št. 27 Ptuj, 7. julija 1967 Cena: 0.50 ND (50 SD) Letnik X5f; •T«dntk- tshaj« pod tem tmenon i>o M novembra iftHl daJje (y •ilvitjpu otximsltit> otitK)rov SZUi Ptuj iti Ormož — Izdaja tavo- -PtuJskJ lednlk- Ptuj. Odgov.-r ru uredTUk: A.nt<-*n Bauniau UredutStvo lai uprava: Ptuj. He roja Liaclui 2. — TeL 156 StevUko tekočega rakuna: NB 624-3-72 - Tisk« Časopisno podjetj« Manbor sta tisk Maribor — Rokopisov n«- 'nnačamo. — Celoletna naroftntn*^ 20 N D. za tnoeenislvo 40 NU v prodaji latvod 0.50 ND (50 S D) Z XI. plenuma Ob SS Ptuj Sindikati Z3 dosledno uresničitev reforme v Ptuju je 28. junija tega leta zasedal XI. plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj, na katerem so raz- pravljali o gibanjih gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta in o problemih, ki se pojavljajo ob izvaja- nju reforme. Sprejet je bil sklep o sklicanju konference samoupravljavcev ptujske komune. Začrtan je bil akcijski program Zveze sindikatov za drugo polletje 1967. Plenum je najostreje obsodil agresijo Izraela in imperialističnih sil na arabske države ter soglasno podprl politiko socia- listične Jugoslavije. Plenum je. izvršil tudi nekatere ka- drovske spremembe. Uvodni referat, ki ga je pri- pravila komisija za gospodarstvo in nagrajevanje pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj, ter zelo poglobljena razprava sta ocenili dosežene rezultate gospodarje- nja v prvih štirih mesecih le- tošnjega leta in osvetlili glavne vzroke, ki zavirajo še večje po- slovne uspehe delovnih organi- zacij v ptujski komuni. V spremenjen ili pogojih go- spodarjenja pod vplivom delo- vanja ukrejKJV reforme so de- lovne organizacije v gospodar- stvu predvidele za letošnje leto bolj umirjeno rast bruto proiz- voda in družbenega proizvoda kot prejšnja leta. Počasnejša gospodarska rast v letošnjem letu je pogojena z uravnoveše- nostjo proizvodnje s tržiščem. Delovne organizacije si močno prizadevajo znižati prevelike za- loge in osvoboditi vezana obrat- na sredstva, tekočo proizvodnjo pa prilagoditi zahtevam tržišča. Predvideva se, da bo družbeni sektor gospodarstva ustvaril v letošnjem letu za 12,4 "/o večji celotni dohodek kot lani. Vse dejavnosti razen gradbeništva računajo v letu 1967 na večjo realizacijo kot v preteklem le- tu. Najvišji odstotek povečanja planira kmetijstvo, zlasti v ži- vinoreji, zaradi večje izkorišče- nosti farmskih zmogljivosti in močno razširjene kooperacijske proizvodnje pri zasebnikih. Gibanje industrijske proizvod- nje je na splošno ugodno. Vol- nehka Majšperk, Delta in Les Ptuj so v petih mesecih že pre- segli plan polletne proizvodnje. Zaradi boljše oskrbe ž električ- no energijo je tudi količinska proizvodnja v TGA Kidričevo presegla predvidevanja za pet mesecev. Tovarna avto opreme, Podjetje za popravljanje voz, Ptujska tiskarna in Mlekarna so proizvedle planirane količine. V nekaterih podjetjih pa so s pro- izvodnjo v zaostanku. Zmanjšana investicijska po- trošnja je podjetjem gradbene stroke naložila posebne napore za angažiranje svojih zmoglji- vosti. Da so utrjena prizadeva- nja v tej smeri, je razvidno iz iinančnih pokazovalcev za prve štiri mesece letos, saj je pla- čana realizacija za dobro četr- tino večja kot v enakem obdob- ju lani. Trgovina si prizadeva z zni- žanjem cen in zmanjševanjem odvečnih zalog poživiti prodajo blaga, ki je bila v prvih mese- cih tega leta izredno slaba. Družbeni sektor gostinstva za- znamuje znatno nižji količinski promet vseh alkoholnih pijač in sadnih sokov kot lani v istem obdobju, in sicer za 20 "/o. Za- sebne gostilne, ki jih je v občini 39, pa v primerjavi z lanskim letom beležijo večji promet vseh vrst pijač. Nivo strežbe, izbira hrane in pijač je pri zasebnikih sicer nižja kot v družbenem sek- toi-ju, a zaradi nižjih cen, zla- sti na vaseh, prevzemajo dobr- šen del prometa družbenemu sektorju. V razpravi je bilo ugo- tovljeno, da je zasebni sektor gostinstva v privilegiranem po- ložaju glede dajatev, zato ima možnost za nižje cene. Nujno je, da tudi zasebni sektor go- stinstva posluje v enakih pogo- jih kot družbeni. Turistični pro- met letos še ni prav zaživel. Število gostov, tujih in doma- čih, dosega le 98 "/o istega ob- dobja lani. V obrti se ugotavlja, da večja podjetja izgubljajo vse bolj sto- ritveni značaj in se preusmer- jajo v proizvodno obrt. Tudi delavnice za opravljanje obrtnih uslug, ki so bile namenjene iz- ključno storitveni dejavnosti, vedno bolj težijo k serijskim izdelavam posameznih delov ali del kot kooperanti družbenih obratov. Tako zaostaja storitve- na obrt, ki najbolj vpliva na življenjski standard delovnega človeka. Na plenumu so pouda- rili nujnost, da se prouči vpra- šanje politike najemnin in davč- na politika do zasebnih obrtni- kov. V finančnem pogledu industri- ja, trgovina in gostinstvo letos niso dosegli toliko sredstev kot lani v istem času. Industrija ne dosega lanskoletnih vplačil za 3<*/o, v trgovini in gostinstvu pa 90/0. Skoraj pri vseh podjetjih narašča zadolženost, ker zaradi izostanka plačil kupcev ostaja- jo fakture dobaviteljev neporav- nane. V ostalih panogah je stanje nekoliko boljše in je v povpreč- ju obseg prometa v prvih štirih mesecih letos za 8'/o večji kot v istem obdobju lani. Povprečni osebni dohodki so v aprilu letos znašali 794 N din ali za 2,9 "/o več, kot je lansko- letno povprečje. V gospodarstvu le povprečje osebnih dohodkov 776 N din, v negospodarstvu pa 944 N din. Indeksi cen življenj- skih potrebščin za območje me- sta Ptuja kažejo, da so cene živ- ljenjskim potrebščinam do apri- la rahlo padale. Tako smer gi- banja cen je ob navedenem gi- banju osebnih dohodkov pospe- ševal dvig realnih osebnih do- hodkov za okrog 0,5 "/0. Ob analiziranju gospodarskih rezultatov so na plenumu izra- zili nezadovoljstvo nad izobraz- beno strukturo zaposlenih, med -caterimi je bilo lansko leto 3,1 "/o brez šolske izobrazbe, 43,9 »/o z nedokončano osnovno šolo, 23,1 odstotka s končano osnovno šo- lo, 26,5 Vo s srednjo šolo, 1,4 »/o z višjo ter 2«/o z visoko šolo. Neustrezna izobrazbena struk- tura je močna ovira pri uresni- čevanju ciljev gospodarske in družbene reforme. Udeleženci plenuma so zelo konkretno nakazovali vzroke, ki delujejo kot zavora pri dosega- nju večjih uspehov. V razpravi je bilo poudarjeno, da je pred nami obdobje, ki zahteva stro- kovnejše in odgovornejše delo, obdobje, v katerem je potrebno odstraniti iz naših delovnih or- ganizacij slabo organizacijo de- la, malomarnost, nedisciplino, neodgovornost, razne privilegije, in obdobje, v katerem je po- trebno dosledno uveljaviti na- čelo nagrajevanja po delu. Na osnovi razprave bodo izdelani zaključki, ki jih bomo objavili pozneje. S seje občinskega komltefa ZKS Ptuj Sklepi o organizaci|i zveve komunistov v občini Pod predsedstvom političnega selcretarja Branka Gorjaipa je bila v petek, 30. jtmaja 1967, peta redn.a seja abčinsikega ko- miteja ZKS Ptuj. Razpravi]ailii so o reorgamizaciji zveze komu- nistov v ptujslii občini. Gradivo za sejo je pripravila komisija za notranjo izgradnjo in reorga- nizacijo ZK pri občinskem ko- miteju ZKS. Za uvod v raz- pravo je predsedniik komisije Frainc Tetičkovič prebrai kraj- ši povzetek iz gradiva o reor- ganizaciji ZK v občmi. Seji je priisositvoval tudi Franček Simonič, vodja kadrov- sike službe pri CK ZKS. V raz- pravi je poudarili, da sta v pred- logu za reorganizacijo ZK v ob- čini — talko komisija kot celot- na občinski komite — šla precej f daleč; saj je v Slovenci j i malo takih občin, ki bi — ustrezno svojim prilikam — taiko po- globljeno priipravUe predlog or- ganizacijske strukture ZK v občini, Povedali je tudi, da se ptujska občina v določeni meTd smatra za preizkus integriranega delo- vanjia komuniisitov v občinriu To narekujejo nekatere posebnosti občine. Razen mesto ih občin (Ljubljana in Maribor) je Ptuj največja občina v SRS, tako po obsegu kot po števdiki pre- bivalstva, Nada']ije je v občini 25 krajevnih skupnosti, vendar le v eni od teh, tj. v krajevno skuipnios.ti Ptuj živi okrog 60 "/o vsieh članov ZK v občini. Kljub tem 9i>ecifičnostim ob- čine pa, čeprav v težMh pogo- jih, izvajamo deprofesionailizsci- jo poliitičnega dela. To sicer zahteva od vsakega člana ko- mitejia, od vsake organizacije ZK in končno od vsakega ko- munista v občini, da nekoliko več daje, se mora bolj angaži- rati — kot bi se, če bi imeli profesionalne poMtične kadre. S tem se ustvarja nova oblika organiziranja in delovanja ko- (Nadaljcvanje na 2. stranij. TE DNI..*iv. „ i PO SVETU Po glasovanju o biižnjevzhodni krizi v Generalni skupščini Se vedno odprto vprašanje Generalna skupščina 02^ ni mogla zadovoljivo opraviti svo- je naloge. Pri glasovanju v sre- do ponoči nista dobili niti reso- lucija nevezanih niti resolucija latinskoameriških dežel potreb- ne dvotretjinske večine. Ameri- čani pa so iz previdnosti svojo resolucijo umaknili, p>otem ko so se po diplomatskih kanalih pre- pričali, da z njo ne bodo prodrli. Značilno je, da se je boj za resolucije odvijal tako v glavni razpravi kakor tudi po hodnikih in v dvostranskih razgovorih. Očitno je — In glasovanje je to potrdilo —, da so nekatere vele- sile, posebno ZDA, pritiskale na iatinskoameriški in afriški svet, da resolucije nevezanih, ki so jo včasih imenovali kar preprosto »jugoslovansko«, ne bi sprejeli. Zahodni tabor je z Izjemo Francije glasoval za latinsko- ameriško resolucijo. Tem se je pridružil tudi del afriških dežel, med njimi šest dežel — nekda- njih francoskih kolonij. To po- meni, da se tu bije hud boj med francoskim in ameriškim vpli- vom — na škodo prvega. Pa celo nekatere nevezane dežele, ki so sicer odigrale v pripravah ne- vezane resolucije pomembno vlogo, so podlegle omenjenemu pi'itisku. Tako npr. Kenija in Etiopija nista glasovali,.. V čem je pravzaprav razlika rtaed obema resolucijama? Dej- stva, da se mora napadalec Iz- rael umakniti za prejšnjo raz- mejitveno črto, slednjič ni mo- gel nihče — razen napadalca sa- mega — zavreči. Obe resoluciji to zahtevata. Vendar je resolu- cija nevezanih jasno poudarila, da se mora to zgoditi takoj, brez vsakršnih pogojev. V želji, da bi resolucija bila dovzetna tudi za tiste, ki se v arabsko-izrael- skem sporu niso mogli »odloči- ti«, ni zahtevala obsodbe Izrae- la kot napadalca, niti ne od- škodnine, četudi iz nje diha ob- sodba agresije. Latinskoameriška resolucija, za katero stoje tudi ZDA, pa za- hteva hkrati arabsko popuščanje do nekaterih izraelskih zahtev. Tak način seveda nagrajuje na- padalca, tistim silam, ki bi ho- tele iti po isti poti politike go- tovih dejstev, pa daje javno po- tuho. Vendar se vsiljuje vprašanje, kaj sedaj. Slišati je govorice, da bo generalna skupščina sedaj, ko so sile notranje deljene, spre- jela morda le splošno resoluci- jo, s katero bo pozvala prizade- te, naj se vzdrže medsebojnih spopadov in se vrnejo na stare meje. Tako naj bi si Združeni narodi, kot pravijo, nekako oprali roke. Seveda to ne bi bila nobena rešitev, trenutno premirje pa bi se kaj kmalu sprelevilo v nov vojaški spopad. Kaže, da bo za- devo spet vzel v svoje roke var- nostni svet, četudi je v dosedanji krizi dosegel samo ustavitev og- nja. Ali so sploh možni kakšni dru- gačni kompromisi poleg tistih, ki jih je že upoštevala resolu- cija nevezanih? V Franciji je slišati glasove, naj bi postala kuloarska politika bolj živa, vendar tako, da bi jo imel v šahu glavni tajnik OZN po svo- jih predstavnikih. Izrael