Politični ogled. DRŽAVA SHS. 1 Beograjvski listi so se lotili sedaj velike skrivalnice: Kje je Radič? Eni ga vidijo v Pešti, drugi na Dunaju, Rimu, Londonu in bogzna kje še vse. Notranji mi nister je sicer rekel, da je Radič svoboden državljan, ki lahko gre kamor hoče, ta svoboda pa le ne bo tako velika, ker se ugotavlja, da je Radič od raznih strani tajno zasledovan in da policija v Zagrebu celo njegovo hišo ponoči obkoljuje. Hrvatski listi iz Zagreba trdijo, da Radič ni zapustil države, da se pa mora skrivati kakor leta 1910, ko ga je zalezoval madžarski ban za Hrvatsko. Dopisnik «Slovenca« se je razgovarjal z nekim uglednim voditeljem HRSS, ki je ves čas razgovora zanikal vesti, da je Radič odpotoval v inozemstvo. Rekel je med drugim: Bilo je potrebno, da se je gospod Radič vsled nevarnosti, da ga aretirajo, oddaljil iz Zagreba. Četudi se ne bi zgodilo, kar se je govorilo (da ga bočejo ubitil op. uredn.), bi ga zaprli, kar bi za našo akcijo ne bilo ugodno, ker bi Radiča pridržali y zaporu kot talca. Radič se je uklonil in prepotovala sva skupaj mnogo vasi. Policijo najbolj zanima, kje je bil Radič v noči od 19. na 20. julija, ko je kordon policije, ne vem s kakšnim namenoni, obkolil hišo gospoda Radiča. Tega ne bodo nikdar zvedeli. Končno je voditelj HRSS povdarjal, da stojimo pred važnimi dogodki, ki se bodo dogodili v 10—12 dneh in da ni izključeno, da pojde Radič res v inozemstvo. Položaj HRSS je sicer zelo povoljen. Druga beograjska skrivalnica je Pašičevo potovanje. Od nobene vladne strani se ne da zvedeti, kje se nahaja in govori se celo, da se najbrž kje na tihem pogaja z Radičem. Pravijo tudi, da ima njegovo potovanjc namen, potrkali na vrata velikih zapadno-evropskih finančnikov radi naše finančne obnovc. Če ne bo uspcha, bodo seveda lahko rekli, da so bile te govorice neosnovane. Med našo in rumunsko komisijo so se zopet začela pogajanja o razmejilvi. Naša delegacija zahteva dve Yasi, Rumuni pa kot protizahtevo vas Lomboj. V NEMCIJI je položaj naravnost obupcn. Valnta pada že od ure do ure in če se danes daje za en dolar po 6 do 7 milijonov mark, jih je treba julri odšteli že po 8—10. Silna draginja slrahovito stiska delovne sloje in za to so štrajki in draginjski izgredi na dnevnem redu. Vladi kancelarja dr. Cuna se kot glavno in najtežje očita to, da se ni pobrigala za sprcjem Nemčije v Društvo narodov. Opozocija meni, da Nemčija kot članica Društva nanxloY ne mogla priti y danainji položaj in da bi se tu- 'i| ppf uhrsko vprašanje Cisto drugafie uredilo. V N«btiji polagajo tudi prctej nade na delo ameriSfce komi§i$e za niednarodno trgovino, ki je ministrskemu pr«dsedaiku Anglije predk>žila svoj načrt za odplačevanje Tojnih odškodnin in zavezniškib dolgov. Ta načrt i« iredlog naglaža, da se dolgovi morajo plačati, obljubtja pa od strani Amerike potrpežljivost in razne ugodfioSti aa odplačevanje. NemČija bi morala za odSkodm»o plačati gotovo svoto, versailleski dogovor bi se moral fanenjaii iu Nemeija bi morala dobiti možnost svofcodne trgovske tekme. Francija in Nemčija bi morali fciti zavarovani pred vsakim vojnim napadom. Ameriška koniisija tudi predlaga, naj finančni slrokovnjaki ugotovijo plačilno sposobnost Nemčijc. Nemški zuuanji minister j« izjavil, da bi Nemčija pogoje tega na*rta sprejcla in izvršila. BŁLGIJA je v velikib valutnlh zadregah. V Parizu so zastopniki »gene narodne banke radi najetja večjega posojila, ki jbt se uporabilo za popravo belgijske valute. Vršijo se tudi posvetovanja, kako bi se dalo zauslaviti padanje firancoskega in belgijskega franka. TURCIJA. Novi državni zbor se je sestal, ima 280 poslancev, po večini kemalistov in predsednik bo gotovo Kemalpaša. V novem zboru so skoraj sami mlajši in svetovno izobraženi ljudje, izrinjeni so pa stari hodže in drugi, ki ne morejo slediti času.