gode 40 gld,* g. Iv. Kramar, novomaSuik 10 gld.
Loterijske iievilke,
Bradée 6. avgusta 14 45 9 63 44 Trst 12. „ 56 63 49 69 19
V ïetrtek dne 10. avgnsta ob 8 uri qntraj je [)o kratki muini bolezni, t starosti 56 let, umrl nag iskreno Ijnhijeni soprog, oziroma o6e, gospod
ekeekator.
Za muoge doSIe nam dakajse milega sointja o njegovi Bmïti se t« n&jtopleje sahvaljiijomo vsem prijateljem in znannem, posebno Se prei. doliovačini, gosjiodom uradnikom, ča^titim damam ter sploh vsem spremIjevalcem k njegovemu sadnjemn poiitku.
MOKBONOa, dne 13, avgusta 1899.
Alojzija Mevc,
BopmS».
Antonija, Alois, Albert In Alfons Mevc,
otroci.	(183)
II
Več ključev skupaj zgubljenih
bilo je přetečeno nedeljo. Kdor je iste najel ter jih odda pri uredništvu „Dol. Nov." dobi 5, gld. nagrada.
ve leseni grozdni stiskalnici
ste ceno za oddati v grajéclni Bršlln pri Novem mestu.
Kupci si iste lahko vsalii éai ogledajo. t223-l)
Bazne Testi.
* (Ekspresni vlak) na progi Pariz Nante« zadel je ob drugi, pred njim vozeči se vlak. 17 oseb je bilo ubitih, 72 pa raiyenib.
TTXrt-nprt dobrih starisev sprejme se takoj v UtitvUcVj trgovino z mešanim blagom. Natančneje pogoje poTé Fr. Skuàek, trgovec v Metliki. (sag-i)
Dvoje posestev i^iSSiilVU!
daj. Pri istih je vse potrebno gospodarsko poslopje in njive. — Več pove lastnik Franc Jelens pri kolodvoru, p. Novo mesto.	(23i-i>
rniiflimT'l-ini-nr
át. 8566.
Hazpis!
v obnpni íaloiti javljam v iTojem in y imemi ■Tojega mladoletnega linůka Tsem sorodni kom, prijateljem in řnancero, (la je VcemoBoČni pohlical k Sebi ishreno Ijnbljeno, preblago, nepozabno soprogo, oíiroma matfr, gospo
Marijo Laurie roj. Krašovic
đacee v nedeljo «vefer po dolgotrajni, močni bolezni, previđeno e sv. zakramenti la umirajoče, v 86. letu njene starosti.
Pogrtb nenamestljive rajnce bode v torek dné 8. avgnsta t 1. ob 10. nri dopolndne t Šent Vid« pri Zati^ini.
St, maie zadnSnice brale ee bodo v raznih cerkvah.
Preblago pokojnico priporočava v pobožno molite? in prijazen spomin.
Št, Vid na ĎoUnlakem, 6, avgusta 1899.
Josip Laurič,
soprog.
Josip Laurič, six.
Izjava.

Franc Kenda.
3i. 14389 ftd
Ker se s tnkajiiiijiDa odlokom z dne 24 jolija 1899. 1., št. 14389 8đ, ne. 6. t ro. razpisiini obdni zbor Okrajne bolniSne biagajne v Novem mestu radi tega Bi njogel Tiait), ker po pravilih prcdpiaaDega iteviJa ndeležencev ni bilo, razpisnje se a tem
^Q^ pib-od
na nedeljo dne 27. avgusta 1899, I. ob 10, uri dopoldne v pisarno okrajne bolnišne blagajne Rudolfovo 11. št 86,
■ prietavkom, da bode ta shod po pravilih sklepčen, ne glede na število navzočih atidthžnikoř.
Fovablja ae k shodu vse samostalni blagajniške nde, kakor tndi vse delodajalce, kateri imajo zavar-Tanju podvržene delavce v alažbi.
Prtdmet shodu bode pretresovanje in sklep o pre-narfdbi pravil, v ta namen, kako se bode t prihodnost sestavilo občni zbor.
C. kr. oferajno glavarstvo KudolfOTo,
dne 11. avgusta 1899	(227)
Mlin naprodaj.
obč. Studenec, je radi drnžinekih razmer pod vgod-nitni pogoji ter po nizki «ni mlin naprodaj ^Natančni poeoji se izvedo pii lastnici Mariji Bizjak ravno tam.
Na kranjski kmetijski šoti na Grmu pri Novem meatu, z dvoletnim poučevanjem in slovenskim nćnim jezikom, je izpraznjenih
SECš" pet deželnih ustanov ^j^ř^
za prihodnje Šolsko Itto 1899/1900, katero se prične 4. novembra 1899.
