PoStnlna plačana v gotovini I izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6 telefon 18 082. — Ureja ured-alslci odbor. — Odgovorni urednik Milan Klerin. -Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Zlro računi številke 5012-3-60. — Gena 0,50 din — Tiska tiskarna »Tonete Tomšiča« v LJubljani LETO VIII. — St. 8 Domžale, 17. cJUobra 1969 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Izpolnjena obliuba Krepko začrtana pot novoizvoljene skupščine, njenega predsedstva in ostalih predstavnikov teles v skupščini, je jasno pokazala smernice razvoja v prihodnosti, ki naj bi bil enakomeren za vsa področja družbene dejavnosti in skladen za območje celotne občine na osnovi najopiimalnejše-H ekonomičnega gospodarjenja. Med nalogami, ki so v skladu s takšnimi prizadevanji, je bila rekonstrukcija ceste Zelodnik—Moravče, ki predstavlja eno največjih komunalnih investicij na območju naše občine. Izgradnja te ceste je iz življenjskih interesov občanov moravske doline, gospodarskih in političnih razlogov tako nujna, da ni prenesla nobenega odlaganja več in po besedah predsednika Albina Klemenca ne bi našli opravičila za kakršenkoli kvadratni meter asfaltirane ceste v naši komuni, dokler ne najdemo rešitev za izpolnitev obljub, ki so jih dajali številni predstavniki samoupravnih teles v obdobju več kot dvajsetih let. Gospodarska škoda, ki je nastajala zaradi neurejene ceste Zelodnik—Moravče, se vsako leto povečuje. Moravska dolina, ki ima dovolj naravnih bogastev in mnogo vitalne delovne sile, je postajala vedno bolj pasivna in siromašna. Zaradi neurejene ceste so bili prekinjeni razgovori s podjetji, ki bi sicer investirala v svoje nove obrate v Moravčah. Poleg tega Ima ponosna Moravska dolina izredne pogoje za lovni, letni in zimski rekreacijski turizem. Z rekonstrukcijo ceste se bo približalo tržišče kmečkemu prebivalstvu teh predelov in s tem zvišal njegov življenjski standard, za kar smo bistveno zainteresirani tudi zaradi priprav na splošno ljudski odpor. Moravska cesta je nedvomno tudi taktičnega in strateškega pomena, ker Predstavlja dobro zvezo z zasavskimi revirji. Ne moremo in ne smemo mimo tega, da bodo prebivalci teh krajev s tem dobili ponovno tudi materialno priznanje za številne žrtve, ki so jih dali v NOV, saj so sprejeli borce že leta 1941. Moravska doii-"a je znana širom domovine kot zibelka Partizanstva, osvobojena pred dokončnim zlomom okupatorja Pa kot »Mala Rusija«. Znatno pa je prispevala tudi v povojni izgradnji. Potem, ko je bil sprejet sklep o takojšnjem pričet k u gradnje, sta bili najvažnejši nalogi poiskati najugodnejšega izvajalca del in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Ker so bili načrti za rekonstrukcijo pripravljeni, je občinska skupščina zbrala ponudbe zainteresiranih gradbenih podjetij. Ponudbe smo prejeli: od podjetja Primorje iz Ajdovščine, Cestnega podjetja iz Ljubljane ter podjetja Slovenija-ceste iz Ljubljane. Najugodnejši ponudnik glede na ceno, način izvedbe del in plačilnih pogojev je bilo podjetje Slovenija-ceste, katerega predračun za omenjeno rekonstrukcijo znaša 5,800.000 N din plačljivo v naslednjih tranšah: do 15./12.-19C9 ....... 1,500.000 do 15./7.-1970 ....... 1,000.000 do 15. 12.-1970 ....... 1.150.000 do 15./7.-1971 ....... 1,000.000 do 15./12.-1971 ....... 1,150.000 Skupno torej:....... 5,800.000 Vzporedno z zbiranjem ponudb so potekale priprave za zbiranje finančnih sredstev, ki naj jih zagotove občinska skupščina iz proračunskih sredstev v 1. 196'J, 1970 in 1971, zainteresirane gospodarske organizacije ter republiški cestni sklad v svojem srednjeročnem načrtu. Pogodbo o rekonstrukciji ceste Zelodnik Moravče sta podpisala v Moravčah na seji obeh zborov občinske skupščine dne 16. septembra 1969 njen predsednik Albin Klemene in direktor pedjetja Slovenija-ceste Dušan ing. Ribnikar. Ta seja je bila ponovno velika manifestacija solidarnosti in politične enotnosti konferenco ZK Domžale V organizacijah, oddelkih in aktivih ZK potekajo priprave za evidentiranje kandidatov v občinsko konferenco Zveze komunistov občine Domžale ter organe konference, komite in komisije. Volilna konfe-icnca bo predvidoma prihodnji mesec. Od sestave občinske konference in njenih organov je v naslednji mandatni dobi. ki traja dve leti. odvisno delo organizacije ZK v občini. Zato se morajo vsi komunisti zavedati odgovornosti, ki jo imajo, ko predlagajo svoje predstavnike v najvišje organe. V pomoč pri evidentiranju so sprejeli kriterije, v katerih je poudarjeno zlasti naslednje: Delegati morajo s svojim dosedanjim delom dokazati, da poznajo vlogo ZKS in potrebe njenega razvoja v samoupravni družbi. Poznati morajo družbeno politične razmere v občini, v katerih bodo delovali, ter biti sposobni prispevati svoj delež pri oblikovanju smernic za delo komunistov v občini. Osnovni pogoj pa je, da mora biti delegat na podlagi svojega dela ugleden v svojem delovnem okolju, da mu ljudje zaupajo. Vzporedno s pripravami na volilno konferenco poteka tudi razprava o temeljnih aktih organiziranja ZK v občini. V razpravi je sklep o organiziranosti in delovanju ZK v občini, poslovnik občinske konference in poslovnik komiteja. Izhajajoč iz nalog članov konference in njenih organov, bo tako lažje izbrati primerne kandidate v občinsko vodstvo Zveze komunistov. T/P Moravčami -cesta vas obvezuje! Moravska cesta, ta prepotrebna prometna komunikacija za vse prebivalce Moravsko dolino in za vso občino, cesta, p kateri je bilo toliko pisanega in govorjenega, ki je vzbudila toliko upravičenih pa tudi neupravičenih žolčnih razprav celi dve desetletji, ta cesta in njena izgradnja je danes dejstvo! Stroji so se že zarili v ledino, delavci jim pridno strežejo in s hitrimi koraki se bliža trenutek, ko bodo Moravče povezane z ostalim svetom z moderno asfaltno ce-'ito, katero so si že davno zaslužili. Ta njo cestne mreže v Sloveniji in ne smemo pazabiti dejstva, da je tudi v načrtu, ki je v veljavi za obdobje 1941* 1970 ni! To je resnica, ki je tudi danes, ko stroji že pojejo svojo ustvarjalno pesem na gradbišču, ne gre r -zreti, k. pa je vseskozi onemogočala rgradnjo te ceste po poti, ki smo jo smatrali za edino mogočo in normalno. Izpadla pn je ta cesta iz vseh programov največkrat kljub temu, da so tako Moravčani kot Skupščina občine Domžale vlagali pomembne napore, da bi do realizacije sklad v tej akciji do leta 1970 ne more sodelovati s sredstvi cestnega sklada. Občinski odborniki naše občine pa so bili prepričani, da z nadaljnim odlaganjem pričetka rekonstrukcijo in modernizacije te pomembne ceste samo izgubljamo čas in s tem ludi denar. To pa še posebno zato, ker se je pričetek gradnje moderne avto ceste na odseku Leveč—Hoče premaknil 79 kake p"' leta naprej, gradbena po.ijstja za ceste pa so si oskrbela precej njo mehanizacijo, ki so jo nameravala uporabiti na "m odseku. In ker ta mehanizacija trenutno ni polno izkoriščena, podjeja Za ceste pa so bila močno zainteresirana na tem, da mehanizacijo in proste kapaciteti i/koristijo so b'la pripravljena, pod ugodnejšimi pogoji kot morda naslednja leta, prevzeti gradnjo moravške Tako so izgledale nekoč Moravče, neurejene ceste in zaprašena okolica Danes so Moravče moderno naselje z urejenimi cestami in vsem, kar spada k sodubnemu naselju slovesni trenutek bo občinski praznik, 27. julij 1970. Ob tem pomembnem gospodarskem uspehu, pa tudi uspehu vseh tistih, ki so vlagali velike napore v to, da bi do realizacije te stare želje in potrebe čdm-preje prišlo, pa se moramo vendarle vprašati, kje so vzroki, da je bila prav ta cesta, za katere vzdrževanje pa tudi medernizaeijo skrbi in nosi odgovornost Republiški cestni skiad, vedno odrinjena in izrinjena iz vseh dosedanjih kratkoročnih in srednjeročnih načrtov in da je vedno ostajalo vse le pri nikdar uresničenih obljubah. Res je, da ta "°sta ni bila zajeta ne v okrajni in ne v republiških trdnih načrtih za izgrad- vseh dejavnikov k.idar gre za skupne Interese občanov. Zavedati pa se moramo. dL se jt gradn-a ceste šele pričela. Rok za otvoii'.ev moravške prometne žile je 27. julij 1970 — prihodnji občinski nraznik Trdno smo prepričani, da se bomo na ta dan ko b-mo pra7novali tudi 25-let-nlco oe^nbndi've, srečali v Moravčah ponosni ob novi delovni zmagi! J. £ernc zahteve prebivalcev tega območja čimprej e prišlo. Takoj po zadnjih volitvah, ob katerih je spet živo stekla živa razprava o nujnosti te investicije, je bilo sklicanih veliko število sestankov, na katerih se je govorilo o cesti, o načrtih, ki jih je zanjo na svoj račun naročila občinska skupščina, o dolžnostih delovnih organizacij, da gradnjo ceste finančno pod-pro in o številnih drugih problemih, v zvezi s predvideno gradnjo, ki so razgibali široke plasti naših občanov. S svečanim podpisom pogodbe med našo skupščino in podjetem Slovenija-ceste kot izvajalcem del je bilo prvo obdobje priprav uspešno zaključeno stopili pa smo v novo, najpomembnejšo in tudi najtežjo fazo v tej, za našo občino vsekakor največji akciji. Je pa to logično nadaljevanje prizadevanj. In v čem je ta najtežji del? Kot že povedano, je cesta republiškega pomena in torej dolžnost republike, da jo modernizira. Ker pa te ceste ni v srednjeročnem planu do leta 1970 to pomeni, da republika oz. republiški cestni ceste in pri tem nuditi ugodnejše pogoje kreditiranja kot kdajkoli pozneje. Najnižji ponudnik t. j. Slovenija-ceste, se je obvezalo, cesto zgraditi do julija 1970 in sicer za ceno 580 starih milijonov. Drugo leto tako ugodne situacije prav gotovo ne bi bilo več. In ne bi se preveč zmotil če bi trdil, da bi v primeru, če bi šli v gradnjo te ceste šele naslednje leto, namesto letos, morali zanjo plačati vsaj 20 °/o več, pri tem pa bi bilo še vedno vprašanje, če bi solidnega izvajalca sploh mogli dobiti. Podjetje Slovenija-ceste pa je solidno v svojih delil1 in to je tudi garancija, da bo cesta zgrajena tako, da bo lahko brez posebnih vzdrževalnih stroškov čimdlje v celoti služila svojemu namenu. Napačno bi bilo misliti, da bo cesta zgrajena izključno s sredstvi občine in občinskega proračuna. Takega bremena bi si občina v današnji situaciji ne mogla naložiti. Obveznost republiškega cestnega sklada za financiranje te investicije še vedno obstaja. In na cestnern skladu te svoje obveznosti niti ne zanikajo. Nasprotno! Priznavajo, da je ce- sta Zclodnik—Moravče nujno potrebna rekonstrukcije kakor tudi, da