naj bi se potem umaknil za prvotee meje, vendar bi ga morale urad- no priznati arabske dežele in s tem tudi ustrezne pravice. Sem- kaj sodi priznanje svobodne po- ti v Akabskem zalivu in v Sue- škem prekopu. Vprašanje pa je, kdo bo vrnil arabskemu svetu velikansko človeško in gmotno škodo zaradi agresije! Drugi dogodki Svetovna javnost je te dni po- svetila svojo pozornost izredne- mu zasedanju generalne skup- ščine, ki je obravnavala krizo na Bližnjem vzhodu. Kakor po- ročamo na drugem mestu, ve- lika skupščina ni zadovoljila pričakovanj miroljubnega člo- veštva. Zato bo hudo napeto stanje v tem delu sveta še na- prej vznemirjalo duhove. Da nevarnost ni ponehala, ka- žejo najnovejši incidenti ob Sue- škem prekopu. Nič čudnega ni. če v glavnem mestu ZAR pre- vladuje mnenje, da se je treba pripraviti »za vsak primer«, to je za morebitni nov spopad. V ta namen so tudi reorganizirali vojsko in vključili v oborožitev novo, moderno orožje. Izjave izraelskih prvakov namreč ka- žejo, da se Izrael ne namerava umakniti z določenega ozemlja. DIPLOMATSKA AKTIVNOST Medtem ko je trajala diplo- matska bitka v Združenih na- rodih v zvezi z možnostmi za rešitev arabsko-izraelskega spo- ra, se je diplomatska bitka od- vijala tudi v dvostranskih po- gajanjih in pogovorih. Sovjetski premier Kosigin se je sestal z Johnsonom, kot smo to že po- ročali, vendar nista dosegla ni- kakršnega napredka. To velja tako za Bližnji vzhod kakor tu- di za vietnamsko krizo. Sovjetski premier se je sestal med potjo v domovino tudi s Kubanskim predsednikom Cast- rom in s predsednikom de Gaul- iom. Kot kaže stališče Francije v generalni skupščini — Fran- cija je podprla resolucijo neve- zanih —, so ti stiki rodili dober sad. Predsednik vrhovnega so- vjeta ZSSR Brežnjev pa je obi- skal ZAR in Sirijo v želji, da se seznani z dejanskim položajem v arabskih deželah po izraelski agresiji in pozneje pomaga pri v^pestranski pomoči, da bi posle- dice laže odpravili. Seveda bo diplomatska aktiv- nost po neuspehu generalne i skupščine, da bi našla rešitev za bližnjevzhodno krizo, še vnaprej živahna. UGRABLJENI COMBE? Nekdanji katanški secesionist in bivši predsednik kongovske vlade Moiz Combe, ki je zadnje čase živel v Madridu, se je na doslej uradno še nepojasnjen način znašel v tranzitni reziden- ci alžirskega letališča Biifarik, kakih trideset kilometrov vstran od alžirskega glavnega mesta. Nekateri trde, da so spremlje- valci Combeja prisilili pilota, da sta zapustila predvidepo pro- go Ibis—Maiorca in se spustila v AlžirijL Sedaj trajajo pogajanja med alžirsko in kongovsko vlado o izročitvi zločinca. Kot je znano, je kongovsko sodišče Combeja že obsodilo zaradi izdajstva. Vse kaže, da bo do sporazuma o iz- ročitvi vsak hip prišlo. pomoč Žrtvam agresue s položajem na Bližnjem vzhodu se je v soboto ukvarjal tudi centralni komite ZKJ na svoji plenarni seji. Iz Titovega govora in govora udeležencev v razpravi je bilo razvidno, da pomeni izraelska agresija na arabske dežele sestavni del ofenzive mednarodnega impe- rializma, ki sodi, da poptiščanje mednarodne napetosti v svetu in postopna afirmacija politike miroljubnega sožitja škoduje njegovim koristim. Dežele, ki žele mir in pošteno mednarod- no sodelovanje, morajo zato združiti svoje sile in preprečiti načrte mednarodnega imperia- lizma. V takem mednarodnem ozrač- ju pa tudi SFRJ ne sme poza- biti na svoje obrambne spo- sobnosti, temveč jih venomer krepiti. Imperialistične težnje namreč ne segajo samo na Bliž- nji in Srednji vzhod, temveč tudi v druge dele sveta. sporazum z italijo V Beogradu so v soboto pod- pisali jugoslovansko-italijanski trgovinski sporazum o blagovni izmenjavi med obema država- ma do konca leta 1969. S tem so bila odpravljena dosedanja trenja, ki so jih povzročili na italijanskih stran> z napihova- njem nekaterih momentov v zvezi z nekdanjo cono B trža- škega območja. Kaže, da je v rimskih krogih le prevladala razsodnost in realnost. S seje skupščine občine Ormož Upravni organi so opravili nalogo v skupščini so razpravljali o delu in problemih upravnih or- ganov. Obnova katastrskega operata je nujna. V prostore gradu bo treba preseliti še odsek za notranje zadeve. Odborniki so dalj časa razpravljali o delu inšpektorjev. V Ormožu so ustanovili postajo ljudske milice. Imenovali so novega predsednika občin- skega sodišča v Ormožu in dva sodnika. Zagotovili so sredstva za vzgojo in izobraževanje. Prejšnji teden so na seji skup- ščine občine Ormož odborniki razpravljali o delu in problemih upravnih oi'ganov občinski skupščine za leto 1966, ki je bi- lo podano v poročilu. Poudar- jeno je bilo, da so iz delovnegf. področja upravnih organov izlo- čili neupravne dejavnosti. Bolj- šo organizacijo dela, ustreznejši sistem notranjih/Zvez in večje ekonomičnost poslovanja ■ je omogočila preselitev pretežnega dela upravnih organov v pre- novljene prostore v gradu. Ta koncentracija sorodnih opravil v ustreznih enotah omogoča spe- cializacijo delavcev in popolne.i- še izkoriščanje strokovnosti de- lavcev. Uvedli so enotne obraz- ce za določene zadeve. Trajno skrbijo za strokovni napredek delavcev. Od 51 delavcev jih je le še pet brez strokovnega iz- pita. Da bi lahko upravni orga- ni svojc delo še bolje opravljali, bi morali dobiti opremo z ustre- zno mehanizacijo, ki je nujna ■"b obstoječem številu delavce-, n če hočejo poceniti delo. Fi- '.ično in tehnično je izrabljen 'Udi katastrski operat. Njegova ibnova je nujna. V prostore ?radu bo treba preseliti še od- skih OO ZKS, stri- njailia s predloženim predlogom. Od recrgsiniizaci.jie večina komu- nistov pričiafcuje večjo kvaidte- to dela, širše obravnavan je družbenih vprašanj; v večjih organi!!zaici,jiah vidijo tudi večjo moižnciat za akcijsko in idejno eruatnicist kamuniisttov v občimi aijli v krajiovni sikvipniasti. Ponetkod so sicer izražali bo- jiazen, da v večjih orgain)iiz.aci- jiah ne bodo prišli do izraiza vsi kamuiniiisti. Najv^eč pruipomb pa je bilo glede predloga formira- noa krajevnih organizacij ZKS. V -prvi vrsti so tu postavljali vpraša^nijia možnosti sestajainijia., če bi organizacijia obsegala šir- še obmoičje, nadalije je ponekod poi3tajial predmet razprav, kje naj bo sedež združene organ:i- zacije m podobno. Vse to po- tr.j.uje, da še nekateri člani ZK niisio v celoti dojelli bistva re- orgiainiiizaioiij.e, ko odpravljamo celični tip OO ZKS in ustvar- jicimo nov tip organizacije ZK, ki omogoča učinikovitejše delo- vanje komuniisitov. Razumljivo je. da takih priipomb občiniski komite ni mogel upoštevati. V skladu s sklepi VIII. seje CK ZKS je vodstveno telo ob- činske organizacije ZK — ob- činisika konferenca, zato je na Eiaji komiteja bil dam precej- šen poudarek prav temu vpra- šanju. V poijaonilo je treba po- vedati, da občinska konferenca ZK ne bo samo volilna konfe- renca, kot je bila doslej,, ampak kot vodstveno telo, katerega mandiait traja dve leti. Zato mo- rajio vse organizacije ZK izvo- liilti Člane občinske konferen- ce za dobo dveh let. Na sejii je bilo sklenjeno, da je treba izvoliiiti člane občinske konfe- rence v vseh organizacijah ZK najkasneje do konca septembra t. 1. Organizaciije bodo na vsa- kih 15 članov ZK izvolile po 1 člana občinske konference. Ta- ko bo občinska konferenca ZK štela okrog 80 članov, prvič pa S'G bo sestala sredi oktobra 1967. Na tej konferenci bo izvoljen nov občinski komite ZKS, ki bo v bodoče izvršilni organ občin- ske konference. Zato je na seji biil sprejet predlog, da bi naj bodoči občinski komite ZKS štel le 15 članov. Poleg komi- tejia, kontrolne in revizijiske organizacije, ko odpravljamo komisije, ki so doslej delovale pri občinskem komiteju, v bo- doče delovale pri občinski kon- ferenci in bodo njej tudi nepo- sredno odgovorne za svoje de- lo. Oboiriiska konferenca bo na svojem, lahko bi rekli »usta- novnem« sestanku — nakazala osnovne naloge komimistov v občini ter dala smernice za de- lo organizacijam ZK; sprejeti pa bo morala tudi sklep o os- novnih oblikah organizira n^jia komunistov v občini. Zato bodo razprave o organiziranju ZK tek- le še do občinske konference. Z reorganizacijo ZK se od- pravlja dosedanji celični tip osnovnih organaz,acij ZKS, s tem pa bo tudi odpadel naziv »osnovna organizacija«; Usitvar- ja še namreč nov tip organiza- cjjie ZK, ki bo komunistom omogočada učinkoviteiše delo in ki bo tudi odprta za zdaTj- ževanje komunistov na širnih osnovah. Zaradi eniotnosti bodo obdr- ženi naslednji nazivi posamez- nih oblik organiziranja komu- nistov: — občinska organizacija ZK, ki je v bistvu osnovna organi- zaciija; — organjizacija ZK v krajev- ni skupnosti; — organizacija ZK v delov- ni organizaciji ali v ustanovi. Poleg teh Stalinih obllik pove- zovanja bodo lahko obstajali! še aktivi komunistov, razne ko- misije in druge oblike za de- tniokratično oblikovanje stališč. Tako bo praktično vsak zaipo- slen član ZK mioral biti pove- 7,an najmanj v dveh organiza- ciiah ZK, t. j. v delovni orga- nizaciji, kjer je zaposilen in v krajevni skupnosti, kjer stanu- je. Taika oblika povezanosti ko- munistov bo omogočala v.se- stransko in organizirano aktiv- nost poivsod tam, kjer komuni- sti lahko vplivajo na razvoj samoupravi j a vskih — družbe- noekonomiskih in polirtiičnih odnosov. F. Fideršek Gradnja komunalnih obje- ktov in naprav zaosta a za stanovanjsko gradn|o Največji problem predstavlja kanalizacija. Do leta 1970 bo nova po mnogih ulicah. Potrebno bo urediti javno razsvetljavo v starem delu mesta. Občina je naročila izdelavo enotnega načrta javne razsvetljave Ptuja. Do proslave 1900-letnice Ptuja bo po- trebno urediti primerne zelene površine. V načrtu je asfaltiranje ceste okrog gradu in Vičavske ceste. Znano je, da je komunalna opremljenost v gradbenem oko- lišu Ptuj, kjer gre za nacionali- zirana mestna zemljišča, izredno slaba. Strnjena gradnja indivi- dualnih kakor tudi družbenih stanovanjskih hiš v gradbenem okoli.