Dopisi. Iz Celja. (Šolske sestre; — »Sokol«.) Prihodnji teden bodo marljive učenke čč. šolskih sester predstavljale štiri dni zaporedoma igro »Roza Jelodvor- ska« v telovadnici sokolski. Kdor je imel priliko videti predstave teh otrok druga leta, ve, da se nam obela nekaj izrednega in da čč. sestre ne pošljejo otrok neizvežbanih na oder. Priporočali bi torej bilo, da se udeleži kar največ mogoče gostov ter, da se o tej priliki spomnijo bogatejši tudi, da ima »kat. podporno društvo«, katero šolo vzdržuje, precejšen primanjkljaj v svojih računih. Ni je skoraj tako potrebne naprave pri nas, kakor je ta šola, katera nam obeta res slovenski in krščanski naraščaj. — »Geljski Sokol« se je letošnjo zimo precej preustrojil. Ne le v odbor je došlo precej novih, jako delavnih sil, ampak tudi tamburaški zbor se je jako pomnožil z novinci. Novi, marljivi vodja ga je v kratkem tako izvežbal, da je že mogel koncertovati dne 19. aprila t. 1. Telovadba se marljivo goji. Imamo precej atletov in akrobatov. Ti in tamburaši sodelujejo skoro pri vseh javnih nastopih in koncertih, kakor n. pr. pri velikem koncertu 14. junija, kjer so pomagali nam preskrbeti vesel večer. Več izletov je Sokol raoral opustiti zaradi vremena. Udeležil pa se je ljudske veselice v Vojniku, dne 5. t. m. Letos je Sokol sploh najdelavnejše društvo. Iz slov.-graškega okraja. (0 volilnem shodu.) Pomenljivi dopis iz Šaleške doline v zadnjem »Slov. Gospodarju« nas opozarja, naj kmalu skličemo volilni shod, da se pogovorimo o skupnem kandidatu za deželnega poslanca, da se na dan volitve ne pripeti kaka katastrofa. Samo ob sebi se pa razume, da je treba kraj zborovanja odločiti v sredini, na meji okrajev Slov. (Iradec in Šoštanj, kjer bi tudi zaupnim možem iz marenberškega okraja bila ugodna prilika. Predlagam za volilski shod nedeljo, dne 19. julija v Hudi ljuknji, ko bode ondi jamska veselica, kjer bode prostorna gostilnica v novi baraki za 50 do 60 zborovalcev celo pripravna. Če bi torej med tem časom slavno uredništvo čislanega »Slov. Gospodarja« ne vsprejelo boljšega nasvčta, naj blagovoli tega objaviti, saj sem že preživel hude volilne borbe, ko nas je še znani Kaligarič pobijal in raogočni Lohninger strahoval. Ko se sedanji čas ni več treba toliko bojevati z nemškimi političnimi nasprotniki, naj se pa tudi tudi nikakor ne prikaže domači prepir. Ako Vam je ta moj predlog po godu, pridite torej, slovenski veljaki iz slov.-graškega, šoštanjskega in marenberškega okraja na omenjeno jamsko veselico! J. V. Iz Hošnice pri Slov. Bistrici. (K r e s o v i.) Vse hvale vredna navada se je vpeljala po naših slov. pokrajinah, da se zažigajo kresovi na čast sv. apostoloma Girilu in Metodu. Saj pa pogled na te čarobne lučice v temnem večeru tako skrivnostno prešinja naše srce! Mnogo kresov je bilo videti na sobotni predvečer njunega praznika; okrog in okrog na visokem Pohorju, na ponosnem Boču, na Konjiški gori so veselo kviško plamteli in slavili slovanska apostola. Pa tudi iz nižave so veličastni ognji odzdravljali na mnogih krajih. Posebno je bil diven prizor na Mlakarjevem holmcu, kjer se je žgal velikanski kres, topiči so mogočno bobneli in iz goslij in piščalk doneli nežni glasovi, kakor milo kličejoči: Sv. brata, ne pozabita še na druge brate! Gotovo bosta sv. Ciril in Metod naša mogočna varuha in priprošnjika, če tudi mi zanetimo v svojih srcih blagonosni ogenj sv. vere, kakoršnega sta nam ona prinesla! Z Vidma. (Vesel dan) je bil letos za nas Videmčane dan 2. julija. Zagledali so namreč ta dan naš vlč. g. dekan Henrik Verk Abrahama, to se pravi, obhajali so 501etnico svojega rojstva. Bila je naša dolžnost, da smo se tistega dne Bogu posebno zahvalili, da nam je našega dobrega g. dekana