je to njihova cesta. Zagotovili so predstavnikom občine, da bodo predlagali njeno vključitev v naslednji srednjeročni načrt izgradnje- cestne mreže v Sloveniji in da bodo smatrali do takrat vložena občinska sredstva v to cesto kot udeležbo občine pri kritju celotnih izdatkov. Govora je bilo tudi že o deležu Cestnega sklada pri financiranju ceste in izgleda, da bo njegov delež 70 %, občinski pa 30 «/». Ta obljuba je zaenkrat res še samo obljuba, vendar je bila v pogovorih dosežena že tolikšna stopnja enotnosti, da je naša skupščina s polno vero v uresničitev obljub pogodbo z izvajalcem že podpisala. Logično in samo po sebi razumljivo pa je tudi to, da bodo tudi domača podjetja, ki so na izgradnji le ceste zainteresirana, nekatera od teh celo življenjsko, s svojimi sredstvi pomagala pri pokrivanju potreb po finančnih sredstvih, To so predvsem avtotransportna podjetja kot Ljubijana-transport. in SAP. nič manj pa tudi TERMIT, Rašica in Svilanit. Že dosedanje njihove obveze znašajo skoraj 150 milijonov starih dinarjev. Prepričani pa smo, da bodo pri financiranju sodelovale tudi še druge gospodarske organizacije. Ce torej na kratko povzamemo način finaciranja te velike investicije, moramo reči, da bo občina večino sredstev samo založila in to zato, da bi bila cesta čimprej in čim ceneje zgrajena, da pa bo skušala vsaj precejšnji dei teh sredstev dobiti vrnjen v naslednjih letih in jih porabiti za druge, prav tako potrebne investicije na gospodarskem in negospodarskem področju, posebno pa za izgradnjo šolske mreže, za kar občani že plačujejo svoj delež v obliki samoprispevka. Moravska cesta je za ta del občine in za celotno naše gospodarstvo velikega pomena. To čutimo posebno še sedaj, ko moravsko področje prav zaradi slabih cestnih zvez z drugim svetom gospodar- sko zaostaja. Tega dejstva pa se mori ' zavedati tudi in predvsem prebivalci doline sami. Nova cesta pomeni možn< za hitrejši razvoj tistih panog gospod;. -skih dejavnosti, ki jih na tem področj imamo že sedaj (izkoriščanje zalog ki < menčevega peska) kakor tudi za ust, navijanje novih. Posebno vrednost pa j treba pripisati možnostim razvoja turi stične dejavnosti, ki bo lahko v nesiu toni meri izkoristila izredne naravne lepote in odkrila turistom bogastvo tffa-dovinskih in kulturnih znamenitosti t< doline. Res je, da je to pesem prihodnosti vendar prihodnosti, ki dobiva z novi cesto popolnoma realna tla. Zato >b tem, ko vsi občani čestitamo Moravčnnom na tioseženem uspehu lahko rečemo: Moravčani — cesta sicer prihaja, vendar, cesta vas tudi obvezuje! Želimo, da bi vas dosegla pripravljene! M. C. Sredstva za moravsko cesto je mogoče zbrati le s proračunsko štednjo in z ustreznimi deleži gospodarskih organizacij ter skladov Utemeljitev predloga o rebalansu občinskega proračuna za leto 1009 na seji skupščine v Moravčah. Podal jo je predsednik sveta za finance, Sandi Rihtar. Ni moj namen, da razpravljamo o vzrokih, ki so narekovali tako hitro odločitev glede ceste Zelodnik—Moravče, ker je to že bilo. deloma pa še bo pojasnjeno na drugem mestu. S tem prispevkom poizkušam bralce samo seznaniti z vsebino sprememb, ki so bile potrebne v občinskem proračunu, da bi se omenjena gradnja lahko pričela, oziroma, da bi se Za to gradnjo zagotovila potrebna sredstva. ObeiTTska skupščina je pozvala nekatera podjetja, da dajo Ponudbo za izvedbo potrebnih del. Pozivu so se odzvaln tri Podjetja: Slovenija ceste iz Ljubljane, Cestno podjetje iz Ljubljane in Primorje iz Ajdovščine. Izmed teli treh poslanih Ponudb je bila najugodnejša Ponudba podjetja Slovenija ceste iz Ljubljane. V tej ponudbi znaša predračunska vrednost za celotno cesto 580 milijonov S din, od tega bo potrebno plačati v letu 19fi9 . . 150 milijonov v letu 1070 . . 215 milijonov v letu 1971 . . 215 milijonov Oorn.ja ponudba ni najugodnejša samo zaradi najnižjega zneska predračunske vrednosti g celotno cesto in pa zaradi solidnosti del. ki jih bo opravi-lo renomirano in za take vrste Eradnje specializirano podjetje, •mpak najugodnejša tudi v po-Kledu plačila. Predvideva nam-reč plačilo v treh letih s tem, da odpade na letošnje leto manjši znesek. Kot je znano, je bila na podlagi te ponudbe in gornje ocene podpisana tudi pogodba na sami seji obeh zborov skupščine občine Domžale dne 16. 9. 1969 v Moravčah. Sredstev za financiranje ceste pa kljub ugodni pogodbi ni mogočo zbrati brez žrtev in brez velikih naporov. Zato je potrebno, da pri tem sodelujejo; proračun občinske skupščine. Cestni sklad SRS in pa gospo-ilorske organizacije. Cestni sklad SRS je že obljubil, da bo v prihodnjem letu an v letu 1971 .sodeloval pri financiranju te Mite. Prav tako so nekatera zainteresirana podjetja pripravljena vplačati kot svoj prispevek h gradnji te ceste in sicer: SAP-Turist tri leta po 15 milijonov, Ljubljana transport tri leta po 10 milijonov, 'IVrmil Domžale tri leta po 30 wii1ifl«nov in Rašica zadnje leto 2 do 3 milijone. Upoštevajoč sredstva, ki bodo na podlagi pogodbe med skupščino in prizadetimi podjetji na-nakazana že v. letošnjem letu, bi odpadlo na občinski proračun okoli 100 milijonov S din. To obveznost pa bo moč izpolniti le ob proračunski štednji in ob uveljavitvi ostalih ukrepov. Treba je bilo torej napraviti rebalans proračuna in sprejeti ustrezne odloke. Svet za finance je pri rebalansu, da bj zagotovil potrebna sredstva, izhajal iz naslednjih izhodišč: 1. Na področju dohodkov je ponovno realno ocenil dohodke in upošteval dinamiko v prvih Podpredsednik SOb Domžale tovariš Jakob Cernc bere na zasedanju občinske skupščine v Moravčah onsutek pogodbe z izvajalcem del na novi cesti, podjetjem Slovenija ceste Potem, ko so odborniki potrdili besedilo pogodbe, sta jo kar na seji podpisala predsednik SOb Domžale Albin Klemene in di rektor podjetja Slovenija ceste ing. Dušan Ribnikar mesecih letošnjega leta, ter pričakovani priliv iz prispevkov v zadnjih mesecih. Upošteval je, da bo potrebno za dosego takih dohodkov, kot so v rebalansu predvideni, sprejeti tudi izredne ukrepe pri davčni službi. 2. Na področju izdatkov se je svet. postavil na stališče, da je vse fiksne izdatke, ki predstavljajo že sprejete obveznosti in ki so že s pogodbo določeni, treba izpolniti v predvideni višini, oz. kot je sprejeto s prvotnim planom Vendar je tudi te vrste izdatkov treba pred sestavo proračuna za leto 1970 podvreči analizi in ugotoviti, katere fiksne obveznosti še spadajo v proračun in katere lahko prenesemo na direktne koristnike. Pri vseh ostalih proračunskih potrošnikih je potrebno preiti k štednji in k delni omejitvi proračunskih izdatkov in to v višini 7 "/o. Ze letos je bila v vseh osmih mesecih vpeljana 7°/o omejitev proračunskih izdatkov in torej ne gre za nov ukrep, ampak za uzakonitev ukrepa, ki naj bi veljal do konca letošnjega leta. Kratka ocena gibanja posameznih vrst proračunskih dohodkov in izdatkov bi bila naslednja : Prispevki iz OD (osebnega dohodka) iz gospodarstva in izven gospodarstva se bodo povečali nad predvideno ravnjo za približno 90 milijonov S din. Davki se bodo, zaradi nižjega prometa v trgovini na drobno, nekoliko znižali. Pri proračunskih dohodkih smemo torej pričakovati večji priliv, kot pa ga je predvideval prvotni plan, v višini 72 milijonov S din. Pri oceni in pri sestavi rebalansa pa nastopa vprašanje temeljne izobraževalne skupnosti. Doslej je namreč TIS par-ticipiral na proračunskih dohodkih s 54,69%. na povečanih dohodkih pa bi participira] le za 52,04%. S tem pa bi mu bila zagotovljena ista sredstva kot so bila planirana za leto 1969 in ki znašajo 922 miijonov starih din. Ker povečani dohodki niso krili oziroma zadoščali za potrebe ceste, je treba zmanjšati tudi nekatere izdatke. Tako bodo zmanjšani izdatki za narodno obrambo, za poseben namen TIS. za financiranje državnih organov, sodišča in javnega tožilstva. Zmanjšali se bodo tudi proračunski izdatki za negospodarske investicije, poleg tega pa se znižajo proračunski izdatki v višini 7 % vsem družbeno-po-litičnim organizacijam. Povečanje proračunskih dohodkov ter zmanjševanje proračunskih izdatkov, skupno s 7% omejitvijo, nam bo dalo dodatna sredstva v višini 118 milijonov 294.000 S din. ki jih bomo zbrali v rezervni sklad in ki bodo namenjena izključno za rekonstrukcijo moravske ceste Zaradi tega je svet za finance predlagal, skupščina pa sprejela naslednje sklepe: 1. Da pri rebalansu proračuna ne smejo biti prizadeta sredstva iz samoprispevka za izgradnjo šolske mreže. 2. Da je treba pristopiti k izdelavi perspektivnega razvoja občine Domžale. 3. Da je treba v prihodnjem letu. zaradi neenakomernega dotoka sredstev, dodeliti brez obveznosti vračila temeljni izobraževalni skupnosti znesek iz rezervnega sklada — o višini zneska bo treba sklepati naknadno. 4. Da se sprejme odlok o spremembi odloka o proračunu občine Domžale za leto 1969 in odlok o določitvi stopenj od prisevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale v letu 1969 Mnenja sem, da je k financiranju izgradnje moravske ceste možno pristopiti le na opisan način, zato pa je potrebna proračunska disciplina in proračunska štednja. Potrebna pa bo tudi ustrezna pomoč gospodarskih organizacij ter pomoč Cestnega sklada SR Slovenije. Sandi Rihtar Graditeljem želim veliko uspeha Včeraj sanje — danes resničnost! Široka, bela, nova in kakor steklo gladka cesta se bliža Moravčam. Tam, kjer je včeraj Prah zavijal v meglo cesto in hiše ob njej. travnike in livade — tam rijejo danes stroji, ba-gerji in buldožerji, kamioni in demperji, tlačilci in finišerji. In. tisti tako pričakovani »jutri-bo prav kmalu prinesel Morav-fanom temno sivo asfaltno preprogo, kj bo kot nit vezala Moravče s svetom. Prav zato bodo tudi jutrišnje Moravče drugačne od onih. ki smo jih gledali včeraj, ločile se bodo tudi od teh, v katerih živimo danes. Jutri bo tudi v Moravsko dolino posijalo toplejše sonce vsem tistim, ki tam živijo in delajo Cesta, tako potrebna Moravča- nom, se je začela graditi. Za to priliko srno zaprosili za kratek razgovor Maksa Zajca, ravnatelja osnovne šole v Moravčah in aktivnega družbenopolitičnega delavca. VPRAŠANJE: Tov. Zaje, v Moravčah živiš že vrsto let — prav gotovo poznaš želje in potrebe Moravčanov. njih voljo in hotenja in do neke mere tudi njihove zgodovino. Ali bi hotel povedati, kdaj so se pojavile prve želje za gradnjo moravske »magistrale«? ZAJC: Najprej bi moral povedati, da živijo v Moravski dolini