šu se je v zadnjih letih močno povečala. Vzporedno s tem pa so v teh zazidalnih oko- liših rastle tudi potrebe po grad- nji komunalnih naprav kolek- tivne potrošnje, kot so ceste, elektrifikacija, kanalizacija, ure- ditev okolice, urejanje zelenih površin. To komunalne naprave je doslej v glavnem financirala občina iz proračuna, delno pa tudi investitorji v obliki komu- nalnega prispevka. Vendar ta sredstva niso bila zadostna, za- to je gradnja komunalnih ob- jektov in naprav zaostajala za stanovanjsko izgradnjo. V zadnjem času pa so se sredstva proračuna občine skr- čila na tak obseg, da lahko kri- je z njimi samo obveznosti, ki jih mora po zakonu kriti, to je šolstvo, prosveta in kultura, so- cialno varstvo, zdravstvo, jav- na uprava, cestna in komunalns služba, medtem ko za investi- cije ne ostane ničesar. Zato je uvedba prispevka za uporab^ mestnega zemljišča neizogibna če hočemo rešiti pereča komu- nalna vprašanja. KOMUNALNE POTREBE V MESTU PTUJU KANALIZACIJA Največji problem predstavlja kanalizacija. Gradnja kanalizacije je toliko bolj pereča, ker je vodovod v glavnem že zgrajen, ki pa za- hteva ustrezno kanalizacijo. Tc najbolj nazorno kaže podatek, da je na vodovod priključenih 1156 hiš v Ptuju, na novozgra- jeno kanalizacijo pa le okrog -00 hiš, v glavnem v noverr lelu mesta. Vse druge hiše pi- jporabljajo greznice oziroma staro kanalizacijo, ki pa več ne ustreza količinam odpadlih vo- da. Ptuj na desnem bregu Dra- ve pa sploh še nima kanaliza- cije. Vrstni red gradnje kanali- 7,acije do leta 1967 bi bil naslednji: dograditev zbiral- lika I od magistrata do Graje- ne, zgraditev zbiralnika II od Vičave mimo gimnazije, javnega kopališča skozi park ob Dravi ■io Grajene, zgraditev zbiralni- ca V od naselja Vinko Reš ob Grajeni do Ljutomerske ceste in zgraditev ulične kanalizacije v starem delu mesta Ptuja. Skupaj bi to stalo 485,000.000 >tarih dinarjev. Z dograditvijo kanala zbiral- nika I se poveže kanalizacija z Ljutomersko cesto, ki se sedaj izliva v Grajeno. Razen tega je notem možno priključiti na ta zbiralnik kanalizacijo Rajčeve ulice in Ulice Med vrti, ki se sedaj steka v staro kanalizacijo, Katera pa ne zadošča in pride zato večkrat do izliva na ulico Z zbiralnikom kanala II se re- ši kanalizacija Vičave, razen te- ga pa je potem možno kanali- zacijo starega dela mesta Ptuja nriključiti na ta zbiralnik. Na /.biralnik II se priključi tudi zbi- ralnik III, ki se sedaj pri želez- niškem mostu izliva v Dravo. Z zgraditvijo zbiralnika V se reši kanalizacija naselja »Re- ^ev« in hiš ob Tihi poti in ob Grajeni vse do mosta čez Gra- jeno ob Ljutomerski cesti, kjer se priključi na zbiralnik I. JAVNA RAZSVETLJAVA Prav tako bo potrebno uredili 'avno razsvetljavo mesta Ptuja, posebno starega dela mesta. Javna razsvetljava ni enotna, ni zadostna in tudi ni primerna posebno v starem delu mesta To nalogo narekuje skorajšnja proslava 1900-letnice Ptuja, do katere mora biti mesto Ptuj primerno urejeno, posebno sta- ri del mesta. Zato je občina na- ročila izdelavo enotnega načrta javne razsvetljave mesta. Do leta 1970 bi bilo potrebno urediti razsvetljavo v starem ielu mesta, ocenjeno na 60 mi- iionov starih dinarjev, zgraditi javno razsvetljavo v stano- vanjskem naselju v Ljuds'Kem vrtu in Ljutomerski cesti, ki stala 25,000.000 S din Zgra- biti bi bilo treba tudi javno raz- svetljavo na Vočavi, bi bo stala 18 milijonov starih dinarjev. Razsvetljava mesta Ptuja bi sta- la skupaj 103 milijone starih dinarjev. UREDITEV ZELENIH POVRŠIN Za proslavo 1900-letnice Ptu- bo potrebno Ptuj ozeleneti. Potrebno bo urediti primern^^ r.elene površine, zasaditi ob ce- stah okrasno drevje, spremeniti »rajski hrib v park itd. S tem v zvezi so naročeni potrebni načrti. Za navedena dela bo po- trebnih okrog 50 milijonov sta- 'Mh dinarjev, UREDITEV UI IC. CEST. PLOČNIKOV K ureditvi mesta spada tudi ureditev ulic. cest, pločnikov in Tiestnega obzidja. Najprej bo potrebno dokon- čati asfaltiranje ceste okrog 2radu in asfaltiranje Vičavske ceste do Bel.šaka. Ulice v starem ielu mesta bo potrebno pretla- kovati. ker se je cesti.šče pone- kod posedlo, ponekod pa manjka Mak. Tudi pločniki so v glavnem vsi potrebni popravila zaradi vseda- nja, dotrajanosti, zato bi bilo potrebno do 1970. leta zbrati fi- nančna sredstva. Asfaltiranje ceste okrog gradu bo stalo 20 milijonov starih dinarjev, asfal- tiranje Vičavske ceste pa 30 mi- lijonov starih dinarjev. Skupaj s popravilom cest in pločnikov bo to stalo 95 milijonov starih dinarjev. ZR Gasilci so pripravljeni Prejšnji petek ob 5. uri popol- dne je zatulila sirena s cerkve- nega stolpa. Gasilci so zaslišali '.nak, da gori in da morajo iti na pomoč. V ušesu se še ni prav 7.gubilo zavijanje sirene, ko so z dvema avtomobiloma že drvel, proti Kidričevemu. »Gorel« je iel objektov tovarne glinice in ^.luminija. Tu so že gasili tovar- niški gasilci z dvema avtomobi- loma. Ko so na kraj požara pri- irveli ptujski gasilci, jih je pri- čakal vodja gašenja požara AN- )REJ TOPLAK in jih takoj usmeril na mesto, od koder so oričeli napad na požar. Z veliko spretnostjo so se namestili, od- vili cevi, jih priključili, se raz- ooredili in voda je v visokih 'urkih gasila požar. Na pomoč so prihiteli tudi ga- silci iz Ruš, IMPOLA v Sloven- ski Bistrici in Cakovca. Tudi ti so se naglo razporedili okoli objekta in napadli požar s šte- vilnimi curki vode. Kmalu je bil ogenj pogašen. Vodja gaše- nja je ustavil gašenje. Tudi se- daj so pokazali vsi gasilci veliko spretnosti. Cevi so bile hitro zvite, ostalo orodje pa posprav- ljeno. Devet gasilskih avtomo- bilov, ki so se udeležili gašenja, se je postavilo v vrsto, pred nji- mi pa so se postavili gasilci. Komandirji gasilskih enot so ra- portirali vodji gašenja o poteku in uspehu gašenja, ta pa teh- ničnemu direktorju tovarne. Na srečo je bila to le vaja. Del objektov v tovarni so umet- no zadimili. Z akcijo so hoteli preizkusiti hitrost gasilcev, na- stop v akciji in skupen napad na požar v sodelovanju gasilcev iz raznih krajev. Akcija je uspela, saj se je vseh 70 gasilcev iz raznih gasil- skih društev dobro izkazalo. ZR Kmalu po klicu sirene so visoki curki vode že gasili požar PTUJSKA KONFERENCA SAMOUPRAV- UAVCEV BO V OKTOBRU Plenum občinskega sindikal- nega sveta Ptuj je na svojen ■najstem zasedanju 28. juni.ih .967 dokončno sklenil, da se skliče konferenca samouprav- lavcev ptujske komune za 2h n 29. oktober 1967. leta v Ptuju Konferenca bo delala na ple narnem zasedanju in v komisi- ah in bo politično ocenila raz- voj delavskega in družbenes samoupravljanja v ptujski ko nuni, glavna razprava v komi- sijah pa bo o reformi in samo- -ipravljanju; o vsebini in obli- cah samoupravljanja; o sploš- lih samoupravnih aktih v de ovnih organizacijah; o delitv iohodka in osebnih dohodkov I kadrovski politiki in izobraže- •anju; o vlogi družbeno-politič lih organizacij v samoupravnen istemu; o zboru delovnih skun losti občine in samoupravnih irganih delovnih organizarii: r /logi zborov volivcev; o mestu •n položaju krajevnih skupnosti er o drugih vprašanjih. Za vsebinske priprave na kon-' *erence je dal bogate napotke X. plenum republiškega sveta 'veze sindikatov Slovenije, ki e 22. junija t, 1. zelo poglob- leno razpravljal o problemih samoupravljanja Gradivo s tega )lenuma je bilo objavljeno v adnjih dveh številkah Delavske notnosti, ki sta izšli 1. in 8. ju- lija t. 1. Politični odbor konference sa- noupravljavcev pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj bo na voji skorajšnji seji izdelal po- irobnejši načrt vseh priprav na conferenco. Formirane pa bodo 'udi komisije, ki bodo o posa- neznih problemih pripravljale >otrebne analize za konferenco. Comisije bodo pripravile tudi ^redloge za sklepe in zakliučke cnnfe^^-ence o posameznih '-nra- šanjih. FB ZAKON O ŠTIPENDIJAH IN POSOJILIH ZA IZOBRAŽEVANJE SPREJET Republiški in prosvetno-kul- turni zbor Skupščine SRS sta sprejela predlog zakona o štipen- dijah in posojilih za izobraže- vanje. Zakon določa splošna načela za podeljevanje štipendij in po- sojil za izobraževanje, ki jih da- jejo delovne in druge organiza- cije, državni organi, izobraževal- ne skupnosti in skladi za šola- nje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šo- lah ter na šolah druge stopnje študentom ali učencem, ki ni- majo dovolj materialnih sred- stev za izobraževanje. Zakon ureja predvsem med- sebojne odnose med štipendisti oziroma posojilojemalci ter šti- penditorji oziroma posojiloda- jalci ter zagotavlja enotnost poli- tike na tem področju, ne zago- tavlja pa sredstev za štipendije in posojila, ker je to stvar kon- kretne pMDlitike samoupravnih organov. Zakon med drugim določa, da se štipendije in posojila dajejo samo na podlagi javnega razpi- sa, prednost pri dodeljevanju pa imajo ti&ti študenti in učenci, ki dosegajo boljše uspehe pri štu- diju. Zakon tudi določa, da je dajalec štipendije oziroma po- sojila dolžan takoj po končanem šolanju skleniti s štipendistom oziroma posojilojemalcem de- lovno razmerje, sicer izgubi svo- je pogodbene pravice. S pogod- bo med štipenditorjem in štipen- distom se tudi določa, da mora štipendist vrniti štipendijo, če ne izpolni pogojev, pod kateri- mi mu je bila štipendija dode- ljena. Za posojila veljajo v glavnem enaka načela kot za štipendije. Posojila so praviloma brez- obrestna, lahko pa se zahteva poroštvo fizične ali pravne ose- be. Zakon določa, da se posoji- lo lahko delno ali v celoti odpi- še, glede na študijski uspeh po- sojilojemalca ali druge pogoje, ki so določeni v razpisu ali po- godbi. Ce posojilojemalec po končanem šolanju nastopi delo na delovnem mestu, ki mu ga je določil posojilodajalec, in ostane *am toliko časa. kolikor časa je orejemal posojilo, se le-to v ce- loti odpiše. KIDRIČEVO Vsako loto se dijaki in štu- dentje ob nastopu šolskih počit- nic zaskrbljujoče vprašujejo, kje bodo dobili možnost za svojo počitniško prakso, ker ni v vsa- ki delovni organizaciji interesa. Organi delavskega samouprav- ljanja v TGA so doslej vsako leto z vsem razumevanjem gle- dali na te probleme in tudi ved- no sprejeli na počitniško prakso nekaj dijakov in študentov. De- lavski svet TGA je na eni iz- med svojih sej razpravljal o temj in sklenil, da lahko v letoš- njih počitnicah v mesecu juliju in avgustu opravlja počitniško prakso v podjetju 14 študentov visokih šol, eden iz višje šole. IR iz srednjih tehn. šol, 6 iz eko- nomske srednje šole ter 6 dija- kov iz administrativne šole. Na- grade za te praktikante bodo znašale za III. in IV. letnik srednje in visoke šole 300 N din 7.a I. in II. letnik pa 2R0Ndin ',a dijake administrativne šolr na 250 N din. Praktikanti bodo dobivali v času opravljanja svo- ie počitniške prakse v TGA tudi brezplačno malico. Ze dva meseca je v letnem kooališču v Kidričevem pravi živžav, v katerem najbolj ak- tivno sodelujejo najmlajši pre- bivalci. Poletna vročina je prisi- lila tudi — mnoge starejše ob- dane, da se uvrstijo v vsakdanj-' rivžav ob in v bazenu. Posebne nabito je ob nedeljah, ko pri- dejo obiskovalci z vseh strani, da se malo osvežijo v hladni vo- di in ob steklenici osvežujoče pi- jače. Kot je znano, sta — kopa- lišče in prostor okrog njega zelo lepo urejena, pa tudi bife, v ka- terem gostinsko podjetje »Halo- ški biser« prodaja pijače za sta- ro in mlado. Kopališče je odprto vsak dan od jutra do večera, ob nedeljah in praznikih. Seveda je bazen že zdavnaj mnogo pre- majhen za vse, ki bi se radi ko- pali, zato je razumljiva želja obiskovalcev bazena, da bi čim- prej pričeli z gradnjo noveg? \'ečjega bazena. Zeljo uporabni kov kopališča je podprla krajev na skupnost Kidričevo, vendai 7.al sama tega bremena ne zmo re. Dotacija delovnega kolektiv TGA ni bila odobrena v zapro šeni višini, zato ni večjih izgir Hov. da bi v dnglednem času 7^ -icvo ugodno rešili, če ne bodf ->okazale razumevanja tudi dru le delovne skupnosti ter občin -ka skupščina Ptuj. Kot vsako leto doslej, je tud letos tovarniški odbor sindikat? organiziral tekmovanje ob praz- niku tovarne. Morda se bo kd< začudil da je tekmovanje že se iaj. čeprav je praznik šele v no vembru. Vendar v novembr ^lede na vreme ni moč izpelja' •^ekmovanja. Zato je komisija ? Nadaljevanje oa 6. straai gfrao 3_ TEDNIK — petek, ?. julija 1967 Sfrnn 1 Tudi delo kmetijske jnšpekciie ie pomembno {kmetijska inšpekcija pri /jpščini občine Ormož je pri ^ ,ajanju zakona o i-zkoriščanju 'metijskih zemljišč posvečala v ^dnjen^ obdobju največ pozor- 'tgti agrominimumu. V ta na- 'en so večkrat na leto kontro- '!'gli zamenjavo semena pred- Lem pšenice, koruze in krom- 'j,.ja ter porabo mineralnih gno- po določilih občinskega od- '|ja. Tem kontrolam so bili odvrženi zadružni obrati, ki ;|,lepajo pogodbe z individual- 'jj^i kmetijskimi gospodarstvi. Ugotovljeno je bilo, da skle- ijene pogodbe med zadrugo in ,]|j,eti v pogledu uporabe mine- ■alnih gnojil niso v skladu z za- .g^fiin o izkoriščanju kmetijskih ,gfnljišč, ki določa, da ne smejo iiti pogodbene obveznosti med j^etijsko organizacijo in kme- glede načina obdelovanja zemljišč manjše od predpisanih i^inimalnih količin mineralnih gnojil. Kmetom so izdali pisme- pa opozorila, proti organizaciji pa so uvedli postopek zaradi prekrška. po predpisih o kakovosti jjiTietnih gnojil je bilo 26 infor- niativnih pregledov. Pri tem je Ijilo ugotovljeno, da so gnojila, predvsem na bazi NPK močno strjena, ostala pa prekomerno vlažna. Z upravnimi odločbami je bilo izločenih 270 ton NPK in 24 ton dušičnih gnojil. Za 30 ton so zahtevali, da jih organizacija prepakira. Problem odvodnjavanja trav- natega sveta in drugih kmetij- sfch zemljišč po predpisih o vo- dah postaja iz leta v leto bolj )ereč. Preteklo dveletno humid- 10 obdobje je kritične razmere e poslabšalo. Splošna ugotovitev je, da po- tokov in jarkov ne čistijo niti zasebniki, pa tudi ne družbene organizacije. Takega stanja so krive poleg zavezancev tudi krajevne skupnosti zaradi svoje neaktivnosti glede teh vprašanj. Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo je v preteklem letu obrav- naval novi odlok o obveznem kopanju in čiščenju jarkov, ki je usklajen z republiškim pred- pisom o vodah, ki pa ga še ni predložil skupščini v sprejem. Zakon o vinu: glede slajenja vina, namenjenega izvozu, na- stavitev evidence za sklajena vina in za viha, ki se čistijo s kalijevim cianidom, so bile iz- dane tri upravne odločbe. Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci: posto- panje po tem zakonu je bilo osredotočeno predvsem na dva karantenska škodljivca, ki nista gospodarskega pomena samo za občino, marveč za vso republiko. S pomočjo kmetijske zadruge je bilo organizirano zimsko in letno škropljenje sadnega drev- ja in zatiranje kolorad.skega hrošča. Ker se ta akcija nanaša na veliko število zasebnih go- spodarstev, je bilo potrebno ve- liko število informativnih pre- gledov sadovnjakov, ki so oku- ženi s karantenskimi škodljivci. Zaradi množičnosti gospodar- stev, ki samoiniciativno ne za- tirajo karantenskih bolezni in škodljivcev, odklanjajo pa tudi organizirano skupno zatiranje, akcija v celoti ni uspela. Izda- nih je bilo 21 upravnih odločb. Pod kontrolo je tudi 15 objek- tov za pridelovanje sadilnega materiala, ki so deloma v oskr- bi kmetijskega kombinata »Je- ruzalemc, deloma pa zasebnikov. Vsi objekti so bili skupno s kmetijskim zavodom dvakrat letno pregledani. Ugotovljeno je bilo, da je sadilni material zdrav in da ustreza kakovostnim nor- mam. Inšpekcija je odvzela deset vzorcev semen ter po analizi iz- ločila iz prometa nad 400 kilo- gramov semen. Zaradi kršitve zakona o semenu je bilo prijav- ljenih sodniku za prekrške šest oseb, zaradi gospodarskih pre- stopkov pa predlagano v kazen- ski pregon dvoje podjetij. ZR LETO AKCIJ KRAJEVNIH SKUPNOST! DESTERNIK V razgovoru so sodelovali: predsednik SZDL Desternik Pe- ter Pečnik, sekretar OO ZKS Franc Simeonov, upravitelj šole v Desterniku Franc Ogrlnc, podpredsednik turističnega dru- štva Desternik Ivan MarkeS. Na sestankih krajevne skup- nosti in SZDL se prebivalci naj- več pritožujejo nad cestami. Nji- hova velika želja je, da bi asfal- tirali cesto od Ptuja, odcep na Desternik pa uredili. Cesta je preobremenjena in ni več spo- sobna za naraščajoči promet. Problem je tudi avtobusna postaja, posebno pa dovoz po- šte in časopisov v Desternik. Pošta pride v Desternik večkrat komaj po treh dneh. Pošta se prevzema ob uri, ki avtobusni zvezi ne ustreza in je ne morejo pravočasno prevzeti. Želijo si tudi svoj lokalni avtobus, ki bi povezal še sosednje kraje. Ker milica nima več dežurne službe, nimajo več telefonske zveze^ po 14. uri. Tako so po tej uri odrezani od sveta. Trgovina v Desterniku, ki je last trgovskega podjetja Pano- nija iz Ptuja, je preslabo zalo- žena. Zakaj lahko to podjetje tako dobro založi in opremi tr- govine v mestu, v Desterniku pa ni v trgovini niti hladilnika, da bi lahko imeli za prodajo primerne prehrambne artikle, ki se sedaj v poletnih mesecih kvarijo. V Desterniku menijo, da bi Panonija razne artikle in drugo nabavila, če bi le proda- jalci v tej trgovini to zahtevali in naročilL V Desterniku je tudi lokal za mesarijo, ki je prav v ta namen urejen. Žal ima v njem zadruga skladišče. Prebivalci želijo, da bi vsaj dvakrat na teden v njej prodajali meso. Zdravstvena služba ni ureje- na. V Desterniku menijo, da bi lahko v Potrčevi vili uredili zdravstvene prostore, kamor bi vsaj enkrat tedensko prihajala zdravnik splošne prakse in zobo- zdravnik. Prebivalci Desternika morajo hoditi v zdravstveni dom v Ptuj. Ker vedno ne pridejo na vrsto za pregled, zamudijo ves dan. Nujno je potreben tudi javni studenec, predvsem pa strani- šče. Potreba po slednjem se po- kaže ob nedeljah, ko se zbere največ ljudi. V Desterniku so postavili transformator, a ga niso priklju- čili. Tok je še vedno preslab. Poročna dvorana, če jo sploh lahko tako imenujemo, je ne- mogoča. To je majhen prostor z mizo. Vsi, ki pridejo na poro- ko od blizu in daleč, se zgražajo nad slabo opremljenim prosto- rom. Poročni obred motijo stran- ke iz sosednje pisarne krajev- nega urada. Poroka je slavnost- ni trenutek in zahteva temu pri- meren prostor in obred, ki ga ne more opravljati vsakdo in kjersibodi. Prebivalci pogrešajo kulturno- prosvetno in drugo razvedrilo. Ni kino dvorane, da bi lahko imeli vsaj kino predstave ob nedeljah. Prosvetno društvo ne dela. Namesto starega vodstva so postavili novo, z namenom, da bo spravilo delo v tek, a tudi to spi. Mladinci so lepo pripra- vili proslavo za krajevni praz- nik. V Desterniku sta neurejeni dvorana in sosednja soba s knjižnico. Z manjšo akcijo bi lahko uredili te prostore. Ali čakajo, da bi namesto njih kdo uredil stvari, ki bi se dale ure- diti z malo truda? Vedno bolj pogrešajo otroški vrtec. Iz dneva v dan je več uslužbencev, ki bi dali otroke v vrtec. Tudi kmetje bi jih vanj pošiljali. Morda bi lahko uredili prostor zanj v prosvetni dvora- ni, obroke za otroke pa bi pri- pravljali v šolski kuhinji. V šolsko kuhinjo ne morejo vključiti vseh šolarjev, pred- vsem ne tistih, ki so malice najbolj potrebni. Občina in starši precej prispe- vajo. Vsako jesen dobijo tudi precej z nabiralno akcijo. Kljub temu je še veliko šolskih otrok podhranjenih. Šolski prostori v Desterniku ne zadovoljujejo. Učilnic je premalo. Pouk je v treh izme- nah. V šoli ni kabinetov in te- lovadnice. Učenci so si sami na- pravili igrišče. Vložili so 5000 prostovoljnih ur. Letos bodo šolo renovirali znotraj in zunaj, ne pa tudi modernizirali. Fi- nančna sredstva je prispevala občina, les pa prebivalci. Zgra- diti bi morali še en blok za sta- novanja, saj se morajo učitelji voziti na delo. Tudi ostalim pri- manjkuje stanovanj. Prebivalci so pripravljeni po- magati. Na drugi strani kanala Pesnice imajo travnike, prehod pa je bil onemogočen. S krajev- no skupnostjo so napravili most čez Pesnico. Kupili so betonske cevi za cestne kanale po vaseh. Popravili so nekatere mostove. Lastniki traktorjev so priprav- ljeni voziti gramoz, če jim pla- čajo le gorivo. Na vsak način bi radi uredili cesto do Desternika. Od prejš- njih dveh cestarjev so ceste in obcestni jarki tako zapuščeni, da iih sedanji cestar ne more ure- diti. Na večjih mestih bi morali vgraditi kanale. Vsak večii na- liv močno poškoduje cestišče. V zadnjem času se opaža pre- bujanje v družbenopolitičnem življenju. Na pobudo osnovne organizacije ZK je zopet zaži- velo delo SZDL. Po šestih letih so ustanovili odbor, ki je imel veliko dela v času volitev, ki jih ie dobro opravil. Ustanovljeno je bilo turistično društvo, ki si že prizadeva po- staviti razgledni stolp. Radi bi, da bi bil železne konstrukcije. Pri Metalni v Mariboru so se že zanimali za ceno. Leseni bi bil znatno cenejši, ker bi les lahko orispevali prebivalci kraja. Po- leg razglednega stolpa namera- vajo urediti pristno domačo klet, kjer se bodo dobila doma- ča jedila in pristna vina. De- sternik bo tako lepa turistična točka v bližini Ptuja. Sem bodo vabili tudi tuje turiste. V Desterniku so pozdravili odločitev občine, da bo proslava ob občinskem prazniku v tem kraju. Priprave so že v teku. Prebivalci se bodo potrudili, da bo proslava uspela. Z. R. Vinska klel v Zavrču slovi po vsej Jugoslaviji Klet je bila zgrajena 1836. le- ta. Leži ob cesti pred Zavrčem v Halozah. Je zelo prostorna. Sprejme 22 vagonov vina ali 220.000 litrov. V njej je sama lesena posoda velikosti od 1000 do 10.000 litrov. Zanimivo je, da se že od leta. ko je bila klet v Zavrču zgraje- na, pa do danes govori, da je vino iz Zavrča boljše od vina iz Podlehnika, čeprav je oboje iz Haloz. Strokovnjaki menijo, da zato, ker so vsa leta bila završka vina vkletena v tej kleti, vina iz Podlehnika pa po različnih kleteh. Kvaliteta teh vin je bolj- ša zaradi te kleti. Strokovnjaki obrata »Sloven- ske gorice«, katerih last je klet, menijo, da če dajo del istega mošta v to klet, del pa v drugo in ga tako pustijo zoreti, je vino iz završke kleti vedno boljše. Kaj v tej kleti toliko vpliva na dobro kvaliteto vina, vprašu- jejo strokovnjaki in profesorji univerz, ki jo obiskujejo. Ugi- bajo, da bi lahko vplivali stalna ugodna temperatura, podtalna voda, ki teče pod kletjo, bližina dravske vode, stene kleti, ki so poraščene s plesnijo, leseni sodi ali še katera posebnost, ki je n; opaziti na prvi pogled. Obrat »Slovenske gorice« je z vinom iz te kleti dosegel že pre- nekatero diplomo. Diplome za vina iz te kleti so dobivali že prejšnji lastniki. Za vinske sej- me vedno izbirajo vina iz te kle- ti, saj tu najdejo najboljša. Več univerzitetnih profesor- jev in vinskih strokovnjakov se je izrazilo, da je ena najboljših kleti v Jugoslaviji. Nekateri na KK-Ptuj menijo, da bi jo mo- rali povečati. Nastane vpraša- nje, ali bo potem v njej še do- zorelo tako dobro vino? Z. R. , Vinska klet v Zavrču, ki slovi po Jugoslaviji »RANCARJI« V PTUJU Sestanek predsednikov obdravskih občin Avstrije, Slovenije in Hrvaške ' piejšnjo soboto je mnogo "i-.ujtanov pričakalo rancarje ipriborske turistične prireditve. Brali so se popoldne na drav- mm mostu, na obrežju vzdolž Irka in pred Mladiko, kjer je bil pristan. Tu so pred leti pri- stajali splavarji, ki so po Dravi iVozili les s Pohorja, povezanega 'v splave. Spomin na ta način spravljanja lesa po Dravi je iz- koristilo uredništvo VEČERA za organizacijo te turistične prire- ditve, ki so se je na okoli 160 km dolgi progi letos udeležili tudi tuji turisti. 5jP^Poldne je bil v grajski re- 15^^'faciji sprejem in slavnostno za župane obdravskih ob- Slovenije, Hrvaške in Av- J^*"'!