Pravico do teh uftsnny imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki ao vsaj 16 let stari, žvrstejra zdravja m so z dotrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Predntst imajo tski kmetski sinovi^ od katerih je upsti, da se bodo potem na svojem
erejo pečpli. o brezplačno hrano,
Vse, kar s^m v gofctilni g. Jakaz-a o g03p. Anton Kosu govoril, je neresnično in neosnovano. Prekličem ttdaj vse svoje takiatne trditve in obžalujem, da sem gosp. Kosu, ki ga kot poštenjaka poznam, lahkomiselno čast kratil.
V Novem mestu, dne 10. avg, 1899.
domn fl kmetijstvom, vino- in sad
Učenci z ustanovnino dobivaj stanovanje in ponk v šoli, obleko pa si norajo sami preskrbovati,
V soIo ae sprejemajo tudi;
1.	Plačujoči ućenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za brano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanuje^ in plačujejo áolnino.
Lftstnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s liulekom &0 kr., se imajo
do 16. septembra 1899
izročiti yodstvu kranjske kmetijske Ide na Grma pri Novem mtstn.
Prošnjam ]e priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje âole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem idravju In župnijsko sprl-Čeviilo o lepem vedenju.
Vsak učenec mora se pfdvreči ysprejemnemo izpiti), ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od vspeha teça izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme.
Prošnjam za spiejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varnha zarodi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaSke preientne službe.
Od deželnega odboru kranjsltega.
v Ljubljani, dné 11. avgusta 1899. ,225-i>
Gostilna y najem.
G-ostilna in branjarija pri paini žsgi na Radohi daje se na novo v najem, počenši s 1, oktobrom. — Več se iive pri grajskem «skrbništvu na Ruparčvrhu pri Novem mestu._(gi2-2)
TTřPtlí**! "	poiteuih stariSeT
tJ C II ^ ti sprejme v pouk v trgovino z meia* nim blagom Joa. Vohaž na Dvoru pri Žužemberku.
nm fradsl
z vR^m gosrodarskim prslopjem In gruntom v Kandiji pri Novem mestu. V hiši se nahaja stara znana go»tiIna poprej rečeno pri „Strumbeijnu". — Več pove
I
. Konda v Kandiji št. 43., p. Rudolfovo. 8
a 90-8)	V
„Anti-Feronospera"
íz zaloge	(158-G)
Nama Diipiiy & Co., Dunaj Wien 6/J, Wíndititthlgasse 33. Sa lahko raztopi, pripravno je zn, poáiljatev in prenašanje, upliva ravno tako, kiikor galica z apnom, pa je mnogo ceiBjša ia briigainice ne «amaSi, 1 zavoj zadoááa za hektoliter mrzle vode ter velja 30 kr. Prospekti poáiljajo ae zastonj in paâtaine prosto, Samoprodaja za Novo mesto In okolico pri A. Pauser-ju mlajSetnu.
YAMh^O k
edneiïiu občnemu zboru
hranilnice in posojilnice za Kanctljo in okolico, reg. zattrugo z neomejeno zavezo,
kateri se bode vrSii
V pondeljek dna 21. avgusta 1899 popjldne točno ob 2. uri v občinski pisarni v Kandljl, Dnevni red :
1.	Letno poroĚilo.
2.	Poročilo nadzorništva.
i. Predlog o razdelitvi Čistega dobička.
4.	Preosnova pravil.
5.	Namestna volitev fankcijonarjev.
Za slučaj, da ne bi bil občni zbor o navedeni ori sklepčen, bode se občoi zbor isti dan in z iitim dnevnim redom ob uri popoldna, ne oziraje se na itevilo doslih zadružnikov, vršil,
Kandlja, dne 1. avgusta 1899.	(211—2)
HiSa naprodaj. Lu'iVhVadïîiïï
občine Bučka, je prostorna liiSa z vrtom in njivo, prav pripravna za kakega rokod-jlci ali pokojnika iz proste roke, po nizki ceni ter tudi na počak na prodaj. — Natančni pogoji se izvedo pri lastnici Mariji Maruiič, Brezovo, obe. Studenec.	(208—3)
P. n.
PreČastiti duhovđčtni, gospodom uradnikom in flliiv. občiiiHtvu naznanjam ter ae priporočam, da imam
veliko zalogo v suknenem blagu.
Tudi nepremočljive lodns Iz l(amelnih dlak za haveloke ponudim po najnižji ceni. R^wno tako Izvriujem obleka po najnovejšem kroju in nizki ceni, pu dogovoru tudi na obroke. Ustreči hočem vsaki želji cenjenih gg. naročnikov. Za okusno delo jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
02^-24)	Jakob Mikolič.
• O •••••• O #1
0
Zahvala in priporočilo.