ljudje, ki so željni napredka, ki se navdušujejo za vse tisto, kar je dobrega in lepega. Moravčani že dolgo vedo, da so za napredek nekega kraja odločilnega pomena prometne zveze. Ko je minila prva svetovna vojna, so se začele oči Moravčanov obračati za boljšo in lepšo cesto. Želeli so si jo — a izgledalo je, da so želje prevelike, da se ne bodo kmalu uresničile. In, res so morala preteči štiri desetletja in še nekaj let povrhu od prvih želja do pripravljenih načrtov in gradnje. VPRAŠANJE: Kaj je po tvojem mnenju vzrok, da niso ceste že prej zgradili? ZAJC: Na to vprašanje je težko odgovoriti, menim pa, da so bili zamujeni nekateri ugodni termini v preteklosti. Z drugimi besedami — gledali smo raje Z;( vlakom, ko je odhajal, namesto, da bi vstopili takrat, ko je še stal na postaji. VPRAŠANJE: ZB katerim vlakom sO Moravčani gledali? ZAJC: Naj odgovorim bolj natančno? Nekoč je bila tudi v Moravčah občina. Takrat, če se prav spominjam, so bili za na jemanje kreditov zlati časi Dolg bi bil najbrž '"■ zdavnaj poravnan, cesta pa tudi že zdavnaj asfaltirana. To je le eden izmed zamujenih vlakov, saj so pozneje iz leta v leto postajali za te vrste posojil vse težji časi. VPRAŠANJE; Kaj je po tvojem mnenju vzrok, da se je temeljite pripravljena akcija za izgradnjo nove ceste pričela prav letos? ZAJC: Zadnja leta se je Mo-ravčanom iz dneva v dan bolj poznal občutek odrezanosti od sveta. Zato je bila želja po izgradnji ceste vedno močnejša. Ljudje so vsepovsod govorili o cesti in o tem, da so prav zaradi nje prikrajšani za marsikaj, kar drugi imajo. Kaj pomeni, če imamo turistično društvo, ki skrbi za nasade v parkih in videz naselja, če pa se turisti ne odločijo za obisk Moravč. Bilo |e tudi drugega negodovanja na pretek. Prav letos pa so bile volitve. Ljudje so spraševali, kaj je s cesto. Udeleževali so se sestankov, zborov volivcev, pred- SJ sedanji <''<■ Takoj po podpisu pogodbe je izvajalec del na rekonstrukciji moravske ceste, podjetje Slovenija ceste, pričelo z deli in pri' peljalo na gradišče dovolj mehanizacije, da je delo hitro steklo volilnih sestankov. Hoteli so vedeti — ali bo cesta ali ne. In, ko je bilo občanom dano zagotovilo, da bo v naslednjih letih cesta dograjena. je bilo prav malo tistih, ki bi v to verjeli. Največ ,ie bilo tistih, ki so zatrjevali — bližajo se volitve, zato nam obljubljajo vse — ko bodo mimo — pa bo spet vse pozabljeno za nadaljnja štiri leta, prelomili bodo dano obljubo. Nekateri maloštevilni so se prav tega celo veselili, da bi tako podkrepili svoje teorije o požrtih obljubah pred volitvami. No prav zato. da bi vsem dokazali da tokrat niso bile samo obliube. se ie akcija za izgradnjo ceste začela že lotos VPRAŠANJI7.: Kdaj je bila zagotovljena materialna baza za izgradnjo ceste? ZAJC: i-rvi korak je bil storjen z ustanovitvijo posebnega sklada za moravsko cesto S formiranjem nove skupščine in predsedstva skupščine pa je bila prav kmalu zagotovljena materialna baza v taki višini, da se je gradnia lahko nričela. VPRAŠANJE: Ali ima zasedanje skupščine v Moravčah kakšno zvezo z gradnjo ceste? ZAJC: Gradnji ceste smo želeli dati poseben poudarek. Zato ni bilo slučajno, da je skupščina zasedala v Moravčah. Na tem zasedanju je bil namreč izglasovan dokončni sklep o gradnji. Ob tej priliki pa je bila podpisana tudi pogodba z izvajalcem del. VPRAŠANJE: Kako so občani Moravske doline sprejeli sklep o gradnji ceste? ZAJC: Pravo navdušenje, veselje in radost se je v Moravče naselila šele drugi in tretji dan po zasedanju skupščine. Takrat se je začelo šušljati. da tam nekje blizu Krtine, kjer bo potekala nova trasa, prihajajo delavci, da je tam veliko strojev, ki kopljejo in planirajo — skratka, gradijo. Ljudje so začeli trumoma odhajati na gradbišče — vsak se je hotel na lastne oči prepričati, ali se je gradnja zares začela. No. od tedaj naprej pa se ves pogovor v Moravčah suče samo okrog ceste in o tem, kako hitro napredujejo dela, kako .široka bo cesta in kako prijetno se bo voziti, ko bo gotova. VPRAŠANJE: Ali je res, da bo moravsko cesto pomagala graditi tudi JE A? ZAJC: Da, to je točno! Del moravske ceste bo zgradila JLA. Ko so Moravčani o tem zvedeli, so bili zelo navdušeni Dolini, ki je bila nekoč zibelka partizanstva, bo dala JLA svoj prispevek za razcvet in napredek, za lepšo bodočnost. VPRAŠANJE: In kaj boš povedal za zaključek tega najinega razgovora? ZAJC: Na koncu bi zaželel Kiaditeljem veliko uspeha, občinski skupščini pa iskreno m hvalo za razumevanje, ki ga Je pokazala ob reševanju problemov v Moravski dolini. Razgovor vodil T. Turšič din. Pri takih izdatkih pa )e morala Papirnica, kakor tud' drugi uporabniki vode v preteklih letih vložiti večmilijonske zneske za vzdrževanje vodnega režima industrijskih voda. Kljub naštetim izdatkom, ki so j}'1 imele gospodarske organizacij in kljub visokim zneskom, ki jih je zbral Vodni sklad, pa & ustrezno rešitev vodnega sistema in za obrambo pred popla' vami na tem področju niso bi'8 opravljena niti najnujnejša dela. Ni mi znano, kako gospoda'1 Vodni sklad z zbranimi sredstvi, niti mi niso znani finančni načrti tega sklada (verjetnO' da tudi drugim ne), niti ne mislim razsojati o pravilnosti i" upravičenosti naložb tega skla' da v preteklih letih. Upravičeno pa kot prizadeti občan in k"' izvoljeni odbornik, ki naj zastopam interese svojih volivce^ vprašujem: — Kaj je oziroma kaj name' rava občinska skupščina Domžale storiti, da se dolgoletni problem poplavljanja na področji Doba in Podreč odpravi? — Ce do sedaj na tem vpra' šanju ni bilo storjenega ničesa' — zakaj ne? Predlagam: — Da SOb Domžale v okvit'u svojih možnosti in pristojnost' poskuša sama rešiti ta problei* ureditev Vodneca režima na te"1 področju pa vključiti v finančni načrt Vodnega sklada S** Slovenije, — da se za uresničitev pre°' loga pri Vodnem skladu anga' žirajo tudi republiški poslan^1 iz te volilne enoto. Sandi Rihtar Kam gredo prispen Neurejene vode Kače in Radomlje, dveh potokov, ki pritekata v Dob iz Rov oziroma Radomelj ter Bistrica sama, povzročajo na območju KS Vir— Dob vsakoletne poplave, erozijo zemlje, uničujejo in odplavljajo pridelke, razkopavajo ceste, rušijo mostove ter ustvarjajo nezdrave pogoje za življenje prebivalcev na tem delu naše občine. Najbolj izpostavljeno in najbolj ogroženo je področje, kjer se te vode stekajo v Račo oziroma Bistrico, to pa je področju Doba in Podreč. Nastaja občutna gospodarska škoda, stopnjuje se nevolja prebivalcev ter onemogoča načrtno in gospodarno izkoriščanje tega zemljišča. O regulaciji vodnega sistema na tem področju in varstva pred poplavami je govora že desetletja, vendar razen maniših čiščenj, ki niso bistveno pripomogla k rešitvi tega problema, ni bilo storjenega ničesar. Po drugi svetovni vojni, posebno t zgraditvijo razbremc-nilnika Pšate. se je vodni režim na tem področju še poslabšal. Sedaj niso ob vsakem nekoliko večjem dsžju poplavljena samo zemljišča, ki leže v neposredni bližini teh voda. ampak vdira voda vedno v samt vasi. kjer preplaviia ceste in vdira v gospodarske stavbe in stanovanjska poslopja. Zaradi ffdilje bolj nevzdržnega stanja in pa zato, ker se V bližnji prihodnosti predvideva gradnja hitre ceste, ki bo tekla prav po tem področju, je (\ za porabo vode? nujno, da se k reševanju tega vprašanja pristopi z odgovornostjo, načrtnostjo in v čim krajšem možnem času. Temeljni zakon o vodah (Ur. list SFRJ, št. 13/65) ugotavlja, da so vodni tokovi dobrine v splošni rabi. Isti zakon tudi določa, da je potrebno za varstvo pred škodljivim delovanjem voda graditi vodnogospodarske objekte in naprave. Določa tudi, da zato skrbijo družbenopolitične skupnosti (konkretno: vodni sklad SR Slovenije) in določa tudi način zbiranja in uporabe finančnih sredstev. Podjetje 1966 t Termit .... 140,337 2. Mlinostroj . . . 2.780 3. ZKI Domžale 195,91.) 4. Slovenijales . . 3,805 5. Papirnica . . . 618,067 6. Tosama . . . 44,881 7. Induplati . . . 126,242 8. Trak .... 5,577 9. Univcrsale , , 19,72! 10. 10,028 11. STTJGS .... 17,796 12. Toko .... 6,624 13. Melodija . . . 2,382 14. Oljarna .... 56,150 Drugi .... 9,197 SKUPAJ: . . . 1.259,502 Iz tega pregleda je razvidno, da so gospodarske organizacije samo v zadnjih treh letih zbrale in vplačale znatna sredstva, s katerimi bi se marsikateri problem že lahko rešil. Zakon 0 vodnem skladu SR Slovenije, ki je bil sprejet na podlagi citiranega temeljnega zakona, določa med drugim, da se sredstva sklada uporabljajo skladno s finančnim načrtom sklada tudi za dela pri urejanju voda in vodnega režima, za varstvo pred poplavami in drugo. Zakon o vodnem prispevku, ki ga sprejme republika za vsako leto posebej, določa zavezance ter letni znesek prispevka oziroma osnovo za določitev tega zneska. V posameznih letih so gospodarske organizacije na območju občinske skupščine Domžale vplačale v vodni sklad SR Slovenije naslednja sredstva: 1967 1111,1! Skupaj v ND 138,346 150,248 428,931 3,160 6,025 11,965 207,151 175,895 578,901 8,262 3,882 15,9411 495,960 437,657 1.551,684 45,032 42,064 131,977 108,991 147,400 382,633 11,940 8,622 26,139 20,081 16,182 55,984 10,490 8,634 29,152 87,075 87,287 192,153 6,624 5,492 18,710 4,732 4,189 11,303 55,223 36.530 147,903 39,610 9,839 58.646 1.242,677 1.139,916 3.642.125 Samo Papirnica Količevo je v zadnjih šestih letih vplačala na račun uporabe vode iz Mlinščice 217 milijonov starih din, za leto 1969 pa je dolžna vplačati prek 87 milijonov starih XII. Kamniški zbornik 1969 Pred kratkim je izšel iz tiska V zelo okusni opremi XII. letnik Kamniškega zbornika, ki ga izdaja Muzej Kamnik, urednik pa mu je prof. Zvone Verstov-šek. Po svojih prispevkih sodi ta letnik z blizu lf!0 strani teksta in oglasov med najpomembnejše podobne publikacije na podeželju. Kamniški zbornik, ki ga je osnoval leta 1955 in uredil prve tri številke prof. dr. Avguštin Lah, nadaljnjih devet letnikov pa je uredil profesor Zvone Verstovlek, obravnava gospodarske, kulturne, zgodovinske in politične zadeve iz kamniškega in domžalskega okoliša. Prvi del letošnjega zbornika je posvečen 50-letnici obstoja ZKJ in spominu na delo kamniških predvojnih revolucionarjev ter njihovemu trpljenju v vojnem času. V tem delu objavlja univ. jistent dr. Miro Stiplovšek sestavek »Dve akciji kamniških komunistov leta 1920« in z njim dopolnjuje razpravo prof. Srečka Zabriča v VIII. Kamniškem zborniku 1902 o delavskem gibanju med obema vojnama in o ustanovitvi ter delovanju -okrožne skupine Kamnik« Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov). Avtor je uporabil precej pomembnih dokumentov o akcijah komunistične organizacije v Kamniku, ki prof. Zabrifiil še niso bili dostopni. Zanimivi so podatki 0 začetku delavskega gibanja po I. svetovni vojni v Kamniku in nasploh o začetku in razvoju socialističnega strokovnega (sin dikalnega) gibanja na vsem kamniškem območju z Domžalam, in Mengšem, kjer so si komunisti priborili odločilen vpliv. V dejavnosti strokovnih organizacij, ki so v letu 1S)1!