^- Udeležil se ga je tudi član p Sr Slovenije in gostitelj b^^^s&dnik SO — Ptuj, Franjo ^"^ernak. i^^^Poldne so pričeli prihajati Sq '^'■istajati pr\n čolni. Ptujčani 2 zanimanjem opazovali in jih pozdravljali. Ko je pri- stala dravska flota: 41 čolnov, dva splava in 12 motornih čol- nov, je okoli 500 »rancarjev« imelo kratek odmor. Okrepčali so se s pijačami in jedačami. Ze od pristajanja so bili v središču pozornosti Ptujčani, ki so se udeležili te vožnje po Dravi. Pričel se je program, ki so jim ga pripravili Ptujčani. Najprej je vse udeležence pozdravil predsednik SO Ptuj Franjo Re- bernak, predvsem pa ugledne goste: avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani g. dr. Hein- richa Reisenselda, člana IS SR Slovenije ing. Franca Razdev- ška, pomočnika republiškega se- kretarja za gospodarstvo Davo- rina Ferligoja, predsednika tu- ristične zveze Slovenije dr. Da- nila Dougana in druge. Poudaril je pomen prireditve, ki jo ima v turizmu in seznanjanju in spo- prijateljevanju med kraji in ljudmi ob Dravi. Posebno danes je gojenje solidarnosti med ljud- mi'posebej pomembno. Številni Ptujčani opazujejo plovbo čolnov po Dravi (Foto: S. Kosi) ^ Maratonski tek 490 let pred našim štetjem je porazila grška vojska pri Mara- tonu vojsko napadalnih Perzij- cev. Kurir, ki je moral sezna- niti glavno mesto Grčije Atene z novico o zmagi, je tekel od Maratona do Aten, ne da bi se ustavil. Tako je pretekel 42 km m 195 m. Leta 1896 so na prvih moder- nih olimpijskih igrah uvedli med atletske discipline mara- tonski tek — tek na 42 km in 195 m — v spomin na maraton- skega tekača, ki je prinesel Atencem vest o zmagi. V programu je na odru zaple- sala folklorna skupina iz Cirko- vec, ki se je kljub vročemu son- cu veselo zavrtela ob spremljav, harmonikarja. Sledil je ples ku- rentov iz Markovec. Program je končal veliki zabavni orkester i? Ptuja. Po enournem postanku so od- rinili na pot proti Borlu. Tu so pristali na obrežju pod gradom. Za prenočitev jih je že čakalo ca. 40 šotorov. Kmalu po pri- hodu se je v gostinskih prosto- rih hotela Bori pričelo veselo ra- janje ob glasbi dveh orkestrov. Tudi tu je bil program. Rajanja, ki je trajalo pozno v noč, so se udeležili tudi drugi obiskovalci in turisti od blizu in daleč. Vsi prostori so bili zasedeni. Po malo prespani noči so se vkrcali in nadaljevali pot. Tudi Ormožani in Središčani so jih dočakali s pozdravi in jim nudili vse za krajši oddih. Tu so si ute- šili lakoto in se odžejali. Po krajših pristankih so od- pluli proti Varaždinu. Z.R. . ŽIVALSKE BOLEZNI NA ORMOŠKEM OBMOČJU BOLEZNI IN ZATi^ Ormoška veterinarska služba je v preteklem letu izvršila vse obvezne diagnostične in zaščitne akcije, kot jih predpisuje te- meljni zakon in drugi predpisi. Proti steklini je zaščitno cepi- la pse, pregledala je kri osnovni čredi socialističnega sektorja, prav tako je na tem sektorju in- dividualno pregledano mleko vseh krav na kužno presušenje vimena, izvršeno pa tudi obvez- no zaščitno cepljenje proti sli- navki in parkljevki. Na predlog veterinarske in- špekcije je veterinarski zavod Slovenije priznal ormoško obči- no za goveje tuberkuloze prosto Glede na to je dovoljeno, da se obvezna tuberkulinizacija na za- sebnem sektorju opravi vsako leto, za socialistični sektor pa mora biti še nadalje tuberkuli- nizirana osnovna čreda dvakrat letno, pitanci pa enkrat letno. Akcija na obeh sektorjih ]e opravljena po programu. Od ostalih kužnih bolezni, za katere je obveznost prijavljanja, so na področju občine ugotovlje- ne: nevarna gniloba čebelje za- lege, sum na kužno malokrvnost kopitarjev in v decembru kokoš- ja kuga. Da bi dosegli dokonč- no iztrebljanje nevarne gnilobe čebelje zalege, so uničeni trije panji s čebelami. Za uničene čebele je plačana odškodnina. Med letom je obolelo večje šte- vilo konj pod znaki, ki so opra- vičeno zbujali sum na kužno malokrvnost kooitarjev. Vpraša- nje definitivne diagnoze je osta- lo odprto, ker se po vseh sodob- nih metodah ni dalo ugotoviti več kot sum na kužno malokrv- nost. Veterinarska inšpekcija je po zakonu dolžna zasledovati do- gajanja v okužbe sumljivih dvo- riščih tako dolgo, da bo razčišče- no vprašanje, ali imamo na^ia- šem področju opravka dejansko s kužno malokrvnostjo ali ne. V cilju izkoreninjenja kokošje kuge, ki je bila v občino vne- sena z zaklanimi piščanci »>Pe- rutnine-« Ptuj, so pod vzeta obve- zna zaščitna cepljenja v vseh strnjenih vaseh, ob glavnih pro- metnih žilah in večjih gospo- darskih centrih. Trenutno je vi- dez, da je uspelo kokošjo kugo zajeziti. KONTROLA PROMETA Pri kontroli prometa je v letu 1966 zajeto 483 kamionskih in vagonskih pošiljk, od tega 9 va- gonskih pošiljk živine za ino- zemstvo. Pripeljano je 2999 ži- vih govedi, 74.819 kg govejega mesa, 11.582 kg telečjega mesa. 71.375 kg svinjskega mesa in 18.500 kg raznih mesnih izdel- kov. Posebno živahen je bil promet s svežim mesom. Klavnica obde- luje goveje in svinjsko sveže\ meso na posebne načine in ga dobavlja raznim obmejnim in turističnim centrom. Cenejši de- li zaklanih goved in prašičev, ki 7.a navedene kupce niso intere- santni, gredo v promet v večjih potrošnih in industrijskih cen- trih. Veterinarsko sanitarni pregled živali za klanje in mesa je izvr- šen na 618 govedih, 495 teletih in 2948 prašičih. Pod kontrolo občinske veterinarske inšpek- cije sta klavnici Ormož in Se- janci. V primerjavi z letom 1965 je ugotovljeno, da se je poveča- lo število klanih govedi od 343 na 691, število telet je ostalo ne- sprem.enjeno. število klanih pra- šičev pa je padlo od 3806 živali na 2948. V tem številu je vklju- čenih tudi 238 prašičev, ki so nabavljeni v drugih občinah in 1966 izdelala 69.000 kg raznih republikah. Predelava je v letu mesnih izdelkov, dočim je v letu 1965 izdelano 57.000 kg. Kljub temu povečanju je za kritje po- treb nabavljeno od raznih pod- jetij še ca. 8000 kg raznih mes- nih izdelkov. Glede na iz\^ajanje odredbe o prepovedi klanja telet je veteri- narski inšpektor prisostvoval 26 zadružnim dogonom na vseh osmih dogonskih mestih. Pregle- dano je 1889 telet, od teh je od- brano za pitališča 1069, za ko- operacijo 341, za klanje 479, lastnikom pa je vrnjeno 75 telet zaradi premajhne teže ali sta- rosti. Po republiškem pravilniku o premijah za kravje mleko mora veterinarski inšpektor jemati vzorce mleka v zbiralnicah za- radi ugotavljanja higienske ka- kovosti. Odvzem vzorcev in pre- gled je predpisan dvakrat me- sečno. Odvzete vzorce dostavl,ia veterinarska inšpekcija ZVZ Ptuj in na podlagi teh izvidov izdaja ustrezna potrdila zainte- resiranim organizacijam v svrho jvcMqv!janja prem.ije za kravje mleko. ZR stran i TEDMK — petek, 7. julija 1967 Stran 4 Živo gledališče (»Romeo in Julija« v anglešlci - »Orestija« v grški podobi) Rad bi spregovoril še o dveh zanimivih predstavah, ki sta ne- davno tega zbudili velik odmev v evropskem gledališkem svetu. To sta Shakiespearjeva tragedija Romeo im Julija in Aishilova Orestija- Dejstvo je, da je bdla pr'! našem uprizarjanju Shakes- pearja zmeraj ta zmota, da smo .se ga lotevali preveč slovesno, da smo ga igrali z oboževanjem (F. Albreht). Pri Shakiespearju se je treba na vsak način Izogniti ne- prijetnemu vtisu, da igramo kla- sika — pr"! njem namreč vedno znova začutiš, kako presenetljivo življenjski, naran^-en in sodoben je! 2e Puškin je zapisal da prekipe- vajo \z pesnikovih del živi utripi resničnega žvijenja v toliki meri, da vidimo v Shakespearju reali- sta. Romeo in Julija (uiMlzorilo ju je angleško gledališče OLD VIC iz Londona) v režiji slavnega ita- lijanskega režiserja Franca Zefti- relbja pomeni pravo odkritje, ve- lik gledališki dogodek. Zeffirelli ljubi preteklost. Njega privlačijo mrtvi svetovi (Shakes- pearjeva Verona, Goldonijeve Benetke). Rad bi jih spet obudil in sie zato poslužuje teaitra, da nas z njim sooči z zgodovino! On je realist! Uporablja živega človeka v resničnem okolju. Vse, kar smo videli na odru, pa ni igranje, ne, to je živo življenje! Prevzame te povsem originalna scensfka zamisel tega Shakesipeaar- jevega dela. Ustvaril je realisti- čno podobo Verone z vsemi zna- čilnostmi juga. Ze takoj prvi trenutki so bUi prava eksplozija temperamenta in domislic. Širokopotezno, živo in pisano valovi pred teboj živ- ljenje malega italijaniskega me- sta, v katerem domu je zla mržnja dveh plemiških družin: Montegov in Capuletov. Vrvež, hrup, zvo- novi, razposajenost, krfki, pravi karneval z maskami, neugnanimi temperamenti, ki si s šalami, pre- rivanjem, iz2^vanjem in raznimi drugimi vragoMjami dajejo du- ška . •. na mah — kakor, da je posegla vmes neka čarodejna ro- ka — se vsa ta razvihranost po- leže ~ ko vstopi v črnino oblečen govornik in najavi potek zgodbe. In že ponovno zaživi življenje z vso svojo polnostjo, s čutnostjo, i jedkimi dovtipi, kvantami, z dvo- boji na življenje in smrt, ki se naposled končajo z Romeovo smrtjo. Režija je vdahnila tej Shakes- pearje\'1 Ijubavni zgodbi polno- krvno strastno življenje, v kateri Romeo in Julija nista nikakršna romantična sanjafe, temveč dvo- je povsem prlrodnlh mladih lju- di, polna mladoestne razposajeno- sti in muhavosti, v katerih žilah pretaka vroča južnjaška kri! Njuta govorica ni nVksk belcan- to — muzika ki se oplaja ob le- poti zvoka, ritma "in melodij, tem- več veje Iz njunih besed kri in .strast. Strasti v tej tragediji je razbičal režiser vse tja do eksta- ze smrti. Režiser je dokazal, da so v ?.moU tisti, ki trde, da danes ta dan nI več mogoče govoriti sti- hov iz znamenite »balkonske sce- ne« ali tistih v jutru vo »ljuba\m'i noči« — prav nasprotno: pri Zc- fireKju sta ti dve scem nepozabni! Nepozabni prav zaradi svoje živ- ljenjskosti in resničnosti! Dolgo bo ostala v spominu sce- na, k)o zabavajo muzikanti goste v domu Julijinih staršev — vsi igravcl, očarani od muzlke, so obrnjeni 6 hrbti proti publiki medtem ko išče Julija s pogledi med to množico Romea — pa se za tem obadva, gnana od neke notranje sle, čisto nagonsko pri- bližata drug drugemu In se po- vsem narahlo dotakneta z rokami. Scena, polna šarma in gracije! Nepozabno! In pretresljiva Mercutijeva smrt. Nihče njegovih prijateljev ne verjame, da je ta šaljivec in modrijan svoje sorte resnično smrtno ranjen. Za tem: kruta re- snica ko strela udari mednje! In kako je umiral ta obešenjak: z vso grandeco pravega plemiča! Težko je obuditi vse scene, vse te bogate domisilice iz te predsta- ve, ki je bila res velik doživljaj! Skratka: večer živega, svežega teatra! fl Vse do nedavna je vladala ve- Hka preproščtna in nepoučenosi pri uprizarjanju antičnih del in to ne samo pri nas! Vedno si imel pri teh predstavah vtis »kakor da prisostvuješ velikemu, silovesno pobožnemu oratoriju o strašnem mlsteriju življenja (spričo takšne zamisli je zbledela tista resnobna etična sila s svojimi globokimi življenjskimi novostmi in resnica- mi, o katerih govore antična de- lale. (F. Albreht). Predvsem pa je bilo docela zgrešeno nojmovanje in oblikovan jp zbora (kora), ki je imel le nevažno podrejeno vlo- go. Predstavljali so ga čaistivred- ni starci z dolgimi sivimi brada- mi — ki so svoje zborovske par- tije monotono recitirali sedeč v svojih simetričnih dvoredjih. To je za današnji okus statičen, za- viralni moment! Uprizorttev Alehilove Opestije v izvedbi grškega narodnega gle- dališča iz Aten (Pirmaikos The- atron Athen) je bila za evropski svet pravo razodetje. Neverjetna je njihova zvesto- ba t€Jkstu, ki je prvi zakon vsake uprizoritve, tista sHa, ki daje gledališkemu delu pravega duha In ustrezno obleko. Predvsem pa so nas s to svojo visoko kvalitetno uprizoritvijo utrdile v prepričanju, kako veli- kega pomena in k^šno važno mefeto pripada zboru v starogr- ški tragediji. Jasno In nazorno so nam pokazali, da ima zbor v an- tičnih delih dominantno, vodilno fvmkcijo. Ne smemo namreč po- zabiti, da se je starogrška trage- dija rodila iz zbora- Videl si, da pri antičnih pesni- kih zbor ni pasiven element, da nI samo za to na prizorišču, da vrši funkcijo razlagavca dejanja. Nasprotno, zbor vedno znova, z bespdo. gibom, petjem, olesom aktivno posega v dejanje. On svari svetuje, toži, grozi, se veseli, p^a- če. p>oje, pleše. In kar je najva- žnejše: zbor je iztrgan iz svoje