Za tekom let mi izkazano zaupanje od strani si. p. n. občinstva ljubljanskega izrekam tem potom alavaoistemu svojo najsrčnejšo zahvalo in prosim, da se to za-npanje nakloni tudi mojemu nasledniku gospođu Fricu Novaku.
Z vsem spoštovanjem
Ivan Eder.
Pridružuje se gorenjemu, mi je posebna íaet, b\. p. u. olifitiBtvQ vljudno uaEuanjati, da prevcuuem
8 I. avgustom t. I.
kaîarao in restayracijo „Šíicarjjo"
in prosim, da se cenjeno íaupaiýe, katero je uživ^ moj prednik, nakloni tudi meni.
O^rt na moje veĚletno poBlovajsje kot nadna-takar in posloTodja pridobil sera si taliko vedneatí, da ]bodem lahko zadostil vsem zahtevam. Za dobro kuhinjo, Izvrstno piJaËo In točno pastreïbo bodetn kar nabolje skrbel.
Za mnogobrojen obisk ae jjriporoča z vsem epoStovaiijem
Fric Novaka
(229—1)	restaerot«!-.
m
m
9

Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
KrajÈeva MTovezDica t Novm lestn.

I
C.
e,
r
!
I I
C, i
Kheippova sladnakava.
4Ô MUtíijf
i» tMt M» IiprItM» ttvrtiH nrtm» k toM M Prí flNolli, irwUh, EaladsMlIi hHuit^ pri | krvi «to, iitravntiJio priporoEa«». — Mtlpt «MmiH Uvlna pl)aU v ihUiobta rMmteilb 1
I
I
I

VABILO
k
občnem zboru
zadruge svobodnih rokodelskih In dopuščenih obrtov za sodni okraj NOVO MESTO,
(razun trgovcev in (fustilnièarjei), kteri bode
T nedeljo 20. avgust»
ob VsIO. uri zjutraj v dvorani kat. družbe rokodelskih pomočnikov v Novem mestu.
hlagom naznanja najudaneje ^
Na dnevnem redu Jei
1,	Napvor naSelnika oinovalnega odbora,
2.	Volitev naielnika in odbora.
3,	Rami naiveti.
4.	UpUoTanje obrtnikoT t «adnigo.
(218)	ZaiSasni odbor.
Nov sejmski voz IK
proda	(198—3)
gosp. Jos. Medved v Novem mestn.
»3tdIlO\clU|e je dobiti v Kandiji. Već po Té ■ïipravniitvo „Dol. Novic".	(220-1)
ia kako privatno pisarno ali pa trgovski komptoir
i#5e službo slovtn«kega íd nemškega jezika v govora in pisaïi Telča ostfca. — Vei poçe opravniitro „Dol. Novic«.
Lepo posestvo, ie'i^ï'hiilt
ntga poslopja, vrtov, njtT itd. se skupaj ali na drobno proda. — Vei o tem se izvé tri Sellaku na Bučki.
(m-4)
tvorltev novo založene ^ prodajalnice s špecerijskim IÍ
anez hu
najstarejša in največja
' lovanilajlop
šivalnih strojev
T Ljubljani, Dunajska cesta Št 13.
Zaslopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec v Metliki. (210—2)
to^ Lepo ležeče posestvo ^
je na prodaj v Rakovniku St 7., prav blizo graááine Hftkovnik, íd ftetrt ure oddaljeno od župne cerkve v Št. fiuprtu. Posestvo otseza liíšno in gospodarsko prtelopje, zidano, in v prav rtcbrem stanu; njiv za 80 mernikov posetve, lep« ttaynîke in boste. Hiáa Ipži tik deželne cestp, ktera pelje iz Trebnjega v Mokronog, Št. Janž, TržiSče in Sevnico, in je vsled tega pripravna za krčmo in prcdajalnico. Posestvo se proda skupno z vso gosjiodarsko potrebščino, letošnjimi pridelki in ostalimi premičninami. Kdor želi to posestvo kupiti, raj »e oglasi pri c. kr. notarju v Mokronogu do 20. avgusta t. I., kjer le izvedó tudi drogi pogoji-__(221)
Cerkvene orgije na prodaj»
Imajo oaem sprémenov, l»rp, močen glas, in so lepo izdelane, ter za tranjSo farno cerkev ali pa za podružnice pripravne. Za 160 gld, postavijo se na kor brez vseh daljnih atroikiiv. Več o tem pove iz prijaznosti gosp. učitelj Leopold Zupin v Brusnicah. (213~2)
Hiša v Kanđiji št. 34
pri mostu, je iz proste roke takoj na prodaj. — Veí ae z>é ravno tam.	(SOB-3)
V gríljweini liajnof
(217-1) je na proda]
večja množina vina
domaćega pridelka. B*^ Telefon y Novo iiiento.
Noto mtato: Od^oTonu urednik, imd^ateU, wJoinik in tiikar J. Kra|M.