264
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Sklep druzega dela Janski-Edels-heimove dogodbe pomenja cesarjevo ročno pismo do ogerskega ministerskega predsednika Tisze. — Cesarjevo pismo omenja z obžalovanjem zadnjih dogodeb na Oger-sLem, po katerih bi se mogle kaliti dobre razmere med vojno in tamošnjim prebivalstvom.
V tretje:a stavku izreka cesar, da duh skupne vojne, katero obsega vse narode države, ne sme biti drugi kot oni njenega najvišjega vojnega gospoda, ker je v tem gotovo najbolje poroštvo, da bo tudi v prihodnje v tem duiiu vela zavest tekmovajočega prizadevanja zvestega spolnovanja dolžnosti, ta dolžnost vojne pa obsega enako brambo države na zunaj, kakor tudi — proč od vsakega političnega strankarskega gibanja — v vzdržavanji reda v notranjem, v brambi postav in tedaj tudi postavno obstoječih ustavnih naredeb.
Ko cesar konečno Tiszu nalaga dolžnost, naj posebno pazi na te dogodbe, ako treba, skrbi, da se ljudstvo poduči, protipostavnosti pa z vso ojstrostjo kaznujejo sklicaje se na polno zaupanje va-nj in njegovo domoljubje.
Poljskim listom se z Dunaja naznanja, da se ima državni zbor zopet sniti dne 21. septembra.
Ogerska. — V Budapeštu ima se obhajati 2001et-nica, odkar si je cesarska vojna zopet prisvojila JBudim-sko trdnjavo. Uradni in poluradni ogerski listi prizadevajo si dokazati, kako složno je takrat postopalo oger-sko ljudstvo b cesarsko vojno, in s tem skušajo pokriti grdo pustoto, katero je zapustil zadnje mesece umetno napravljen upor zoper skupno državno vojno.
Dunajski vladi prijazni listi pripomorejo po vsi moči, da bi potem te svečanosti dejansko pokrile one črne maroge. — In gotovo se bo vse to dalo doseči, samo one roge, katere je pri tej priliki pokazal Tisza, se ne bodo pokrile nič več, ako tudi še nekaj časa ostane na krmilu Ogerske do časa, ko bode temeljit prevrat mogoč.
Francoska. — Diplomatična vojska Francoske z Vatikanom zarad Kitajske še ni dognana, o tem oziru se piše „Pol. Corr." s Pariza: Ako bo dokonečni sklep Vatikanov glede vprašanja zarad diplomatičnega zastopstva na Kitajskem za Francosko neugodno, se bode nazaj pozval francoski poslanik pri Vatikanu in dalje se bodo stroški za to poslanstvo iz budgeta izpustili. Vrh tega se je bati, da bi se v tem slučaju od strani mnegobrojnih poslancev sprožilo vprašanje poklica kon-kordata.
Proti vojnemu ministru Boulanger-u porablja ses tudi nek njegev životopis , glede katerega nasprotni njegovi trdijo, da ga je zato dal razširiti v veliko tisoč iztisiii, ker hoče „igrati Bonaparte-a". Temu nasproti proglaša „Agence Havas" pisanje, v katerem poroča, da je vojni minister izdajatelja životopisa dal pozvati po sodnijskih poslih, naj prodajo ustavi. Vrh tega je Boulanger pozval policijo, naj seže po brošuri.
Poslanik na Dnnaji, Decrais, odpeljal se je vČ6raj na Dunaj.
Angleška. — Jutri se bo v novoizvoljenem angleškem parlamentu prečital prestolni govor, ki pomenja program delovanja nove, konservativne vlade. Zbor je sicer uže zbran blizo 1-i dni, pa dosedanje delovanje njegovo bilo je samo formalno, obilni preostajoč čas pa se je porabil za razgovore političnih strank v parlamentu in zunaj parlamenta.
Videti je, da se je vlada s pomočjo svojih pristašev nadejala, da za sedaj ne bo treba irskega vprašanja v jedru pretresavati in da se bo med pretrganjem zborovanja do novega leta uže našlo sredstvo, dogovor z odcepljenimi liberalci, po katerem bi se vladi zagotovila splošna večina v parlamentu.
Pa ta nada vladina se očividno podira vsled zadnjih in pa najnovejših dogodeb v Ulsterskem okraju Irske, kjer biva poleg katoličanov tudi veliko število anglikanskih protestantov. Anglikani so nasprotniki oprostenja Irske in pristaši sedanje konservativne vlade, katoliki pa so naravno-navdušeni pristaši Gladstonovih predlogov, po katerih se imajo irski katoliki oprostiti vsega anglikanskega pritiska.
V Belfast-u, mestu irske grofije Antrim. okraja Ulsterskega, začeli so takoj po razglašenji Gladstonovih predlogov Anglikani dtmonstrirati zoper nje, ker so pa katoliki odločno za-nje, vnel se je kmalu hud razpor, kateri je pred nekaj tedni dorastel do pravih, politično-verskih bojev v tem mestu. Takrat je vlada vmes segla z veliko vojno močjo in je z orožjem razgnala bojevalce. Pa zadnje dni ponovili so se v Belfastu taki boji v veči meri, ker so jih je vdeležilo več tisoč ljudi, ki so drug na druzega streljali 4 ure zaporedoma.
Pri takem boju, uže pravi  vojski,   bilo je na vsak strani več mrtvih in mnogo ranjenih in konečno je iri< rala vojna z veliko silo razgnati bojevalce.
Opozicija porabila bo te dogodbe v parlamentu zase in zoper vlado ter ji bo očitala, da je ona dala povo bojem v Belfastu in da se je zelo skazala nezmožna* zabraniti zadnjo ponovitev bojev, akoravno ji je moralo biti znano po zadnjih dogodbah, da se pripravljajo in s tega sklepalo se bo sploh, da sedanja vlada sploh ni zmožna, stalni mir vpeljati med Anglaško in Irs&o. — S tega stališča borila se bode opozicija zoper vlado pri predstoječi adresni razpravi in tako bo na dnevni red spravila irsko vprašanje takoj sedaj, ko vlada še ceo nič ni pripravljena za rešitev sile kočljivega vprašanja in ko še nima podlage, na kateri bi si mogla zagotoviti večino v zbornici.