negibnosti. v kateri je tičal do- sedaj! Neprestano je v vrtogla- vem gibanju in akciji! Ogledalo in smisel življenja po- meni zbor temu sodobnemu gr- škemu gledališču- Upodobila ga je skupina šestnajstih mladih, vi- talnih deklet, pri katerih je bilo čutiti nadih prastarih helenskih poljan, gozdov, gora in morskih obal. In kdo naj bi bolje upodobil smisel in polnost življenja, če ne prav trop mladih, zdravih deklet? Vsekakor: to gostovanje grške- ga teatra pomeni novo stran v razvoju irt zgodovini evropskega gledališča. Peter Malec Mladinsito varstvo in sicrbništvo na ormošitem obmoclu Planirana sredstva ormoškega socialnega varstva za leto 1966 v višini 231.650 N din niso zado- ščala za kritje stroškov, nasta- lih v tem letu. Izdatki za stalne družbene denarne pomoči, en- kratne družbene denarne pomo- či, oskrbnine v domovih, rejni- ne za mladoletne in odrasle ter priznavalnine borcem NOB so namreč v zadnjem obdobju pre- cej porasli. Finančna sredstva za dejavno- sti socialnega varstva so v celot- nem proračunu občine zajeta s 3,9 '/0. S temi sredstvi pa še ved- no ni mogoče znatneje izboljšati te službe. Pri sprejemanju bo- dočih proračunov bo potrebno upoštevati službo socialnega varstva kot pomembno in ji do- deliti tudi primerna sredstva. MLADOLETNI PRESTOPNIKI V letu 1966 je bilo število mladoletnikov, ki so pod strož- jim nadzorstvom skrbstvenega organa, višje od leta 1965, in si- cer za štiri. REJNIŠTVO Oddaja otrok v rejniške dru- žine počasi narašča. V letu 1966 so bili v rejniške družine na novo oddani trije otroci. To so predvsem šolski otroci. Skupaj je sedaj v reji 24 otrok. Višina rejnin je precej nizka, saj znaša najnižja rejnina 20 N din. Rejniki izhajajo predvsem iz kmečkih družin. POSVOJITEV V letu 1966 sta bili v občini sklenjeni dve obojestranski po- svojitveni pogodbi, dve pa sta bili ukinjeni. Socialno delo v zvezi s posvojitvijo so vršili še (Konec na 5. strani) PRVI JAVNI NASTOP VELI KEGA PLESNEGA ORKESTRA DPD SVOBODA PTUJ . Čeprav je minilo skoraj že te- den dni, odkar je v mestnem gledališču koncertiral veliki ple- sni orkester pod vodstvom To- neta Horvata, se nam zdi, da še vedno ni prepozno, če o koncertu in orkestru spregovorimo neko- liko besed. 2e od prvomajskega nastopa, ko se je orkester predstavil z dvema točkama, smo vedeli, da orkester obstaja, da deluje, in da diha. S čigavo materialno ali moralno pomočjo diha, to nam sicer ni bilo znano, za enkrat tu- di ne važno. Ne malo pa nas je osupnila novica, da nameravajo člani orkestra po tako kratkem času svojega obstoja prirediti v ptujskem gledališču koncert pod naslovom »Prvi aplavz« in to celo s pevci popevk. Sicer s pev- skimi priredbami, ki morajo za- radi širokega kroga poslušalcev biti kar se da enostavni, res ni veliko dela, zato pa zahtevajo tem več truda in napora zlasti pa orkestralne rutine instrumen- talna dela, pisana izključno za orkester. Ta bi naj tudi sestav- ljala pretežni del programa. Vodja orkestra Tone Horvat pa je vedel, da v nekaj pičlih me- secih mlad orkester ne bo zmo- žen naštudirati programa, ki bi naj v večini obsegal instrumen- talna dela z jazzovskimi elemen- ti, kot so dela klasikov zabavne glasbe. Zato je orkester raje pre- usmeril v popevkarsko sprem- ljavo in tako pridobil na času. Jasno je, da je s tem cena same- mu orkestru nekoliko padla, saj kvaliteto velikega plesnega or- kestra vedno ocenjujemo po kvaliteti izvajanih instrumental- nih del in ne po spremljanju po- pevk, kar danes zmore že vsak celo podpovprečen električni an- samblček. Veliki plesni orkester pa mora biti povsem nekaj dru- gega, mora se po načinu svoje- ga izvajanja razlikovati od dru- gih ansamblčkov — njegov re- pertoar mora obsegati kvalitet- na glasbena dela, ki zaradi svo- je bogate glasbene vsebine z do- datkom jazzovskih elementov bogatijo člane orkestra in pra- vega poznavalca ter poslušalca zabavne glasbe. S tistim trenutkom pa posta- ne tudi orkester — glede na ostale orkesterčke in ansablčke superiornejši. kar bi naj bil tudi | dokončen cilj. In reči moramo, da je ta orkester na najboljši Doti, da ta cilj tudi doseže. Po izvedbi instrumentalnih del kot Pennsylvania 65 — 00, Blue moon. Satana passage in Orhi- deja je bilo opaziti, da so v or- kestru dobri glasbeniki in da bi se orkester čez leto ali dvo vztrajne vaje z lahkoto povzoe- nad raven navadnega popevkar- stva. Pozavne, ki so glede ugla- šenosti v vseh tovrstnih orke- strih večen problem, so tukaj presenetljivo dobre, za kar gre predvsem zahvala prvemu po- zavnistu Jakobu Štuclu. Sakso- fonski sekciji se pozna, da ji manjka bariton seiksofon, vendar če igrajo vsi štirje in ne samo trije, se ta vrzel niti toliko ne pozna. Morda bi še največ vaje in pozornosti bilo potrebno po- svetiti trobentarski sekciji, v kateri igrajo najmlajši člani or- kestra z najkrajšim glasbeno- reprodukcijskim stažem. Vendar je tudi tukaj izredno dober trobentarski material, ki ga je treba samo obdelati. Kot že rečeno, orkester je na naj- boljši poti, da uspe in ga je zato škoda zastrupljati s podpovpreč- nimi italijanskimi popevkami. Popevke naj bodo v koncertnem programu velikega plesnega or- kestra le mašilo — nujno zlo in naj ne zajemajo pretežnega dela repei*toarja. Seveda je jasno, da bo orkester s takim repertoarjem pri širokem krogu poslušalcev izgubil na popularnosti in celo na veljavi. Ne gre pa pozabiti, da širok krog poslušavcev zahte- va vedno nov način izvajanja, pa čeprav za ceno kvalitete. Važno je le, da je novo, ali z di-ugo besedo, moderno. Tako se lahko orkestru zgodi, da ga da- našnji navdušeni privrženci za- radi večnega hlastanja po no- vem — modernejšem — kratko malo jutri že izžvižgajo. Zato je bolje, da si orkester s kvalitet- nimi glasbenimi deli zagotovi svoj krog poslušalcev — pozna- valcev dobre glasbe — kajti le v tem primeru si bo zagotovil svoj obstoj in živel še leta. Glede klavirja pa še pekaj be- sed — da ne bo pomote — piani- stu ni kaj očitati, kla\'irju sa- memu pa mnogo. Tako razgla- šenega klavirja, kot je v mest- nem gledališču, ni zlepa v celem mestu. Pianist Maučič se na to razvalino ni upal niti prav pri- tisniti iz strahu, da se mu p rokami ne sesuje. Cemu je tg; klavirsko skrpucalo sploh odru? Vprašujemo, zakaj sani va v gledališki pisarni odlio klavir^ ki ga nihče ne uporabi Bojda je ta klavir samo za ko certante — soliste seriozne gij be, torej za pianiste s »-posveč nimi rokami«, ti pa prihajajo Ptuj le vsakih nekaj let enkr; pa še takrat izvajajo svoj ko cert v dvorani glasbene šo Torej še enkrat, čemu in koii služi klavir v gledališki pisar če nanj ne smejo igrati niti čl ni DPD Svobode Ptuj? Da klavir s prenašanjem kvail, jasno. Vendar, ali bi se ne k\ ril tudi takrat, ko bi ga bilo ti ba prenesti zaradi pianista s riozne glasbe? Ne, takrat klavi ja, kot kaže, ne bi bilo škod škoda pa ga je le, če ga up rahljajo domači izvajalci. Zaki to? Zakaj s takimi malenkosti!) bolje rečeno z nerazumevanjea zavirajo afirmacijo orkestra, I je nastal popolnoma samoinicij tivno — iz želje po napredku • prav tisti, ki bi mu morali na več pomagati, nam ni jasno. Ob koncu še nekaj besed pevcih popevk. Gledano s p pevkarskega stališča velja pei cem ocena odlično! Do danes« smo vedeli, da imamo tudi v J mačem logu tako sposobne Ijfl s katerimi bi se ob dosledni f dalo mnogo storiti. Upati je, da prvi koncert likega plesnega orkestra p taktirko Toneta Horvata ne I« obenem tudi poslednja njihov beseda. Bila bi neprecenljiv škoda! Ptujčani, ljubitelji dobr zabavne glasbe, pričakujemo, i bomo v jeseni ponovno z odi mestnega gledališča zaslišali pr jetne akorde, tople harmonije i blagozvočnost orkestra, ki sni si ga dvajset let želeli. CI Zabavni orkester DPD Svobode Ptuj (Foto: S. Kosi) Odlomki iz živlfenja iiertiiit ixiv Po vesteh, ki jih je prejemal Tomaž za glavni štab od enot NOV in POS junija 1944, je na- pisal poročilo, iz katerega po- vzemamo, da so naši z velikimi uspehi minirali železniško omr^je na Štajerskem. Razru- šili so predor pri Lipoglavu med Ponikvo in Poljčanami pri obeh vhodih, iztirili in uničili so vlak pri Rušah, porušili most pri Vu- zenici in tam uničili tovorni vlak in uničili vlak pri Zagorju. Tomaž je napisal, da je NOV zadala okupatorju z napadi na železniško omrežje hud udarec. Z njim je paralizirala ves pro- met po železnici. Ti napadi, povezani z velikimi napori, so bili izrednega pomena za velike zavezniške fronte v Evropi. Me- seca junija so morali ustaviti promet na progah Gorica—Jese- nice, Gorica—^Videm, Trst— Dornberg—Gorica, Gorica—Aj- dovščina, Ljubljana—Karlovac, Ljubljana—^Kočevje, Sevnica— Trebnje, Celje—^Dravograd ter Novo mesto—Straža. Konec junija 1944 je okupator končal z ofenzivo tudi v drugih pokrajinah Jugoslavije brez po- membnejših uspehov. Jasno pa je, da je NOV v tej ofenzivi po- trošila veliko naporov in streli- va, vendarle so enote NOV po ofenzivi v Sloveniji prešle v protinapade, ki so razbremenje- vali sovražni pritisk v drugih pokrajinah. Naj navedemo še pisma glav- nega štaba NOV in POS in CK KPS, ki omenjajo od maja do julija 1944 Tomaža! V pismu glavnega štaba CK KPS z dne 12. maja 1944 čita- mo. da je tov. Rudi V. Avbelj srečal na poti v VIL korpus na- čelnika štaba korpusa Pehačka, člana sovjetske vojne misije Bogomilova in načelnika štaba Tomaža. Na pismo je Tomaž pripisal: »Podati moram poro- čilo o svojem delu, ki se mi zdi važno. Sporočite mi, kdaj se lahko javite s podpolkovnikom Bogomilovom.« V pismu Rudija CK KPS 12. maja čitamo, da Nemci in švabobranci v treh kolonah pro- dirajo iz' Novega mesta proti Gorjancem. Ena kolona gre po cesti Novo mesto—Uršna sela, druga proti Težki vodi, tretja pa proti Suhadolu. Vrnila sta se Tomaž in Bogomilov. V pismu Rudija CK KPS 14. maja 1944 čitamo, da na te- ritoriju VII. korpusa ni spre- memb. Na sektor Sisak—Zagreb je prispela kozaška divizija. S Stanetom gre Rudi danes v kor- pus, doma pa ostaneta Jaka (Avšič) in Tomaž. Dne 17. maja 1944 je pisal Tomaž Petru (Kidriču) »Tele- fonski sem se dogovoril s tov. Veljkom, da bodo tov. iz vod- stva VDV in OZN za Štajersko prišli 19. t. m. po kosilu na TV 15, kjer bi naj ti z njimi govoril, kakor si je zamislil tov. Luka. Pošiljam poročili operativnega in obveščevalnega oddelka. Sfnrt fašizmu — svobodo na- rodu! podpolkovnik Tomaž.« V pismu 21. maja 1944. ki ga je pisal Rudi CK KPS, čitamo. da so naši uničili postojanko Mirno peč. Tomaž prilaga pripis letaka, ki ga je napisal Špiro in je bil razširjen v Mariboru. Iz majs'kih dopisov glavnega štaba je razvidno, da je Tomaž sprejel v Paki 26. maja 1944 pol- kovnika Moora, člana ameriške misije, in bil z njim na večerji, ki jo je zanj priredil štab. Po 15. maju 1944, ko sta od- šla Stane in Rudi v VII. korpus, je napisal Tomaž CK KPS tole pismo: »Janez (B. Kraigher) ,je odšel včeraj opoldne v VII. kor- pus. Tam bo ostal predvidoma en teden. Poveril mi je nalogo, da vsak dan poročam o novo- stih. Prišlo je sporočilo štaba IV. OC o XIV. diviziji. Prepise obeh sporočil prilagam. Prine- sel jih je Cene Logar. Ce želi kdo z njim govoriti, ga lahko najde tu. Rudi je ranjen skozi bok, rana pa se celi in bo v ne- kaj tednih zdrav. Okoli Novega mesta še trajajo boji in naš napad na Trško go- ro. Nemci so intervenirali iz No- vega mesta in bili krvavo od- biti. Naši so zaplenili orožje. Gorenjski odred je mobiliziral ^00 mož. Na Primorskem se sovražnik koncentrira. Na sektor Tolmin Gorica, Ajdovščina je prispelo 188. pehotna divizija, 162. divi- zija pa se je premaknila med Padovo in Verono. Na Bledu je 1000 SS, tako tudi v Poljanski dolini. Ena divizija se pomika iz Trsta proti Ljubljani.