> izvedle uspešna mezdna gibanja v kamniški smodnišnici in v današnji tovarni Titan na Pe-rovem, so komunisti našli množično oporo za izvedbo pomembnih akcij leta 1090: za splošno tridnevno stavko v aprilu 1020, ki Je zajela državno smodnišnico. tovarno Titan na Perovem in tovarno upognjenega pohištva na Duplici ter Za prireditve ob razvitju p> a pora »okrožne skupine Kamnik (komunistov)« dne 13. aprila 1920, potem ko je bila nameravana slavnost za 1. maj prepovedana. Obe kamniški prireditvi pričata, kako važno vlogo so imeli kamniški komunisti v komunističnem gibanju na Slovenskem leta 1920 in bi kazalo še podrobneje preučiti dejavnost komunistov na kamniškem m domžalskem območju v prvih povojnih letih. Prof. Zvone Verstovšek je objavil prvi del monografije o revolucionarju Tomu Brejcu, s čigar imenom sta tesno povezana organizacija in začetek narodnoosvobodilnega gibati ja na kamniško-domžalskem območju. Kamnik je postal drugi dom predvojnega revolucionarja in družbeno-političnega delavca Toma Brejca, zato je morda prav Kamnik poklican, da prikaže njegovo življenje in delo. Avtor je orisal Brcjčevo življenjsko pot in prodor v revolucionarno dejavnost, ki ga je privedla v zapore Sremske Mi-Irovice, od koder se je vrnil v Ljubljano, da dela naprej pri organizaciji delavskega gibanja, za katerim je stala Partija in ga usmerjala. Prispevek konča z objavo faksimila dokumenta, s katerim so Toma Brejca, prekaljenega komunista, razgledanega sindikalnega voditelja in upornega borca, 18. avgusta za vedno izgnali iz Jugoslavije. Zatekel se je v Francijo, od koder se je vrnil, da po nalogu Partije organizira oboroženo vstajo slovenskega ljudstva na kamniško-domžalskem območju. V drugem delu Brei-čeve monografije, ki jo bo objavil naslednji letnik Kamniškega zbornika, bo prikazano Brejčevo delo v Franciji in potem v vojnem in povojnem obdobju. V naslednjem sestavku je Marica Bre,jčeva prispevala nekaj pričevanj o udeležbi ;..>n;i v predvojnem revolucionarnem gibanju na Kamniškem in osvetlila njihovo dejavnost pri raznih delavskih mani''. stacijah in akcijah v okviru delavskega prosvetnega društva Solidarnost, o trpljenju v vojnem času pa govorijo Anira Scmcja, Roz-ka' Lavrinc. M'liCa Poznik in Malčj Mlinar Te spomine hi karalo V prihodnjih letnikih zbornika nadaljevati da bi ohranili čim več pričevanj o revolucionarni zavesti, ki se je vsidrala v srca delovnih žena in deklet in Jih pripravila na veliko delo v času narodnoosvobodilne vojne V dragetS delu zbornika je pač ria:r-omembncjši prispevek topografska študija a gradovih na kamniško-domžalskem območju, ki sla jo sestavili direktoricu kamniškega Muzem ar-li-ologinja Mirina Zupančič in ! stopiti v dejstvo. Operu. ,.,i del armade takšnih nalog ne more uspešno reševati, ker je njena naloga prestreči sovražnika na ležiščih njegovega delovanja. Eden od važnih razlogov za organizacijo teh enot je tudi ta, da imamo te sedaj pripravljeno jedro bodočega vsesplošnega ljudskega i Jpora v slučaju začasne zasedbe posameznih območij. Izkušr je so dragocene in če jih nimamo, jih zelo drago plačujemo v slučaju vojne, to je s človeškimi življenji. Zato so tudi pripombe, da nas bo to veliko stalo, odveč, ker cena življenja se ne da meriti z denarjem. Službe teritoralne obrambe in enot civilne zaščite Odlok določa, katere službe in enote se ustanavljajo, potrebno pa je, da vsaj na kratko pojasnimo pomen teh služb in enot. Ce govorimo o potrebi ustanovitve centra za obveščanje in alarmiranje, moramo tudi povedati, da bi pri sodobnih hi- Enote civilne zaščite morajo biti dobro izvežbanc in sodobno opremljene trostih letal bil dosedanji način alarmiranja neučinkovit in v večini primerov tudi prepozen. Zato je potrebno na območju Jugoslavije organizirati enotno službo obveščanja, katera razpolaga z najsodobnejšo elektroniko. Samo tak sistem obveščanja in alarmiranja nam bo dal še toliko časa, da pred eventualnim zračnim napadom še lahko ukrepamo, da bi zmanjšali materialne in človeške žrtve. Kljub tako organizirani službi, je čas za ukrepanje še vedno zelo kratek, 3—5 minut, vendar nam zagotovi vsaj toliko časa, da se prebivalstvo zateče v zaklonišča. Ce imamo to pred očmi, lahko spoznamo nujnost ustanovitve takšnega centra tudi v Domžalah. Prav takšna je situacija tudi z zvezami ob morebitnih naravnih nesrečah ali v vojni. Spomnimo se samo potresa v Skopju, kjer zveze precej časa niso delovale in je bil to vzrok za slabšo pomoč takoj v začetku. To se nam lahko zgodi tudi v primeru vojne. Zato je potreba po posebnih zvezah, ki bi lahko delovale tudi v takšnih situacijah, nujno potrebna. Center za obveščevanje je nepogrešljivi sestavni del dobro organizirane civilne zaščite. Zato toke centre organiziramo tudi pri nas Najbolj razpostianjena in tudi potrebna pa je organizacija civilne zaščite. Tako je zamišljena tudi v odloku, kajti zajeti mora posredno ali neposredno vsakega našega državljana. Takšna organizacija nam i potrebna samo v vojni, temvet tudi v mirnem času pri požarih, poplavah in drugih nesrečah, ki so vsakodnevne. Pri vseh nesrečah nam bodo dobrodošle skoraj vse vrste enot civilne zaščite od reševalcev, gasilcev, prve pomoči in druge. Kako učinkovita in strokovno usposobljena pa bo organizacija civilne -zaščite, pa ni odvisno -amo od upravnega organa, ki to pripravlja, temveč v večji in manjši meri od vseh naših občanov in od stopnje njihove prizadevnosti. Pri tem ni važno ali je nekdo vključen v organizacijo v tovarni ali v naselju. Pouk o obrambi in zaščiti Uspešnejša realizacija prvih dveh odlokov bo v veliki meri odvisna od dosedanjega izvajanja odloka o pouku o obrambi in zaščiti. Večji del predvidenih enot ne bo sestavljen iz strokovnjakov, ker jih ni. Zaradi tega so v te enote vključeni vsi občani tam, kjer živijo in delajo. Iz teh razlogov je potrebno vse pripadnike enot in služb preko strokovnega pouka usposobiti za delo, na katero so razvrščeni. Prav tako je potrebno, da se z osnovnimi znanji o obrambi in zaščiti spoznajo prav vsi občani. To nam dokazujejo izkušnje iz NOB in iz vsakodnevnega življenja, saj nam ljudje umirajo pogosto zato, ker jim ob nesrečah nismo sposobni takoj nuditi najnujnejše pomoči. Oblike pouka o zaščiti in obrambi bodo raznovrstne. Organizirane bodo pri tovarnah, Do krajevnih skupnostih in za civilno prebivalstvo, odvisno od Pogojev na posameznih področjih. Uspeh takega pouka pa ne bo odvisen samo od organizatorjev, temveč v prvi vrsti od Pas samih in od naših prizade-vanj. Ne bo dovolj samo ude-!ežba pri predavanjih, seminarjih, predvajanjih filmov in drugih oblikah pouka, temveč Oo uspeh odvisen od tega, koliko se bomo sami individualno Pripravljali za svoje dolžnosti, za pomoč sočloveku. Na območju občine je že sedaj dosegljivo veliko strokovne literature. Med ostalim je bilo v letošnjem letu razdeljenih prebivalstvu H.500 izvodov brošure, »Kako se zaščitimo v vojni", v teh dneh pa bo razdeljenih 500 kosov brošure »Ljudska obramba« in »Prva pomoč<. Vse to ni poceni, zato priporočamo občanom, da te brošure poiščejo, jih berejo in jih dajo tudi svojim cosedom. Razen tega priporočamo občanom revijo »Naša obramba-, katera na poljuden način obravnava to tematiko in za katero je letna naročnina 15 din. Mišljenja smo, da bi morala biti ta revija prisotna v slehernem domu oz družini, ter jo zaradi tega tudi priporočamo. Prav tako so vsakih 14 dni na programu TV oddaje, ki na poljuden način prikazujejo posamezne teme iz programa pouka o zaščiti in obrambi. Tudi te emisije priporočamo. O organizaciji samega pouka, njegovih oblikah in organizaciji pa bomo več pisali v naslednji številki Po sklepu uredništva bomo v vsaki številki del prostora odmerili tudi narodni obrambi Tako bomo občanom tudi po tej poti posredovali vse potrebno o obrambnih pripravah v ob- TEDEN OTROKA JE ZA Koliko lepili želja je bilo izrečenih ob tednu otroka. Koliko nujnih potreb se je nanizalo. Teden otroka pa je že za nami. Tudi v domžalski občini. Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva je uvedel sistem na to občutljivo področje Prav tako je z zakonom določena stopnja prispevka, ki se plačuje od osebnih dohodkov, invalidnin in pokojnin. Z zakonom je (udi določeno, kako naj se ta sredstva uporabljajo. Kar največji delež je namenjen razširitvi mreže VtfOjno varstvenih ustanov. Potrošnja teh sredstev za investicije v vzgojno varstvene zavode oziroma ustanove pa je vezana na občinske programe razvoja otroškega varstva. Občina Domžale je sprejela program razvoja otroškega varstva v občini v preteklem letu. Lani zbrana srestva za prispevne stopnje so znašala 247.710,00 din. V letošnjem letu pa so s spremembo zakona, ki je določil drugačno delitev zbranih sredstev (v korist občin) predvidena v znesku 520.000,00 din. V osmih mesecih pa se je letos zbralo že 381.SO0.00 din. Ker je zakon s svojim delovanjem močan vzpodbudnik za solidarno združevanje sredstev in je tudi v naši občini močno prizadevanje v tej smeri že dalj časa, je uspelo v času od spre- jetja zakona Pa doslej odpreti 05 novih mest za predšolske otroke v vrtcih Mengeš in Jarše. Za 82 mest pa se je povečalo tudi število otrok v celodnevnem bivanju pri šolah. V prihodnjem letu bo treba izvršiti nadaljnjo realizacijo programa. Sredstva, ki se nam bodo v tem času zbrala, sicer ne bodo zadostovala, poklicali bo treba na pomoč tudi še druge, ki lahko prispevajo, kol so banka, republiška skupnost otroškega varstva in tudi delovne organizacije. Skupščina občine Domžale je že sprejela sklep, da se ustanovi samostojna skupnost otroškega varstva v občini. Ko bo lc-ta zaživela, se bo prav gotovo še krepkejc spoprijela s problemi in programsko usmerjala razvoj otroškega varstva. Ta skupnost bo skrbela za izvajanje že sprejetega programa in po samoupravni poti iskala novih rešitev. Ker pa so