Politični ogled. Avstrijske dežele. Nezadovoljnost in neka obupnost ae ljudi poprijema čedalje bolj. Kdor misli, da od državnega zbora v obče kake polajžbe pri6at?ujemo, ta se moti. Od sedanjega dižavnega zbora ne pričakujemo niceaar druga, nego vecjih da6 in zmešnjav, 6em dalje bo zboroval. Tako razpravlja uravnavo zemljiškega davka nže 10 let, potrošilo se je 22 milijonov fl. in sedaj so poslanei sklenoli, da se ima vsa re6 komaj drugo leto dokončati. Miniatri 80 sprevideli, da bi treba bilo varčaeje gospodariti in aklenoti, naj bi ndje okrajnib šolakib svetov zapatonj poslorali; poslanci pa 80 vsakemn odmerili 1 fl. odakodnine in 1 fl. 50 kr. za popotnico na den, 6e ima 8 kilometrov dale6 do sedeža okrajnema šolskemu sveta. Zastran legaliziranja pa ostane zopet vse pri starem t j. ljndje bodo imeli doaedanjih relikih stroškov pri brisanji ali vknjiževanji dolgov ua svoja posestva. Štajerski poslanec čok je ministre vprašal, zakaj mora naše avstrijsko blago visoko in sitno colnino pla6evati pri VFažanji v Bosno in Hercegovino, med tem ko se angleako blago iz Mitrovice celo svobodno vvaža? — Dunajski nčitelji so podobe križanega Zreličarja iztrebili iz sol in okrajni šolski svet je zavrgel ponudbo kardinala in nadškofa Kučkerja, ki je šolam ponudil novih razpel! Liberalni gospodje, podaantani od judovsko-liberalnib časuikov, zagovarjajo svojo brco s tem, ker je med tem 900 katoliško-kristijanskimi učenci tudi 40 židovskih paglavcev, ki bi se 'ntegnili spodtikati nad podobo — Križanega! V Pragi so med nemškimi dijaki zaaledili prusačko izdajalstvo. — V Toplicab so začeli žilo tople vode izkapati, da bi jo z obzidjem potem ohranili. — V Trstu je morje valove pognalo v meato, da je mnogo bia poplavilo. — Dalmatincem se je obečalo, da se bo italijanski jezik po šolah in nradih umaknil slovanskemu! Obečanje se sedaj čaka na mož besedo! Magjarsko pleme kar besni in tirja sedaj ae bolj oatro pomagjarovanje vseb Slovakov, Slovencev, Srbov in Ramunov. Bo pa težko kaj zdalo : deželam so dace pozvišali za 30 milijonov, zmanjka jim na leto po 20 milijonov, potroške so potisnili do 240 milijonov, od katerib pa gre 96 milijonov t tuje židovske roke kot činž za dolgove, drugo pa za honvede in železnice, le 40 milijonov pripada upravi, sodnijatn, aolam in sploh baanovitim napravam. Rumune,. ki so pri cesarju ngovarjali zoper pomagjarjenje rumunskib aol, so rojaki v Sibinja sloresno sprejeli in jim na cast baklado napravili. Hrvati ee tudi jezijo nad Magiari, ker ti pravijo, da so jim ubogi Hrvati dolžni 1,200.000 fl. Hrvati se utegnejo še močno kesati zarad svoje precej kosmate ljubezni do Magjarov. Nova Avstrija. Lani so mnogo barak postavili za vojake; 1,600.000 fl. ae je potrošilo, a kaže se, da niso kaj prida. V Hei cegovini trpijo katoli6ani hndo pomanjkanje mešuikov; mobamedanci imajo pa dosti nhodžev", pravoslavni pa popov. V Mostar je nekdo zvabil nanogo delavcev iz Tirolskega in Primorakega obečavši jim 2 fl. 50 kr. dnine. Toda prišedši v Metkoviče poizvedeli so, da ni ni6. Nevoljni in bolebavi morali so domov! Naši oficirji merijo sedaj zemljišča, pobirajo davek in oskrbljujejo 8ploh vso upravo. Vnanje države. Činogorsski knez zapusti sedaj 6rne gore in se preseli v lepo dolino pioti Skadarskema jezeru in bo stoloval v Danilovemgradu, kder m bo postavil palačo in vseučilišče. Albanci so v Kumanovem skupili vojsko in s precejšujini oddelkom vdrli v Srbijo ter napali mesto Vranjo. Srbi so takoj s 6 bataljoni udarili nanje; nastala je krvava borba, kder je vise 100 Albancev palo in nekaj Srbov. Zgodilo se je to 24. febr. To utegne nasledkov imeti, Sibi tega ne bodo trpeli od sultanovih podložnikov, s kteiim so mir naredili. Bolgarski poslanci zborujejo v Trnovi, vseb je 221. Najveljavniaa sta Balabanov in Zankov. Romuni so šanco Arab-tabio prepustili Bolgarom, ko 80 videli, da je Rusom z žnganjeni resnica. Turki se bližajo zopet Adnjanopeljnu, ker ruski voiaki redno odbajajo. Knga na Ru»kem se bliža konco. Žaloatno pa je rovanje diiakov; zopet je eden v Harkovem storil grozno zločinstvo, ker je v carjevega namestnika kneza Erapokina na ulici nstrelil tako, da je ta nmrtno ranjen. Reka Visla se je razlila in veliko povodenj naredila. Nemci mo6no žalujejo, ker jim je umrl general Roon, ustvaritelj jihove silne vojske. Francozi poiivajo izredno veliko vojske proti Belgiii, kar Nemce iznemiruje; pravijo, da mislijo Francozi na boj. Sv. o6e Leon XIII. 80 te dni sprejeli 1000 katoliškib nrednikov, jih blagoslovili in jim naročili, naj le krepko zagovarjajo krsčanska načela in branijo pravice sv. katoliake Cerkve, zlasti pa pravice rimskib papežev do dežel, katere je italijanska rerolacija pograbila!