« Tomaž .se je nato podpisal, a pismo nadaljeval s pripisom, da so nad Rakek poslali Notranjski odred in eno brigado XVIII. di- vizije. Ker se nekatere sile pre- mikajo iz Italije proti Sovjetski zvezi, smo dali nalog, da NOV usmeri svoje sile na železniško omrežje. Danes ponoči se spustil angleški avion v Dragai; Pri tem se je smrtno ponesre- čil Iptalec, ker se mu padalo n odprlo. Maja je Tomaž pregledal do- pis z naredbo VS, ki ukinja častna sodišča za oficirje NOV. Navaja, da lažje prestopke ob- ravnava odslej komandant eno- te. Odredbo VŠ je dal Tomaž razmnožiti v tehniki in jo odpo- slal enotam. Maja je Tomaž sprejel člana CK KPJ, ki je prispel iz VS in nadaljeval pot v Italijo h Kvin- tu. Zaradi zavezniške pomoči NOV je imel Tomaž važne raz- govore z Moorom. Maja se je srečal Tomaž tudi s prijateljem Tonetom Znidari- čem iz Ptuja, komandantom XV. belokranjsike brigade, o če- mer priča Tomaževa fotografija s posvetilom: »Tovarišu in pri- jatelju Tuneku Znidariču — To- maž.« Na fotografiji, kjer vidi- mo Tomaža in komandanta Sta- neta, se je podpisal tudi Rozman Angleži so konec maja bom- bardirali Novo mesto, letališče v Cerknem, sovražno postojan- ko v Straži in ustaško kolono na progi Karlovac—Zagreb, kar je Tomaž zajel v vojno poročilo. 29. maja so se spustili tudi sovjetski avioni. Tomaž je spre- jel v, štabu sovjetskega kapita- na, ki se je z letalom pripeljal in se namenil na Štajersko. Sovjetski misiji je posredoval zvezo z vrhovnim štabom, kjer je bil glavni predstavnik sov- ietske misije Kornejev. Ponoči 5. junija je bil Toma/, spet na letališču, kjer je 12 sov- jetskih letal spuščalo vojaško blago, predvsem municijo. Na- slednje dni je odpotoval v IX. korpus zaradi ofenzive na komunikacijske mreže. Srečal se 'e spet s prijateljem Ambroži- "em. komandantom TX. komu- sa. V štabu je pomagal pri na- črtovanju operacij. 6d tam je javil 11. junija 1944, da ima IX. korpus dovolj municije, to je okrog 20 ton, pričakujejo je pa" še 5 ton. Ko se je Tomaž vrnil okrog 20. junija nazaj v Belo Krajino, je med pregledom pošte našel tudi sporočilo angleškega major- ja Lynzeja. da je že 7 letal an- gleškega materiala, predvsem eksploziva, spuščenega na Po- horju. V depeši iz začetka juni- ja od IV. OC je zvedel, da so se spustili člani zavezniške misije pri Železni Kapli na Koroškem in na severnem delu Pohorja, da je naš minerski vod zrušil Hudičev most na Ljubeljski c6- sti in da so enote IV. OC poru- šile dva mostova pri Mislinju. gorenjske enote pa so uspešno napadale tudi elektrarne in elek- trovode. Po Tomaževi vrnitvi s Primor- ske so 22. junija zažgali Nemci bolnico pri Inlaufu blizu Kočev- ske reke. Partizani so jo še pra- vočasno izpraznili. Tega dne .se je vrnil z Notranjske general Avšič. ki se je udeležil bojev Gubčeve brigade na Notranj- skem. Z njim se je razgovarjal o po- teku operacij na Notranjskem Junija 1944 je bil Tomaž ime- novan za generala. Poročilo o imenovanju je objavil Slovenski partizan v številki 6. Hkrati z Dušanom Kvedrom je vrhovni komandant Tito imenoval za ge- nerala tudi Ambrožiča in Mar- čeca. Junija 1944 je izdal Tomaž na- log o selitvi štaba v Rutečno vas Selitev je določil za 1. junij. Na- log navaja, v katere prostore se naj vselijo oddelki za propagan- do, tehnika, ekonomski oddelpk. oddelek za kadre in sodni odde- lek. Intendanca se je morala s' liti v Petrovo vas. V Glavni štab je prisp«; okrog 8. julija pismo, ki ga 1 napisal član Glavnega štaba R' di (Viktor Avbelj) s poti P Štajerskem. V njem je Torn' čital, da je Rudi prispel v šta IV. OC z majorjem zavezniš' misije Lindseyem 15. junija. ^ daj je sprejel tudi depešo Gl3 nega štaba, da pride Marko njim 10. junija. Naslednji da so se sestali s štabom divizije; štabi brigad. V noči na 18. J[ nij je XI. brigada uničila vi dukt pri Zg. Doliču, dolg 100 J Uspeh je Lindsey pohvalil. ^ nerji so razrušili tudi del tun la. Šercerjeva brigada je uni^ la tunel pri Poljčanah, ki ga ■ daj popravlja 200 delavcev. Neugodne vesti v pismu p3 bile, da divizija ni številčno ' >Ia, ker ni skrbela za mobil'^ cijo novih borcev. Po odločni ^ logi, ki jo je prinesel iz Gla\|I ga štaba, naj vse enote IV. orično takoj mobilizirali imeli od njegovega prihoda | do danes že lepe uspehe. S'^; drova brigada je junija mo'^', zirala okrog 1(\00 mož. Neu?'-i'|^ le vplival na štabno delo IV ^ tudi odpoklic majorja Kilib3'' ki je odličen komandant in ^ dobro kadrovsko politiko. opravljajo štabne dolžnosti • mandant Simon, njegov nani^ nik Efenko-Brkin in Mičo ševič). doslej komandant S^f leve brigade. To so zača.sna ' novanja. ki naj bi jih Gš ^ j dil. V pismu je Tomaž da ima cona radio postajo "^j ravčah. drugo pa v samem , bu, tretja je le za raz^ 40 km, četrta na Kozjem P^^, dela. ^ (Dalje prihodnjiM TEDNIK - petek, 7. julija 1967 Sfrnn < VZGOJNA VPRAŠANJA Otroci in počitnice Najljubši del leta so skoraj vsakemu šolarju, dijaku in štu- dentu vsekakor počitnice, ko si lahko zapoje: Konec muk je in nadlog, konec šolskih je nalog, leto se je zasukalo, šolsko moro nam pregnalo ... Menda ne bo odveč nekaj be- sed o tem, kako pravilno izko- ristiti počitnice! Staro pravilo je, da je načrt- no delo skoraj vedno uspešno. Tudi ni nič novega, da najbolje izkoristimo svoj prosti čas, če ga preživimo po nekakšnem ur- niku. Nekateri mladi ljudje bi se gotovo namrdnili ob besedi urnik, ker jih pač preveč spominja na šolo. Toda tu se ne da nič spremeniti — vse življe- nje je nekakšen urnik, kjer naj bi se vrstile ure plodnega dela ter ure počitka in zabave. Ne- kateri si seveda želijo življenj- ski urnik samih užitkov in za- bave — toda to ni mogoče in je tudi prazno življenje! Šole so zaprle svoja vrata, šolski zvonec je utihnil in naši šolarji, dijaki in študentje so doma. Počitnice — že beseda sama pove, da so namenjene počitku. Staro pedagoško in psihološko pravilo pravi, da je v celotnem duševnem delu nuj- no potreben tak predah tudi za- to, ker duševno delo v vročih poletnih dneh ni kdovekaj uspe- šno. Seveda naj počitnice ne te- čejo tjavdan, naj ne bo njiho- va glavna vsebina brezciljno in brezplodno pohajkovanje in po- tepanje. Počitnice naših mladih ljudi so kaj različne — pač od- visno od socialne strukture in finančnili možnosti staršev. O tem bi se dalo zelo mnogo na- pisati, toda naj navedem le ne- kaj zapisov iz letošnje zadnje šolske naloge, ki je imela naslov Moji načrti za počitnice: Razposajeni Ivan je edinček mestne družine, kjer imajo vse- ga dovolj. Otroka imajo starši zelo radi in mu ne odrečejo no- bene želje. Razvajeni otrok se seveda ne zaveda svojih dolž- nosti in je v razredu cned naj- slabšimi učenci. Tudi s svojim neprimernim vedenjem F>ovzroča učiteljem mnogo preglavic, so- šolci pa ga ne marajo, ker jih kot največji in najmočnejši več- krat pretepa. V nalogi pa je na- pisal tole: Takoj drugi dan v počitnicah grem za štirinajst dni v Avstrijo k stricu. Tam se bom vsak dan kopal v jezeru. Ko se bom vrnil iz Avstrije, grem z očetom za štirinajst dni na mor- je, nato pa spet za tri tedne k teti na Gorenjsko. — Fant raz- reda ni izdelal in po spričevalo sploh ni prišel. Obležalo je v šolski pisarni, ker je deček od- hitel na »zaslužene« počitnice! Starši so torej prav nespamet- no nagradili otroka z razkošni- mi počitnicami. Dali so mu na- grado, ki je sploh ni zaslužil! Ali bo kdaj znal ceniti delo in trud, ko je nagrajen takrat, ko bi moral biti kaznovan? Idica je iz dokaj dobro situi- rane družine z dvema otroko- ma. Tudi ona je že komaj ča- kala konec pouka: Šla bom v Ljubljano k teti, kjer se mi bo zelo dobro godilo, ker me bodo jemali s seboj na izlete. Nato grem za štirinajst dni v Izolo z bratrancem in sestrično. Avgu- sta pa grem k stari mami na deželo. Gledala bom, kako bodo delali na polju, jaz pa ne bom nič delala, ker ne znam ... Kar predstavljam si jo, kako sedi kje v senci in opazuje starejše in svoje vrstnike pri delu na polju in ji niti na pamet ne pri- de, da bi kaj pomagala. Deklica je namreč bolj lenobne vrste in se rada odtegne vsakemu naj- manjšemu naporu. Podobnih zapisov bi lahko prebrali še mnogo. Govore pred- vsem o tistem delu počitnic, ki bi naj bil namenjen počitku in razvedrilu. Nekateri gredo na morje, drugi v planine, tretji h kakim sorodnikom zunaj doma- čega kraja, nekateri pa tudi po- tujejo s svojimi starši ali sorod- niki — po naši domovini ali pa se popeljejo v inozemstvo, ne- kateri pa prebijejo ves čas po- čitnic doma. Kaj torej ukreniti, da bi mla- dim ljudem ne bilo dolgčas, ko preživljajo počitnice v domačem kraju? Vsekakor se ni bati, da bi bile počitnice dolgočasne ti- stemu, ki se je kje začasno za- poslil. Da se za kmečkega otro- ka doma vedno najde delo, tega mienda ni treba posebej poudar- jati. Včasih mu ga je še preveč, ko se kar pošteno namuči pri poletnem delu na polju. Pa po- glejmo, kaj pišejo o počitnicah kmečki otroci: Zelo sem žalostna, ker bo kmalu konec pouka. Rada sem hodila v šolo, zdaj pa bom mo- rala doma še več delati, ker so počitnice... Milica je namreč cela gospodinja, ker ima boleh- no mater. Vedno veseli Jožek pa je na- pisal tole: Zelo se veselim po- čitnic, ker bom šel v hmelj. Za- služil si bom za obleko. Nekaj denarja mi bo še ostalo, ker mi ne bo treba več kupiti zvezkov in knjig, ker letos končam osem- letko. Jeseni mi bo oče priskrbel delo, da bom lahko stregel zi- darjem. Zelo sem hvaležen za to svojemu očetu, ker je delo dežko dobiti... Drobna in tiha Anica pa je povedala tole: Težko se bom poslovila od šole, vendar se tu- di veselim, ker bom šla v po- čitnicah v Maribor k teti. Zi- dajo novo hišo pa bom tam cele počitnice kuhala in pazila na dva otroka, da bo teta lahko na stavbi... Tudi Anica je vaje- na delati in ji delo ni v breme! Podobnih zapisov je seveda še mnogo. Iz vseh pa lahko razbe- remo, da ti otroci res nimajo časa za lenarjenje in pohajko- vanje. Huje je z otroki in mla- dostniki, ki doma nimajo nobe- nega dela ali pa ga ne vidijo in ne najdejo. Večkrat vzdihne^io matere takih otrok: Oh, da bi se le že začela šola, saj jih ne morem več krotiti! A. G. (Konec prihodnjič) ICje tjo živelo šest miliiarci ljudi? Po novem urbanizmu bi torej izkoristili podzemlje ir nadzemlje, da bi sprostili kar največ zemljišč. Dosedanji ur- banizem dosledno loči stanova- nja od delovnih prostorov in od prostorov za razvedrilo. Po- glavitna napaka takega sistemfc je v tem, da otežuje promet. Sklop jutrišnjih naselij bo kot velikanski Babilonski stolp, ki bo v različnih nadstropjih imel vse, kar potrebuje naselbina. Ce na kratko povzamemo različn- predloge, si ga zamišljamo ta- kole; pod zemljo bo vse, kar j' hrupno, zastruplja zrak in od- bija oko, to so avto ceste, tovar- ne, skladišča itd. Stanovanja, uradi, trgovine, prostori za raz- vedrilo bodo nad zemljo; po- slopja, ki bodo v obliki Eifflo- vega stolpa, gobe ali lijaka, bo- do nad zemljo; poslopja, ki bodo visela na žici. Zemljo oziroma tla bodo spet pridobili pešci, k- se bodo mirno sprehajali po starih mestih, ob rekah in med zelenjem. Konec bo neskončnih voženj v daljavo. Dovolj bo spu- stiti se ali dvigniti se, da bi prišli na delo, v šolo, v gledali- šče. Vsakdo bo lahko živel vse svoje življenje v stolpu, ne da bi ga enkrat samkrat zapustil Vsi ti novi predlogi opuščajo ravno črto, držijo se naturaliz- ma in matematične abstrakcije Zadnje veliko odkritje privr- žencev »naturalizma« je jajce Značilnosti oble in poloble al: kupole so že znane. Arhitekti so pred kratkim odkrili, da je jaj- časta oblika še trdnejša. Čeprav je tanka, prenese jajčna oblika pritisk okrog devet kilogramov, ne da bi se strla. Industrijski estet Raymond Loewy piše o jajcu: »Oblike je take, da po- vzroča najmanjše drgnjenje v drobu živali. Čudežen primer aerodinamičnosti predmeta, ki se premika počasi. Vsaka dru- gačna oblika (kubifcia na pri- mer) bi onemogočila življenje oslopjem. Zaradi tega jo s pri- iom uporabljajo po vsem svetu. Iskanje novih oblik je pove- zano z izbiro materialov. Častno -nesto ob »klasičnih«, kot sta ement in jeklo, zavzemata alu- minij in steklo. Prihodnost pa se obeta najbrž le plastičnim sno- vem. Michel Ragon piše o njih: »Ne oksidirajo, se ne spreminja- jo zaradi vremenskih neprilik. ih lahko barvamo v masi, ne prepuščajo vročine in zvoka. Lahko si zamišljamo, kakšno revolucijo lahko povzročijo pla- stične snovi bodisi glede novih ■»blik bodisi glede udobja sta- novanj.