denarji, ki se sickiijo na podlagi zakona, osnovna baza, iskreno želimo, da bi v prihodnjem letu prispevna stopnja za otroško varstvo ostala vsaj enaka letošnji. Le če bomo lahko /.» daljše obdobje računali na stabilen vir in k temu dodajali še sami kolikor največ moremo, bomo lahko ublažili stanje na področju otroškega varstva in s tem tudi razbremenili tako šole kot družine, predvsem pa matere — proizvajalke. M. I Homški gasilci so pred časom praznovali 40. obletnico obstoja. Ob tem jubileju so izročili svojemu namenu nov tipiziran gasilski avtomobil. Zanj so sami zbral; večino denarja. Novemu gasilskemu avtomobilu sta botrovala Peter Pirnat in Majda Loboda. Proslave se je udeležilo mnogo uniformiranih gasilcev iz sosednjih društev s 16 gasilskimi prapori. Praznovanje 40. obletnice je tako prav lepo uspelo in moramo hom-škim gasilcem samo iskreno če- Prometna kronika Kot kaznivo Kot predelamo, kršek Skupaj Po ogledu Baze 20 in znamcnittosti Bele krajine so udeležene! izleta obiskali še turistično točko nad Metliko, imenovano Veselica Novice z Rov pri Radomljah Prometni organi imajo analiziranih v času do oktobra 370 prometnih nesreč ki so jih obravnavah delavci milice v občini. Od teh je bilo javnemu tožilstvu poslanih 121 prijav, sodniku ?a prekrške 210, medtem ko je bilo 39 primerov obravnavanih kot doeodek. Najbolj prometna je cesta Ljubljana-Cel je na sektorju od p^brave do Zajasovnfka Ob tej ProBIStM nesrer-c, obravnavane vzrok: neprimerna hitrost . . . nepravilno prehitevanje . . . neupoštevanje prednosti . . . naleti ... ...... vpliv alkohola ..... nenadne sprvmt-mbe smeri . . vzratna vožnja ...... neupoštevanje prometnega znaka ....... nenaden prihod na cesto . . . tehnično neurejeno vozilo . . nepravilna hoja pešca . . . . vožnja brez vozniškega dovoljen,'« ....... nepravilno razvrščanje . . . vožnja po levi strani . . . . drugi vzroki ....... neznani vzroki ...... Največ prometnih nesreč je bilo v Domžalah na Ljubljanski restj (54) slede Domžale— Preserje (30). Trzin—Mengeš 133). Bencinska črpalka—Vir Bukovčeva (28), Vir—-Želod nik (20). Zelodnik—Moravče (16), Dobrava —bencinska črpalka 114) itd Največ promstnih nesreč je bilo med 13 in 17 uro (107), med 17. in 21. uro (87). od 5. do 9 ure jih je bilo (68), od 9 do 13. ure pa (65) Največ prometnih nesreč se dogodi v mesecu juliju, avgustu in septembru, po dnevih pa je Mestni odbor ZB NOV Domžale je 13. septembru letos organiziral za svoje člane tovari-ski izlet z namenom, da si udeleženci ogledajo Bazo 20 v gozdovih Kočevskega toga in spoznalo zgodovinsko preteklost Bele krajine in Metlike. Nad sto udeležencev izleta je bilo izredno zadovoljno s samo organizacijo in s tistim, kar so sli— stitati z željo, da bi jim novi gasilski avto čim bolje služil v požarnovarnostni službi! Z ureditvijo homške trgovinice se tudi Napredku v Domžalah nič ne mudi. Tla v trgovini so polna lukenj, strop pušča. O tem so tukajšnji prebivalci mnenja, da je le toliko potrošnikov, da bi morala biti »rgovinica le rentabilna in da zaslužijo tako potrošniki kot prodajalke malo več pozornosti d uprave podjetja N Vodnik je kolesarska steza in cesta za lahek promet le od Trzina do Domžal in tu je sorazmerno malo' prometnih nesreč. Kontrolo na tej. najbolj prometni cesti opravlja prometna postaja milice iz Ljubljane. Velika frekvenca je tudi na cesti II. reda Trzin-Mengeš-Kamnik in na cesti III. reda Domžale- Pre-serjc-Duplica. kjer je veliko dovozov in zato tudi veliko prometnih nesreč. 17 47 64 21 33 54 21 27 48 5 35 40 14 15 29 8 10 18 — 16 16 5 4 9 8—8 5 1 6 5 1 6 2 2 4 — 1 1 5 3 8 3 8 11 2 2 4 največ nesreč ob petkih, sobotah zlasti pa ob nedeljah. 11 prometnih nesreč na naših cestah je bilo s smrtnim izidom Mrtvih je bilo 15 ljudi, 109 je bilo hude, poškodovanih in 150 lahko, pri ostalih je bila le materialna škoda. 395 storilcev je bilo predlaganih za uvedbo postopka o prekršku cestno prometnih predpisov, in sicer 344 voznikov motornih vozil. 48 kolesarjev, 5 voznikov vpreg in 1 pešec. S 30,00 din je bilo kaznovanih 62 voznikov, s 5,00 din 195 kršilcev, od tega 4 tuji vozniki. J. K. šali na Bazi 20 in videl; v zgodovinskem muzeju v Metliki. Popoldansko srečanje udeležencev izleta je bilo zelo prisrčno ;n vsi so izjavljali, da bi morali take izlete organizirati večkrat, da bi na njih lahko obujali spomine na vojna leta, se med seboj večkrat srečavali ter se pogovarjal; o življenju, ki ga živijo danes. Lahko rečemo, da je ta akcija Mestnega odbora ZB NOV Domžale dala vrsto spodbudnih predlogov za podobne organizacije v bodoče in da taka tovariška srečanja pomenijo zbliževanje med borci, ki radi obujajo spomine na preteklo obdobja. Srečanje je izzvenelo v želji, da bi bila taka tovariška srečanja čim pogostejša, vsem pa bo dolgo ostai v spominu dan, ko so v prijetnem vzdušju izmenjavali svoja mišljenja in obujali spomine na dni. ki niso bili lahki, pa so vendar doprinesli k temu življenju, katerega danes živimo Vas Rova poznajo že mnogi turisti, domači in tuji, še bolj pa bo postala znana, ko bodo uresničeni načrti o umetnem jezeru v prelepi dolini med Ko-lovškimi hribi. Takrat našim, delovnim ljudem ne bo treba hoditi tako daleč na oddih. Saj bodo imeli kar doma vse na razpolago. Ze sama vas Rova z znamenito cerkvico na gričku nad vasjo in z lepo urejenimi vrtički okoli vaških hiš napravi prijeten in privlačen vtis na vsakogar, ki pride v ta del naše domovine. Prav bi bilo. da bi se našel kak novinar in nekoč pogledal v ta konec in se pogovoril z domačini o vseh njihovih problemih! Da prebivalci tega predela naše občine res niso kar tako, naj navedem vsaj nekaj omembe vrednih dejstev, ki kažejo, da so tamošnji prebivalci napredni in delavni ljudje 2e od leta 1906 imajo svoj lastni vodovod. Imeli so nekaj časa celo svojo elektriko. Poseben razmah pa so Rova in okoliške vasice doživele po svobodi. Nova šola. nov gasilski dom. na- bava prve gasilske motorke, javna razsvetljava, ureditev ceste do Zič obnova vodovoda v Zičah itd., vse to so bila dela. pri katerih so sodelovali vsi prebivalci, obenem pa krili tudi večino finančnih stroškov iz svojega žepa. Pri tem pa štejejo Rova z vsemi okoliškimi vasmi le kakih 300 prebivalcev. Letos v mesecu juliju pa so napravili v svojem prizadevanju še en korak naprej Rovski gasilci so nabavili novo motorno brizgal-no, ki bo dala 800 1 vode na minuto. Pri tem so zopet zbrali večino sredstev sami, pomagala pa jim je pri tem tovarna papirja na Količevcm. Obenem pa so prvič vključili v akcijo gasilsko sireno, ki so jo montirali kar na gasilski stolp. Kako priljubljena je vas Rova se je videlo prav na dan, ko so slovesno krstili novo gasilsko motor-ko. Vsi prijatelji tega lepega kraja želimo tamkajšnjim prebivalcem še veliko delovnih uspehov! Nace Vodnik OBVESTILO Obveščamo vse lastnike motornih in priklopnih vozil, da bo redno podaljševanje registracije za leto 1970 od 1. do 31. decembra 1969. Na to opozarjamo tiste lastnike motornih vozil, katerim veljavnost prometnega dovoljenja preteče 31. decembra 1969. Podaljševanje registracije in obvezno zavarovanje bo opravljeno na že običajen način pri referentu za promet, soba št. 17 pritličje. Iz pisarne odseka za splošne zadeve Tovariško srečanje Ustanavljanje obrtne nabavno-prodajne zadruge v Domžalah Svet za obrt je v načrt svojega dela sprejel tudi ustanovitev obrtne prodajno-nabavne zadruge, ki bi poleg nabave re-promateriala in prodaje izdelkov za svoje člane imela tudi nalogo, da oblikuje politiko razvoja obrtništva na področju občine. Obrtna prodajno-nabavna zadruga bi se ukvarjala predvsem z. naslednjim: — da svojim članom kupuje reprodukcijski material in ga daje v predelavo ali izdelavo določenih artiklov; — da prodaja svojim članom reprodukcijski material za obrt ne storitve in izdelavo in oskrbi za svoje člane nabavo delovnih strojev, naprav in orodij; — prodaja izdelke in storitve svojih članov; — prevzema obrtniška dela posameznih naročnikov in delovnih organizacij in skrbi za izvršitev naročenih del; — organizira kooperacijo med svojimi člani in drugim) proizvajalnimi organizacijami. Za ustanovitev zadruge je svet imenoval posebno komisijo z nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev same zadruge. Zaradi tega je komisija sklicala informativni zbor obrtnikov, katerega se je udeležilo nad 150 obrtnikov s področja domžalske in kamniške občine Na zboru so razpravljali o pomenu predvidene zadruge, o pravicah in dolžnostih članov m o ekonomski upravičenosti njene ustanovitve, ter o možnostih za kreditiranje delovanja obrtnikov Ugotovitve, sprejete na zboru obrtnikov, so naslednje: 1. Obrtniki so zelo zainteresirani za ustanovitev zadruge, ker bi prek nje lahko poleg navedenih nalog izvajali tudi enotno politiko obrtništva na področju občine. Poleg tega bi se napredne težnje obrtnikov lahko pojavljale v obliki kvalitetnih razstav in sejmov, ki bi prikazovali njihovo dejavnost. 2. Delavci zadruge morajo biti moralno in strokovno sposobni ljudje, ker bi le tako zadruga lahko kvalitetno in uspešno poslovala. 3. Po sklepu zbora obrtnikov naj se zadruga ustanovi čimprej, to je vsaj do 1. decembra 1069, tako da bi poslovanje obrtnikov v letu 1970 normalno m nemoteno potekalo. Na zboru so bili razdeljeni vprašalni listi. Osnovni namen vprašanj je bil, kakšen bo promet posameznih obrtnikov prek zadruge, ker bi bila od tega odvisna njena ekonomska upravičenost. Te vprašalne liste je izpolnilo več kot 40 samostojnih obrtnikov in iz njih je možno razbrati, da bi bruto promet zadruge v začetku znašal nad 8.000.000 N din. Tako visok pro- met prek zadruge opravičuje njeno ustanovitev in zaradi tega daje komisija Svetu za obrt predlog, da skupščina občine Domžale izda soglasje za ustanovitev. Ustanovni občni zbor bi naj bil še v mesecu oktobru, udeležili pa naj bi se ga tisti člani, ki so izpolnili vprašalne liste in pristali kot soustanovitelji zadruge: Ustanovni občni zbor naj bi sprejel: — akt o ustanovitvi zadruge; — začasni statut o poslovanju zadruge; — izvolil začasni zadružni svet; — določil rok za izvolitev rednih organov upravljanja zadruge. Začasni zadružni svet bo izvolil upravni odbor zadruge in imenoval začasnega direktorja oziroma upravnika. Naloga vseh navedenih organov pa bo, da čimprej uredi vse pravne zadeve za redno poslovanje in da z vpisom v register čimprej postane pravna oseba, ki bo lahko zastopala vse obrtnike na področju občine. 