« Načrte za stanovanja, izdelana iz plastičnih snovi, so že razstavili na nekaterih raz- stavah v Ameriki in Evropi. Plastične snovi dovoljujejo, da lahko v enem samem bloku vstavijo v poslopje celo stano- vanje z vso opremo vred. Anglež Arthur Quimby si je zamislil naselje iz osrednjega stolpa, nanj pa so kot lupino pritrjena stanovanja iz plastične mase Lastniki teh celic bi prišli do svojega stanovanja s pomočjo šestih dvigal v stolpu. Svojo sta- novanjsko lupino bi lastniki lah- 'e-.n ča- >u. sicer je lahko usodno ve^r pridelek. R O P ii SANDI ENERG: Sedeli smo okrog mize in igra- li bolhe: tašča, tast, trinajstlet- na hčerka in jaz. Zena je zaradi nekakšnega namišljenega dela (ta ženska bi umrla, če bi ji zmanjkalo dela!) tičala v nekem kotu in nekaj brskala. Tašča je s ploščico pritisnila bolho, toda namesto da bi le-ta pristala v posodici na sredi mize, je pri- letela v tastovo čelo in se od tod odbila nekam na tla. »Neroda!« je ljubeznivo rekla tašča svojemu možu, »zdaj pa le išči!« Tast se je vdano spustil na kolena in zlezel pod mizo. Hčer- ka se mu je, da bi bila zmeda še večja, takoj pridružila in po taščinih navodilih sta se plazila oo tleh in iskala igračko. Tedaj so se odprla vrata in na pragu se je pojavil mlad moški z re- volverjem v rokah. »Ostanite, kjer ste, in roke ?or! Brž!« je zapovedal. Dvignili smo roke. »Želite, prosim?« Do oborože- nih ljudi sem vedno vljuden. »Denar! Pa hitro!« Seveda, taki ljudje po navadi iščejo denar. Vsi, tudi tašča, sr tie gledali z izrazom »stori ne- kaj!«, zato sem vprašal: »Kaj ne bi mogel vzeti kaj takega, kar je zavarovano proti vlomu, tatvini...?« »Rekel sem — denar!« je po- idaril ropar. Da bi nekoliko zavlačeval ■ v očeh družine bil kolikor toli- ko iznajdljiv, sem bedasto vpra- šal: »Čigav denar?« »Vaš, vaše žene, denar v^^ \iseh.« »Tiidi taščin?« sem vprašal. »Pri ropanju ni izjem,« je d- aoladi mož. »Kako ste rekli?« je počasi in s poudarkom na ,kako' vprašala tašča. »Moj denar hočete?« »Marta,« se je tedaj oglasil tast izpod mize, »reci temu člo- veku, da me bolijo kolena in da bom zlezel ven.« »Ostanite pod mizo!« je zapo- vedal ropar. »Ne bom!« je pribil tast. »Ko- lena me bolijo pa tudi rok ne morem v takem položaju držati v zraku.« Se preden je moški pri vratih mogel karkoli odgovoriti, je tast že zlezel izpod mize, se spustil na stol in si oddahnil. Medtem sem jaz spustil rok( na mizo. »Roke gor! Sicer bom stre- ljal!« je grozeče dejal ropar. »Saj nima ničesar na mizi!* je ostro usekala tašča, »tudi dru- gi lahko spustite roke dol, ti Marjanca, pa žlezi izpod mize Šele potem se bomo pogovar- jali!« Verjetno ste že uganili, zaka; •^em napeljal pogovor na taščir denar. Rad bi poznal roparja ah oa kogarkoli nasploh, ki bi bil sposoben izvabiti denar moj- ašči. Zdaj sem bil brez skrbi V najkrajšem času bo v kuhinj- ':avladala tašča, pa če bo mlad lopov grozil z revolverjem al pa s topom. Hčerka je prilezla na dan ir se zastrmela v roparja. »Vi ste pa podobni Roberti Wagnerju,« je občudujoče deja- la. »Ste ga videli v filmu .Bclf pero'? Prav tako čudovite dolg- lase je imel kot vi!« Lopov se je že hotel nasmeh- niti, ko je tašča zaničljivo re- kla: »Čudovit? Pha! Za moškt -;o zdaj moderni kratki lasje - športna frizura, dragi moj! Ta-1 kele grive, kot jih vi nosite! Fuj! Poglejte mojega moža in zeta!« (oba sva se zravnala na stolu.) »Tudi onadva sta bila prej, preden sta spoznala mene 'akale capina, kot ste vi!« (S ta- stom sva spet postala majhna.) Lopov je postajal živčen. »Gospa, dajte mi denar, če ne, bo hudo za vso družino!« je ne- koliko negotovo začel. »Spet ista pesem,« je zagodr- njala tašča, »denar pa denar! Dam vam za frizerja, če hočeteU< »Ne norčujte se, gospa!« »Kaj pa mi morete, ha?« »Ne veste, kakšen občutek je •^o, če človek začuti na čelu cev revolverja,« je lopov poizkušal oiti prepričljiv. »Dvomim, da bi pištola pri- oravila k ubogljivosti takegf zmaja, kot je moja žena,« je te- daj zamomijal tast. »Peter!« je zavpila tašča. Vr- 3;el sem se na ubogega starca ir oosodica za bolhe je zletela če? naju. Malo je manjkalo, da ni '.adela lopova, ki se je rešil z naglim skokom v levo. »Kje sva ostala?« je tašč^ nnirno vprašala roparja, kot d- se ni nič zgodilo. Razbojnik je že povsem izgu- 'lil vajeti iz rok. zato je nekolik ^omislila: »Ah. da! Prislonili p "joste orožje na čelo, tako ste re karja, Fijan, inž. Kneževič. Mavric in Kovač, je v drugi ja- -ostni skupini med os.nimi eki- '^mi zasedla solidno četr' mesto. -bj- Vsak po svoje VIKTOR SLAVKIN: Z ženo sva sklenila, da se lo- čiva. Ce že ne moreva živeti eno življenje, morava pač nara2:en in živeti dvoje življenj. Jaz svo- je in ona svoje. Skratka vsak zase. »Kaj res ne moreta deliti živ- ljenja?« so se čudili sosedje. Medtem sva bila midva že vse razdelila. Najlaže je bilo razdeliti sobo. Vzel sem kos krede in z debelo črto razdelil sobo na dva dela. Od danes bo moja žena stano- vala na desni strani sobe, jaz pa na levi. Po tej osnovni razdelitvi sva zmagoslavno sedla za mizo. Vzel sem karte, jih dobro premešal in razdelil. Dobil sem neverjet- no slabe: niti enega aduta ni bi- lo vmes. Vsi aduti so bili pri njej. »Nič zato,« sem mislil, »živel boš tudi brez adutov!« in vrgel karte v svoj kot. »Zgubljal boš igre,« je rekla (bivša) žena ujedljivo in položila svoje karte na svojo polovico mize. Zgrabil sem žago in prežagal mizo na dva enaka dela. Resda miza ni hotela stati na dveh no- gah, toda ti dve nogi sta bili MOJI. Potem sva si razdelila tudi te- levizijo. Jaz sem imel pravico vrteti gumb za kontrast, navpično uravnavanje in svetlobo, njej pa je pripadalo vodoravno uravna- vanje, jakost zvoka in vse dru- go. Ko sva si vse razdelila, je pri- šel na vrsto tudi priimek. Napi- sala sva ga na listek papirja, ga razpolovila in vrgla v klobuk Z zaprtimi očmi sem izvlekel enega od papirčkov. Na njem so bile napisane tri zadnje črke. Od danes se bo torej ona ime- novala IVA, jaz pa NOV. Tako se je začelo novo živ- ljenje. Ko sem se naslednji dan vrnil z dela, sem se ulegel na svoj del kavča in vzel s police svoj pri- ljubljeni roman Vojna in mir. Odprl sem ga in videl, da držim v rokah drugi del. To je pome- nilo, da ima prvega ona. Delikatno sem zakašljal v smeri njenega vzporednika. »Tovarišica Iva, ali bi mi po- sodili prvo knjigo Vojne in mi- ru?« »Ni govora! Niti če bi ga bila že prebrala!« Obrnil sem se k zidu in začel citati roman na sredi. Cez nekaj časa: »Tovariš Nov hočete zamenjati knjigo? Jaz sem svojo polovico že prebrala.« »Se na misel mi ne pride,« sem rekel odsekano. »Prava reč. Bom pa šla gleda^ film po romanu, ko pride v ki- no.€ Potem je začela uravnavati svojo polovico televizorja, jaz pa svojo. Prenašali so balet Romeo in Julija. Ob natančnem dvojnem uravnavanju ga je bilo skoraj nemogoče gledati. Jezna in slabe volje sva vrtels gumbe na televizorju. Nenado- ma je nekaj počilo in luč je ugasnila. Pri njej in pri meni Nekje je nekaj pregorelo. Bila sva obsojena na popolno •^^emo, ker sva si prej razdelila tudi vžigalice: ona paličice, jaz škatlico. In nobenemu ni prišk na misel, da bi rekel za potreb- ni sestavni del. Živčno sem začel hoditi gor ir dol F>o sobi. Ona tudi. Tako j( minila noč. In ko so prvi sončn žarki padli na parket, sva za- gledala strašen prizor: po par- ketu je bilo sto in sto belih ma- rog, od debele črte s kredo ns najinem vzporedniku pa ni ostalo prav nič. »Veš kaj,« je rekla ona. »Vze- mi cunjo in očisti pod ...« Vzkipel sem. »...jaz pa bom,« je nadalje- vala, »pripravila zajtrk.« »Konec koncev.« sem pomislil »ko sva si že vse razdelila na pol, ali si ne bi razdelila Š6 dolžnosti?« Vzel sem cunjo. Minuto kasneje je iz kuhinif iriplaval prijeten vonj p>o jajciV s šunko, Danes in jutri Kino Gorišnica 9. julija ameriški barvni film UPOR NA LADJI BOUNTY Kino Ormož j 8. in 9. julija ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU; [ 12. julija nemški barvni kinemaskopski film NOCNAi REVIJA Kino Tomaž pri Ormožu 9. julija španski film PRODAJALKA VIJOLIC LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 8. DO 16. JULIJA 1967 Mlaj bo v petek, 7. julija, ob 18. uri. Napoved: v soboto, 8., in v nedeljo, 9. julija, bo vroče do 30 stopinj. V nedeljo, 9. julija, so že možne nevihte. Nato bo nekoliko hladneje do dežja, ki bo ver- jetno v sredo, 12. julija. Nato se bo dnevna temperatura ponovno dvignila na 30 stopinj Celzija. Alojz Cestnik PRODAM PRODAM OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM TELEVI- ZOR ATLAS, dva programa. Pelcl, Mariborska 25, Ptuj. AGROKOMBINAT KZ LENART proda na licitaciji dne 9. ju- lija ob 10. uri v Lenartu raz- no novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo, traktorje fergu- son 45, nove in rabljene, mo- torne kosilnice BCS in laver- da ter razne priključke (pri- kolice, žetvene naprave, pluge, žage itd.). Novi stroji in pri- ključki bodo prodani na šest- mesečne plačilne obroke. UGODNO PRODAM naslednje predmete: kad za zrnje, mo- ško kolo, okovje za studenec. Ignac Gajser, Skorba 43, p. Hajdina. PRODAM DOBER JABOLCNIK po 1,— N din od 100 litrov naprej. Josip Muzek, Kungo- ta 48, p. Kidričevo. UGODNO PRODAM 50-LITR- SKI HLADILNIK. Šprah, Pre- šernova 27, Ptuj. PRODAM LESENO GARAZO za fička na Ljutomerski v Ptuju. Oto Polič, Trubarjeva, Ptuj. UGODNO PRODAM MLATIL- NICO na stresalke. Alojz Goj- košek, Lancova vas 63. UGODNO PRODAM MOTORNO KOLO znamke pretiš, dobro ohranjeno, cena 2500 N dih. Naslov v upravi. PRODAM ROCNO MOTORNO KOSILNICO z žetveno napra- vo, dobro ohranjeno. Naslov v upravi. RAZNO UPOKOJENKA ISCE SOBO v Ptuju. Naslov v upravL CENJENE STRANKE PROSIM, naj dvignejo razna popravila ter sporočam, da imam v za- logi vse vrste sit, rešet, rado- sej, mrež za popravilo vejal- nikov in vse ostale suhe robe F>o ugodnih cenah. Sprejemam še vnaprej vsa v stroko spa- dajoča popravila po naročilu tudi na domu. Se priporočam. Anton Pintar, Volkmerjeva št. 8, Ptuj. OPOZORILO. Opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih delala Anica Maroh iz Dornave 128. Ravno Wako naj nihče ne kupuje nik&kršnih predmetov od nje, ker jih Ijom zahteval nazaj. Miran Maroh, Markovci 41/a. ISCEM ZANESLJIVO HISNO POMOČNICO. Plača dobra. Josip Muzek, Kungota 48, p. Kidričevo.