40 let gasilskega društva Radomlje Pred 40 leti so napredni in podjetni Radomljam ustanovili po zgledu sosednjih večjih krajev prostovoljno gasilsko društvo. Povod za ustanovitev društva so bili številni požari v vasi in okolici. V tistih časih ni bilo hitrih prometni sredstev in dobrih cest, kakor danes, še manj je bilo na razpolago ustreznega reševalnega orodja in oprem« Ljudje so bili tako na milost in nemilost prepuščeni naravni stihiji in so morali pogosto nemočno. 7. grozo v očeh opazovati, kako jim ognjeni zublji ali drugi podivjani elementi narave požirajo z žulji prigarano skromno imetje. Ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva je bila zato zg vsak kraj pomembna pridobitev, zlasti na podeželju. Ker je pobuda izhajala iz ljudstva. ker so gasilci vestno služili ljudstvu in nikdar političnim mahinaci.jam, m> do danes ostali med ljudstvom priljubljeni in uživajo vso njegovo podporo. Zato danes v Sloveniji skoraj ni kraja, kjer ne bi bilo gasilskega društva. Gasilstvo je postalo narodna tradicija. Tudi v Radomljah je novoustanovljeno gasilsko društvo uživalo vso podporo prebivalcev, zato sj je v kratkem času lahko zgradilo svoj dom in si nabavilo potrebno orodje in opremo. Ze pred drugo svetovno vojno je radomeljska gasilska četa učinkovito nastopila pr; gašenju več kot dvesto požarov v bližnji in daljni okolici, /a izredno mobilnost radomeljskih gasilcev, za katere je bilo znano, da so bili tudi v oddaljenih krajih vedno med prvimi na požarišču, gre zasluga predvsem zelo požrtvovalnemu članu Francetu Skrjancu, ki je dal gasilcem vedno na razpolago svoj tovorni avtomobil. Da je bila gasilska organizacija vedno v službi naroda in da je v njenih vrstah vel napredni duh. se je pokazalo tudi med narodnoosvobodilno vojno. Vsy razpoložljiva oprema, zlasti uniforme in druga obleka je bila izročena partizanom; mnogi gasilci so prijeli za orožje in odšli v gozdove, ali pa so kol aktivisti pomagali naši vojski, petorica od njih pa je na oltar domovine in svobode položila svoja mlada življenja. To so bili tovariši: Ciril Zabnikar, Anton Pirš, Miha Jerman, Pepe ,Ienko, dr. Ivo Potokar in Janez Pogača r. Tudi po vojni gasilci niso stali ob strani, ampak so ramo ob rami z drugimi organizacijami pomagali obnovi, obnovili pa so tudi lastno organizacijo. Danes. 24 let po vojni, je Gasilsko društvo Radomlje ena najbolj množičnih, prav gotovo pa tudi najbolj delavnih organizacij v kraju. Njen pomen in vloga pa je danes mnogo širša kot zgolj varnost pred požari. V sklopu civilne zaščite in vseljudske obrambe je pomemben člen. Spričo odsotnosti ali nedelavnosti drugih organizacij pa predstavlja gasilsko društvo v Radomljah tudi pomembno središče družbenega, športnega in ne nazadnje tudi kulturnega življenja prebivalstva in zlasti mladine. Prav v tem času dosega gasilska organizacija v Radomljah uspeh za uspehom zlasti na go- spodarskem področju. S požrtvovalnostjo in podjetnostjo članov se je uspela sodobno opremiti. Največji uspeh pa so dosegli pionirji z osvojenim prvim mestom na državnem prvenstvu v Tilovem Užicu lansko leto. Velik uspeh je tudi množičnost, saj so na tekmovanja gasilskih in športnih veščin pošiljali v zadnjih letih tudi po 4 desetine svojih članov in tam dosegali lepe uspehe. 40. obletnico ustanovitve in 40-letno uspešno delovanje društva so radomeljski gasilci svečano proslavili v nedeljo, dne 14. septembra. Ob tej priliki so izročili svojemu namenu novo 900-litrsko motorno brizgalno tipa Rosenbauer in nov gasilski avtomobil s prikolico za orodje. Pokroviteljstvo nad izredno lepo prireditvijo, na kateri je sodelovalo mnogo narodnih noš, ter veliko število gasilcev s prapori iz skoraj vseh gasilskih društev naše občine, je prevzela Združena kemična industrija iz Domžal, na svečanosti je bil prisoten njen predstavnik, direktor obrata Koli-čevo. tov. Valentinčič. Novi motorni brizgalni je kumovala Papirnica Količcvo, v tej tovarni je namreč nova motorka januarja letos doživela svoj krst, kumovanje pa je opravil njen predstavnik, predsednik upravnega odbora Papirnice Franc Pančur. Novemu avtomobilu pa sta kumovala Martin in Olga Srnj. Lepo gasilsko slovesnost v Radomljah je v imenu republiške gasilske zveze pozdravil Jernej Certanc. J. Kosmač Jeretinova jama v Domžalah -sanitarni problem Ta jama ob Vodovodni cesti, komaj nekaj sto metrov oddaljena od črpalnih naprav domžalskega vodovoda, je bila že od nekdaj gramoznica, ob gradnji sedanje zvezne ceste so v njej kopali material za nadvoz nad železnico v Domžalah, kasneje pa je po sili razmer postala jama za odpadke vseh vrst. Jama je bila v sušnem obdobju skopana tako globoko, da je sedaj na njenem dnu največkrat talna voda kot nekak ba-jer. In prav ta jama je že dolgo časa kamen spotike vseh prebivalcev tega dela Domžal. Zakaj? Tisti, ki vozijo vanjo odpadke in ostali material, tega materiala ne stresajo v jamo, ampak na njen rob, ta rob pa je sedaj že tako širok, da je postala cesta Domžale—Groblje neprevozna, ker je do 2 metra skrbel za red, čeprav je to edina jama za odpadke v Domžalah, kamor dovažajo na tisoče kubikov najrazličnejšega materiala. Okrog jame se širi v poletnih dneh neznosen smrad, ki nastaja pri razpadanju odpadkov, poveča pa ga še strupen dim, ki se vali nad zažganimi kupi plastike in odpadnega tekstila tako, da je takrat, ko piha severni veter, ves ta del Domžal v dimu, ki skoraj onemogoča dihanje, posebno ponoči. Na kupih odpadkov so se pojavile tudi kače, podgane pa so stalni gostje okoliških hiš. Sprašujemo se: ali tu res ni mogoče napraviti reda? Komu je bila naložena skrb za to jamo? Kdo daje dovoljenje za na-važanje smeti in odpadkov? Ali si je sanitarni inšpektor to domžalsko sramoto že kdaj padkov okrog jame je že toliko, da bi bila jama z njimi, čc bi jih zrili v jamo, že najbrž zasuta. Tisti, ki odpadke dovažajo, bi morali prevzeti skrb, da jih tudi spravijo v jamo, ne pa odlagajo tam. kjer se jim ravno zdi. Gojišče plevela in mrčesa je nujno uničiti, cesto Domžale —Groblje pa spet usposobiti za promet! Dolžnost krajevne skupnosti je, da to domžalsko sramoto odpravi in vpelje pri jami tak režim, kakor ga imajo drugod ali kakršen je nekaj časa že bil tudi pri tej jami. Dožnost sanitarne inšpekcije pa je, da poskrbi, da bo področje, ki je zaradi vodovodnih naprav v neposredni bližini rezervat, resnični rezervat In tudj sanitarno tak, kakršen mora biti in da ukrene vse potrebno, da bo to gojišče komarjev, kač in podgan enkrat zginilo ter da bo to zemljišče, ko bo jama zasuta, uporabjano v take namene, da ne bo ogrožalo zdrave pitne vode domžalskega vodovoda. Stanovalci ob jami Delo pri realizaciji programa izdradnie šolske mreže visoko zasuta s temi odpadki, ogledal? Kaj pravi k temu kra- Vozniki delajo o'.trog jame ve- jevna skupnost? Upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže je pri dosedanjem delu opravil prve nujne naloge in sprejel potrebne sklepe Za poslovanje sklada. način poslovanja sklada, pravice in dolžnosti upravnega odbora, občinske skupščine in krajevnih skupnosti. Sklad je samostojna pravna oseba in od- dno širši ovinek in vozijo kar po njivah. Nikocar ni, ki bi tu Smatramo, da problem ni tako velik, da ne bi bil rešliiv. Od- V Ihanu so odkrili nove freske Pripravil in sprejel je statut loča samostojno Finančni načrt «k'nd<>, v katerem je uoločcn in zaključni račun potrjuje občinska skupščina. Delo upravnega odbora postaja intenzivno zlasti zadnja dva meseca. Zainteresiranost občanov in šol za delo sklada doka- Ihan je staro naselje, saj se omenja že leta 1228, ko je oglejski patriarh Bertold potrdil prodajo dveh posestev v Ihanu. Župnija je bila vsaj že leta 1296. ko se omenja prvi župnik. V tistih časih je spadala pod mengeško prafaro. Prvotna cerkev je bila verjetno romanska, kasneje pa gotska in je bila večkrat prezida -na. Sedanjo obhko .je dobila V letih 1678 do 1743. Načrte za prezidavo je napravil znani stavbenih Gregor Maček. Razen domačinov pa le malokdo ve, da so letos pri beljenju cerkve pod starim beležem odkrili doslej neznane freske iz srede 18. stoletja. Ihanski župnik je zaprosil domačina, akademskega slikarja Tomaža Kvasa, ki je zaposlen v Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani, da je freske strokovno odkril. Delo je trajalo tri tedne in prav v zadnjih dneh, ko je odkrivanje že skoraj končal, sem ga obiskal kar v cerkvi. Rade volje mi je razložil, kdo je freske naslikal in kaj predstavljajo. Ob severni podolžni steni, kjer je bila nekdaj niša za Marijin kip, je odkril fresko, ki je bila najmanj dvakrat preslikana. Zadnjič leta 1860. Fresko je naslikar Franc Jelovšek, Meng-šan po rodu, ki ga predvsem poznamo po freskah v Grobelj-ski cerkvi. Zal je freska zgoraj uničena, ker je bilo tu zaradi svetlobe vzidano polkrožno okno. Freske predstavljajo biblijske osebe, v sredini spodaj pa so originalni ostanki prvotne freske z rokokojskim polžastim okvirom, ki jc nekoč obkrožal Marijino sliko, kasneje pa nišo za Marijin kip, ki je sedaj v zakristiji in ga je neznan kipar izdelal verjetno okrog leta 1680 Odkrita freska na južni strani predstavlja iluzionistično naslikan oltar z baldahinom. Gor. nji nastavek slike je bil s kasnejšo vzidavo polkrožnega okna močno poškodovan. Levo zgoraj je naslikan sv. Boštjan, desne zgoraj pa sv. Ambrož. Sredina freske je močno poškodovana Na levi strani je dobro ohranjena upodobitev sv. Jakoba, na desni pa sv. Matije, ki ima na sekiri letnico 1764, ki je leto Jelovškove smrti. Fresko je verjetno pričel slikati Franc Jelovšek. dokončal pa jo je slikar Anton Cebe.j. Za obe freski je značilno sadje in cvetje, ki prepleta arhitekturo. Jelovšek in Cebej sta se te ornamentike pogosto posluževala, kar lahko opazimo tudi na .Telovškovih freskah v Grobljah. Velikost obeh na novo odkritih fresi: je ca. 5,20 m v kvadi»i-tu, žal pa sta precej poškodovan in verjetno dvakrat obnovljeni in večkrat prebeljeni. Na zunanji strani cerkve sta še dve freski. Freska na južni strani cerkve je nekaka motivna slika bolnika in zaštitnice — Marije pomočnice bolnikov. Na vrhu freske, delo Antona Cebe-ja, je sončna ura. Freska je iz leta 1764. Druga freska, ki prikazuje nesrečo pri gradnji cerkvenega zvonika je iz leta 1743. Tudi tu je sončna ura Avtor jc verjetno Cebej. Na novo odkrita in doslej neznana freska mojstra Jclovška v Ihanu samo še potrjuje že doslej razširjeno mnenje o izredni plodnosti njegovega umetniškega ustvarjanja, ki je dalo svojstveni pečat vsemu cerkvenemu slikarstvu na slovenskem sredi 18. stoletja. Za najdbo v Ihanu se zanima tudi Zavod za spo-, meniško varstvo iz Kranja. T. R. CENJENIM OBČANOM! V delavnici KOSTlC Ilije — MIKANJE VOLNE v Dom Žalah, Ljubljanska cesta 39 lahko dobite v veliki izbiri vso volno v plastiki za žimnice in prešite odeje po zelo ugodnih cenah. Poleg tega vam nudim v razprodaji po znižanih cenah sintetično in volneno predivo za ročno in strojno pletenje (za jopice, poloverje, rokavice, nogavice) v raznih barvah: sintetika: 1 kg 40 N din, čista volna (preja): 1 kg 60 N din. Redno poslujem vsak dan od 7.—12. in od 15.—17. ure na Ljubljanski cesti 39. Se priporoča KOSTlC Hija zuje tudi navzočnost na sejah, saj neopravičenih izostankov ni. Upravni odbor je sprejel sklep, da finančna sredstva, ki so se že dotckla, vroči pri banki, da si s tem zagotovi bančne kredite takrat, ko jih bo potreboval. Upravni odbor je storil potrebne korake, da bi naša občina po treh letih neuspešnih prizadevanj v letu 1970 dobila ugoden kredit iz republiških sredstev. Ob razpravi o idejnih projektih in mikrolokaciji jc upravni odbor sklenil, da določitev lokacij in kapacitet šol za širše območje Domžal in Mengša odda v strokovno obdelavo usposobljeni organizaciji. Ta elaborat bo upravni odbor obravnaval konec oktobra t.l. Na vsaki seji upravni odbor obravnava poročilo službe o dotoku sredstev in izterjavi le-teh, ter daje službi nalogo in usmerja njeno delo. Sprejet je sklep, da jc treba urediti točno evidenco zaposlenih občanov, ker bo le tako mogoče kontrolirati redno vplačevanje samoprispevka ter točno evidentirati sredstva po šolskih okoliših. Taka evidenca bo služila tudi za druge namene. Pri nastavitvi evidence in njenem vodenju bo potrebna pomoč delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Finančno poročilo o vplačevanju krajevnega samoprispevka: Po planu: do 30. 6. 108.333,00 do 31. 7. 216.666,00 do 31. 8. 324.999,00 do 30. 9. 433.332,00 Skupni znesek realizacij«: 92.281.00 222.475,00 341.580,00 446.220.00 S seje občinske skupščine v septembru Tokrat je bila seja občinske skupščine v dvorani Partizanskega doma v Moravčah. Pričakala je udeležence slovesno pripravljena, pionirji osnovne šole -Jurij VEGA« iz Moravč Pa so jim s šopki cvetja zaželeli uspešno delo in še posebno dosti razumevanja pri zadnji točki dnevnega reda, ko je bilo na vrsti sklepanje o gradnji moravske eesle. Odborniki so najprej pregledali in obravnavali poročilo o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem p< lletju. Pripravila ga je analitsko-planska služba občine; njen vodja, Anka LAH. je poročilo podrobno obrazložila in z grafičnimi prikazi nazorno prikazala nekatere bistvene podatke. Poročilo so prejele tudi delovne organizacije in pristojni organi občinske =kupščine, ki naj bi preučili •iroke. ki negativno vplivajo a uspešnejši razvoj gospodariva v občini in jih poskušali odpraviti. Posebno pozornost naj bi posvetili t..... porastu osebnih dohodkov, ki ne naraščajo skladno s produktivnostjo dela, kar povzroča vedno večji inflacijski pritisk. Na to je v razpravi še posebej opozoril odbornik Ivan MRAK. O izvozu, ki se je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu povečal za 32%, je razpravljal republiški poslanec Cene MATI-ClC in opozoril med drugim na stanje na tržišču s kmetijskimi proizvodi v okviru evropske gospodarske skupnosti. Ugotovil je, da bo tržišče zasičeno z vsemi kmetijskimi proizvodi, razen z govejim mesom. O tem naj bi razmišljali tudi naši strokovnjaki, da bi mogli pravočasno reagirati. Franc BRANISELJ, poslanec gospodarskega zbora zvezni skupščine, je govoril o prednostih obračuna gospodarskih organizacij po metodi veriabil-nih stroškov, o izvozu pod lastno ceno, o vprašanju amortizacije, kj naj bi jo podjetja bolj družno povećavala, ker je dosedanja stopnja z ozirom na hiter napredek tehnologije nerealna Menil je, da je za nelikvidnost podjetja eden glavnih vzrokov neučinkovito vlaganje; zavzemal se je za uvedbo samouprave potrošnikov, na primer na področju razdeljevanja elektrike, ter se dotakni vprašanja osebnih dohodkov. Odbornika Feliks GRCAR in Ivan VIDIC sta predlagala uvedbo pouka 0 kmetijstvu v osnovnih šolah, s čimer se je strinjal tudi odbornik Maks ZAJC, vendar je menil, da brez ustreznejših in boljših kooperantskih odnosov tudi pouk o kmetijstvu ne bo mogel bistveno prispevati k izboljšanju na tem področju. Albin PENIC je menil, da je še pomembnejša vzgoja na kmetijskih srednjih šolah, zato bi se bilo treba zavzeti za njihov nadaljnji obstoj in z ustrezno politiko štipendiranja zagotovi- ti kmečki mladini šolanje na teh šolah. Peter PRIMOŽIČ, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe, je opozoril tudi na dveletno poklicno kmetijsko šolo, ki jo bo organizira-la Delavska univerza Domžale. Na vprašanje odbornice Vide BOGATAJEVE, kateri so glavni vzroki, ki so vplivali na porast proizvodnje v podjetju TOSAMA. da je iz četrtega prišlo na prvo mesto, je republiški poslanec in direktor tega podjetja Jože POGAČNIK pojasnil, da že prihajajo do izraza dolgoletna investicijska vlaganja, nadalje nova proizvodnja filtrov, ki se odvija na najmodernejših strojih, mediem ko proizvodnja »Prve pomoči« k dvigu proizvodnje ni bistveno prispevala, saj jih je izdelovalo se 12 drugih podjetij v državi. Odbornik Ivan CERAR se je zanimal za vprašuje zaj30slo,anja oziroma odpuščanja delovne sile, predvsem v podjetjih, ki modernizirajo svojo proizvodnjo. Vida BOGATAJ je ugotovila, da poteka ta postopek v podjetju TOKO normalno. ing. Tone DEČKO pa je orisal stanje v podjetju Induplati v zvezi s tem vprašanjem. Sandi ItHITAR je dobil pojasnilo na vprašanje, zakaj dohodki občinskega proračuna zaostajajo za planiranimi, medtem ko je Francj IIA-IIJAN ugotovil, da je to zaostajanje v tem obdobju normalno in se v zadnjih dveh mesecih leta običajno nadoknadi. Predlog za potrditev zazidalnih načrtov je pojasnil odbornikom Jože ZEVNIK, predsednik odbora za urbanizem pri svetu za komunalne zadeve. Načrti so bili predhodno razgrnjeni in na nekatere od njih občani niso imeli pripomb, medtem ko so se pri drugih nanašale bolj na vprašanja lastninskih in odškodninskih pravic, ne pa na izboljšavo pozidave oziroma zazidalnega načrta. Odbornik Pavel ŠIMENC je opozoril na pomanjkljivost v zvezi z načrtom za dopolnilno zazidavo »Pristava- Mengeš, v katerem ni bila upoštevana tudi pozidava območja, ki je bilo prvotno predvideno za vikend naselje, pa je pristojni svet že odločil, da se namesto vikendov grade stanovanjski objekti. Glede na to je skupščina po razpravi o tem vprašanju, v kateri so mimo Jožeta ZEVNIKA sodelovali še France IIAB.IAN, ing. Marjan KOPITAR. Janez ANZ1N in Ivan VIDALI, sklenila, da se potrdi zazidalni načrt za dopolnilno zazidavo »Pristava« Mengeš za skupaj devet objektov. Stanovanjsko podjetje naj čimprej poskrbi za izdelavo projekta in izvedbo postopka še za preostalo pozidavo na tem območju. Mimo tega načrta je skupščina potrdila še zazidalni načrt »Radomlje« ob Kamniški Bistrici, načrt »šolski okoliš« Domžale, nadalje načrt Domžale center — sever, načrt dopolnilne zazida ve severno od TOKO II Domžale, načrt dopolnilne zazidave Nove Roje — severni del in spremembo zazidalnega načrta Domžale — zahodno od Savske ceste. Na naslednji seji skupščine, ko bo stanovanjsko podjetje predložiIe< poročilo o stanovanjski problematiki, pa naj bi se razčistila tudi vprašanja v zvezi z odkupom, cenami in opremo zemljišč in ostala vprašanja, ki nastajajo v zvezi z oddajo gradbenih zemljišč in ki so jih načeli odborniki Jože KNEP. Pavel ŠIMENC in Marija PRESEKAH. Z dopolnitvijo odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč je bil določno urejen način in višina plačila za zemljišče, ki ga dobi za gradnjo bivši lastnik. Brez razprave je bil po izvedenem ločenem glasovanju odbornikov sprejet odlok, s kate-i im je bil odpravljen odlok o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodarji s posameznimi stanovanji več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Oba odloka, ki sta objavljena tudi v uradni prilogi, je pojasnil Albin PAVLIN, predsednik sveta za komunalne zadeve. Sandi RIHTAR, predsednik sveta za finance, je seznanil odbornike s poročilom republiškega sekretariata za finance, naj bi se za trajno žareče peči na premog ne plačeval prometni davek, da bi se na ta način zagotovila večja poraba premoga Z ustrezno spremembo odloka o občinskem prometnem davku je skupščina soglasno upoštevala to priporočilo, Prav tako je skupščina po po-jaanihi ing. Lojzeta AVŠICA, direktorja KPC Jable in predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Sob soglasno odločila, da se uvede redna likvidacija Kmečkega mlina Jarše in njegovo premoženje in obveznosti prenesejo na Kmetijski poskusnj center Jable. Iz pismenega gradiva, ki so ga prejeli odborniki z vabilom in iz obrazložitve Petra PRIMO- ŽIČA je bilo ugotovljeno, da je imela Srednja tehniška usnjar-sko-galanterijska šola Domžale svoj oddelek tudi v Kranju. Ustanovljen je bil na željo čevljarskih podjetij. Po ustanovitvi srednje čevljarske šole ni nadaljnje potrebe za obstoj takega oddelka, zato je dala skupščina soglasje za njegovo ukinitev. Predsednik komisije za volitve in imenovanja Štefan HORVAT je seznanil odbornike s predlogi komisije, ki jih je skupščina po razpravi, v kateri so mimo predsedujočega sodelovali še Janez CERAR, Milan DEISINGER in Janez NOV-LJAN, soglasno sprejela in sicer: za ravnatelja osnovne šole »Jurij VEGA« Moravče je bil Po reelekcijskem postopku ponovno imenovan Maks ZAJC; Za ravnatelja osnovne šole »Janko KERSNIK« Brdo je bil imenovan profesor Anton KOS, medtem ko je bil Rajko HAFNER, dosedanji ravnatelj na tej šoli razrešen te dolžnosti in imenovan za ravnatelja osnovne šole Radomlje, dosedanja ravnateljica radomeljske šole Lidija PANJAN pa razrešena navedene dolžnosti. Nadalje je dala skupščina naknadno soglasje k sklepu delavskega sveta podjetja TOKO o imenovanju Staneta ROZMANA za izvršilca dolžnosti direktorja, ki je bil medtem že tudi imenovan za direktorja. Skupščina je nato kot soustanoviteljica regionalnega zdravstvenega centra v Ljubljani potrdila člane njegovega samoupravnega organa. Za predsednika sveta dr. Danijel BREŽIC, za člane: dr. Jože JERAS, dr. Marjan JERSE, dr. Alfred KO-KAL. dr. Marjan KOMAR dr. Dušan REPOV2. dr Meta SKR-GET, dr Ruža SEGEDIN in mr. ph. Vida DITTRICH. Nekaterim članom skupščine TIS Domžale (Melod MARCUN, Majda LIPOVSEK, Dragica KO-LENC, Ljubo MILIC, Stane BRUNCEK. ing. Jože OBER-VVALDER. Kristina PAVLIN) je potekla mandatna doba, zato je skupščina namesto njih imenovala za člane tega samoupravnega organa: Franca KOCJANA. Štefana HORVATA. Albina PENICA, Ljuba MILICA, Min-ko PODMIL.TSCAK. Janeza ZI-BELNIKA in dr. Marijana NOVAKA. OBVESTI LO Zaradi urejanja numeracije v občini Domžale pozivamo vse lastnike stavbišč, ki še nimajo urejenega zemljiško-knjižnega stanja, da to v najkrajšem času uredijo v katastrskem uradu, soba št. 12, oziroma v zemljiški knjigi, II. nadstropje, soba št. 71 pri skupščini občine Domžale. Obenem pozivamo vse občane, da si preskrbijo uporabno dovoljenje, če začno uporabljati zgrajeni objekt. Za prekršek je predpisana denarna kazen od 100 do 500 din po 32. členu zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 10-178/68). Tudi prosimo vse lastnike hiš, ki so že dobili hišne tablice, da le-te izobesijo na vidno mesto, gledano z glavne dovozne poti (nad glavna vhodna vrata, če so ta obrnjena proti cesti). Skupščina občine Domžale Nato je sledila razprava o predlogu sveta za finance za spremembo proračuna občine za leto 1909. Sprememba proračuna je bila namreč ena od možnosti, da bi občina zagotovila del denarnih sredstev za prvi obrok plačila rekonstrukcije moravske ceste. Predsednik skupščine Albin KLEMENC je seznanil navzoče s potekom in uspehi skupnih prizadevanj, ki so končno rodila sad, tj. pričetek gradnje ceste Krtina—Moravče. Sandi RIIITAR je kot predsednik sveta za finance podrobno pojasnil predlog za spremembo proračuna. Na podlagi dosedanje realizacije nekaterih virov proračunskih dohodkov je svet ugotovil, da bodo nekateri od teh do konca leta realizirani nad predvidevanji, drugi pa planirane višine ne bodo dosegli. Ker tudi povečani dohodki ne bi zadoščali, bi bilo treba zmanjšati tudi nekatere proračunske izdatke. To je doletelo vse proračunske potrošnike, razen področja socialnega varstva. Na ta način bi se ob 100 "/n realizaciji predvidenih proračunskih dohodkov zbralo v proračunski rezervi okoli 118 milijonov S din. ki bodo izključno namenjeni za rekonstrukcijo moravske ceste. Da bi uspelo zbrati predvidene dohodke proraču- na, je svet za finance predlagal vrsto ukrepov, s katerimi se je strinjala tudi skupščina. Med drugim bo potrebna izredna izterjava davčnih obveznosti, zvišanje IV. akontacije za obrtnike in drugo. Na predlog sveta Z* finance odborniki niso imeli pripomb in so enoglasno potrdili predlog rebalansa, kakor tudi namen, za katerega bodo I rebalansom pridobljeni proračunski dohodki porabljeni. Način financiranja gradnje moravske ceste predvideva triletno obročno plačevanje. Obrok v letu 1909 bo znašal 15(1 milijonov S din. v letih 1970 in 1971 pa po 215 milijonov S din. Pri financiranju bodo mimo občine udeležene tudi gospodarske organizacije, in sicer bo SAP-TURIST prispeval tri leta po 15 milijonov S din. L.IUB-LJANA-TRANSPORT po KI milijonov S din letno, TERMIT po 10 milijonov S din na leto, fiASICA Gameljne pa bo leta 1971 prispevala dva do tri milijone S din. Treba pa bo za sofinanciranje pridobiti tudi druge gospodarske organizacije, pa tudi republiški cestni sklad naj bi prevzel čim večii delež V zvezi s tem pričakuje skupščina še nadaljnje sodelovanje republiških poslancev, obenem pa se zahvaljuje za dosedanja prizadevanja. Priznanje je bilo izrečeno tudi JA in njenim predstavnikom, ker bo z njeno pomočjo urejen in asfaltiran odsek ceste, ki bo povezoval Moravče z že urejeno cesto na Zagorje. Navzoči so bili nato seznanjeni z besedilom pogodbe, ki je bila sklenjena s podjetjem Slovenija-eeste, kot najugodnejšim ponudnikom, Odborniki na vsebino niso uneh pripomb, zato sta predsednik občine in predstavnik omenjenega podjetja podpisala pogodbo. Veselje nad tem je prvi izrazil republiški poslanec Cene Matičič. Ponovno je opozoril na pomembnost omenjene ceste zu Moravsko dolino, ki ji bo odprla pot ekonomskega in turističnega razvoja. Odbornk Ivan KOROŠEC iz Moravč se je zahvalil za sodelovanje in pomoč vsem, ki so prispevali k uresničenju dolgoletne želje prebivalcev te doline. Zahvalil se je odbornikom za solidarnost, ki so jo pokazali z odločitvijo, da so denarna sredstva, pridobljeni z rebalansom, namenijo za to gradnjo in obljubil, da bodo tu dj moravski odborniki podprli prizadevanja občine na vseh drugih področjih. Tudi Mirko .TERMAN. ki se je kot partizanski borec zadrževal na območju, je izrazil veselje nad končno rešitvijo tega problema in ob- ljubil nadaljnje sodelovanje in pomoč. Jože OTOLANI se je kot predsednik upravnega odbora sklada za rekonstrukcijo moravske ceste zahvalil skupščini za razumevanje in želel, da bi tudi v druge akcije šli enako enotno. Odbornik Maks ZAJC se je v imenu družbenopolitičnih organizacij Moravč zahvalil političnim organizacijam in vsem drugim, ki so sodelovali in vztrajali na rešitvi problema izgradnje moravske ceste. Predsednik skupščine se je zahvalil aktivistom krajevne skupnosti Moravče in Krtina in jih prosil, da bi gradnjo ceste spremljali še naprej in poskušal; vplivati na ljudi, da bi bilo čim manj stroškov in težav pri odkupu zemljišč. Apeliral je na družbene in politične organizacije, predvsem pa na krajevne skupnosti, naj prično s pripravami za razvoj tega območja tako na področju turizma kot tudi drugih panog gospodarstva. Po zaključku seje so si udeleženci seje ogledali novo osnovno šolo. Muzej NOB ter obrata »Svita« in »Rašice« v Moravčah. 14. oktobra je bila že naslednja seja skupščine, o njej pa bomo poročali v naši prihodnji številki. |||llllllili|lil:i!ll!lillllili>llilii>. otroci pa so sodelovali kot borci in aktivisti. Marsikateri voz, naložen z živežem, tobakom, pisarniškimi potrebščinami, obutvijo in drugim je romal v partizane. Jeseni leta 1944 sta najmlajši hči in sin ponoči lepila lepake z gesli, zjutraj pa so hoteli »beli« ubiti očeta, vendar jim je to preprečila mama, med tem pa sta otroka v hiši kurila preostale lepake in drug propagandni material. Močno je starše prizadelo to, ko sta iz domobranskega časopisa »Slovenec« zvedel.. /t točke Itd. Stane Laznlk Domžalski košarkarji so bili v nevarni coni za izpad iz II. zvezne lige - zapad Ze dalj časa so košarkarske tekme v Domžalah zelo obiskane, vendar v zadnjem času naši košarkarji doživljajo poraze celo takrat, ko to ne bi bilo potrebno. Zelo težko bo nadoknaditi izgubljene točke, ki bi utrdile položaj domžalskih košarkarjev na tekmovalni lestvici. Zadnja tekma s SLOBODO — Tuzla Je bila odočllna za obstoj v II. zvezni ligi in tudi za nadaljnji kvalitetni razvoj košarke v Domžalah. In to tekmo so Domžalčani na vso srečo odločili v svojo korist z enim samim košem razlike ter se s tem obdržali v tej elitni košarkarski konkurenci. M. Deislnger E T Septembra se Je začelo jesenske prvenstvo v nogometu. V nogometni podzvezi LJubljana tekmujejo klubi Domžale, Dob ln Jarše. Najuspešneje so startali nogometaši Jarš, za njimi je enajstorica Doba, najslabše pa so se dosedaj odrezali nogometaši Domžal. Rezultati posameznih kol: I. kolo — 7. septembra Medvode : Dob 1:7 Jarše : Domžale 3:1 II. kolo — 14. septembra Domžale I Dob 1:1 Jarše Rakek 3:2 III. kolo — 21. septembra B. Krajina 5:2 Dob Rakek : Domžale 3:2 Slovan : Jarše 2:1 IV. kolo — 28. septembra Novo mesto : Dob 7:0 Jarše : Odred 3:8 B. Krajina : Domžale 3:3 V. kolo — 5. oktobra Slovan : Domžale 9:1 Litija : Jarše 6:2 Dob : Mirna 1:3 VI. kolo — 12. oktobra Domžale :Elan 2:2 Kamnlk:Dob 2:2 induplati: Me d vodi' 2:1 Po petem kolu vodi Elan pred Slovanom oba z 9 točkami, sledijo Induplati ln Mirna s 6 točkami. Dob s 5 točkami Je na 5. mestu, prad-zadnje pa so Domžale z 2 točkama. M. Deislnger občinske sindikalne reprezentance dobro odrezali. Tekma Je bila falr in se Je končala z rezultatom 5:1 (polčas 2:1) v korist domžalskih nogometašev. Nedvomno Je to lep uspeh tekmovalcev iz Domžal, ki so v Karlovcu kot gostje dosegli tri zmage od štirih možnih. Tudi šport krepi sindikalne vezi V prvem medrepubliškem srečanju dveh mest. KARLOVCA IN DOMŽAL, Je bilo izvedeno sindikalno tekmovanje v naslednjih disciplinah: streljanje, namizni tenis, kegljanje in nogomet. Doseženi so bili naslednji rezultati: V športni disciplini streljanje so Karlovčani premagali občinsko sindikalno reprezentanco za 27 krogov. Najboljši strelec Je bil lz Domžal Niko Keržan, ki Je dosegel 174 krogov. Končni rezultat Je bil 637:664 v korist sindikalne reprezentance Karlovac. V športni disciplini namizni tenis so Domžalčani zmagali s končnim rezultatom 5:3. Največ preglavic Je naredil domžalskim Igralcem namiznega tenisa domačin Božič, ki Je vse tii Igre zmagal z 2:0. V športni disciplini kegljanje so zmagali kegljačl Domžal, ki so premagali sindikalno reprezentanco Karlovca za 35 kegljev. Končn' rezultat Je bil 303:268 za Domžale. Tudi v nogometu so se nogometaši SreSanJe Je ponovno potrdilo, da šport združuje ljudi ln mesta. Naslednje leto pridejo Karlovčani v Domžale ln bo takšno športno srečanje postalo tradicija, ki se lahko razširi Se na druga področja sodelovanja, pa naj bo to na kulturnem, gospodarskem ali kakem drugem. M. Deislnger deiu spati ln covzvzcUilb Občinski sindikalni svet Domžale je tudi letos organiziral sindikalne športne igre, ki so se v številnih športnih panogah odvijale vso letno sezono. Letos so te športne igre še prav posebno uspele, saj se jih ,je udeležilo več kot 400 tekmovalcev iz skrjro vseh sindikalnih podružnic Občinski sindikalni svet pa za zaključek teh iger organizira tudi že kar tradicionalno prireditev pod naslovom: Po delu šport in razvedrilo, kjer prejmejo zmagovalci v posameznih tekmovalnih panogah priznanja in pokale, prireditev pa spremlja vedno tudi pester zabavno glasbeni program. Letos je bila ta zaključna prireditev v domžalski hali, v kateri se je zbralo 1300 navdušenih gledalcev, kar je za sedaj domžalski rekord Za popestritev programa je poskrbel tudi mojster Debevc i« Mengša, ki je s svojimi manekeni prikazal lastne modele sodobne moške in ženske mode in z njimi požel mnogo priznanju Telovadno društvo Partizan Domžale vas vabi V telovadnico. Vsi moški in ženski oddelki od cicibanov do članov in članic redno vadijo. 85