tako zdravega in čilega ohranil, ob enem smo še pa morali Boga prositi, da bi jih še zanaprej takih ohranil. Pri tej priložnosti se je Videmčanom ponudila prilika tudi djansko pokazati, kako spoštujejo in ljubijo svojega dekana. Priredili so jim namreč domači tamburaši in pevci v župnišču lepo slavnost. Zbralo se je mnogo ljudstva, prišli so tudi bližnji gg. duhovniki, med njimi raihenburški župnik, č. g. Jakob Merc, in dva gg. kaplana iz sosednega Kranjskega. Ko se je zmračilo, zažgali so na bližnjih hribih lepe krese, da so tudi oddaljeni sosedje in posebno Kranjci videli, kako spoštujejo Štajarci svoje vzgledne in dobre duhovnike. Med posameznimi tamburaškimi in pevskimi točkami bila je tudi deklamacija. Govorila je belo oblečena učenka nalašč za ta večer zloženo pesem in jim podarila šopek. Med tem so zunaj možnarji pridno pokali, v zvoniku so pa terjančili. Veselje je pa do vrhunca prikipelo, ko so rajhenburSki g. župnik povzeli besedo in ko so.v izvrstnem govoru naslikali zasluge, katere so si g. dekan že pridobili v naši fari. Pokazali so, kako edino le za čast božjo in zveličanje svojih ovčic skrbijo. In v resnici, prav so govorili. Mimogrede naj omenim, da se je tudi govorilo na dobre in pridne farane, na mlado tamburaško društvo, in posebno na g. kapelnika tega društva, čegar marljivosti, vstrajnosti in neutrudljivosti se imamo zahvaliti, da imarao v naši mali fari take tamburaše, ki bi vsakemu mestu lahko čast delali. K sklepu pa še enkrat zakličem: Ljubi Bog naj še ohrani našega vlč. g. dekana zdravega, da bi še tudi oOletnico svojega mašniškega posvečevanja pri nas obhajali! Savski. Od Velike Nedelje. (Obletnica.) V nedeljo, dne 28. junija je praznovalo gasilno društvo za Trgovišče in okolico velikonedeljsko svojo obletnico. Pokanje topičev in praznična obleka krasnih narodnih trobojnic, katera je krasila vas, naznanjalo je o pomembni slavnosti. Lepe slavoloke so kinčali napisi: »Pomozi Bog« ! »Dobro došli na slovenskih tleh starodavnega Trgovišča«! Vzlic prejšnjemu dežju bil je v nedeljo lep dan, da si boljšega nismo raogli želeti. Ko je imelo društvo vajo, bilo je gotovo nad 900 udeležencev. Vrli gasilci iz Središča so nas počastili v lepen številu z naCelnikom, g. Klemenčičem, ormoški narodnjaki udeležili so se slavnosti polnoštevilno. Posetil nas je celo g. Mato Irgolič iz Zagreba. Gasilci so izvršili vaje proti vsemu pričakovanju jako dobro, dokaz, da so dobro izvežbani. Potem je sledilo petje, kojega so prednasali iz prijaznosti pevkinje in pevci od Velike Nedelje in iz Ormoža ter s tem k dobremu uspehu veselice mnogo pripomogli. Za tem je bila tombola. Omeniti moram tudi govornikov, ki so v krasnih besedah navduševali naše ljudstvo in gasilce k nadalnjeran delovanju v prid naše narodne stvari in k pomoči človeštvu; ljudstvo jim je burno pritrjevalo. Razveselil nas je tudi brzojavni pozdrav iz Maribora. Nato \e sledila prosta zabava. Dosedanji g. načelnik in vodje so dobro izvežbali gasilce, ter so lahko ponosni na svoj trud; ako bode novo načelništvo prieeto delo vstrajno nadaljevalo in ako ga bodo tudi prejšnji vodje in g. načelnik v vsem podpirali, tako smo uvcrjeni, da društvo doseže še vse boljše uspehe. Mi pa kličemo: Le naprej za blagor bližnjika in v brambo našega imelja, a v nesreči nam »Pomozi Bog«! Izpred Boča. (Odprto pismo svojemu očetu v Slov. goricah.) Ljubi oče! Danes vam pišem prvič odprto pismo. »Slov. Gospodar« je bil toli dober, da je to posredovanje prevzel. Ge se bode obneslo, naprosil ga bom §e večkrati. Zaprta pisma pošiljati med svet, zdi se mi oglodana zastarelost. Novost mika. Konjska tata ali svinjska švircarja« pa ludi nisva, še manj pa prekucuha. Očitno govoriti, ali ni to poštenoV Ali ni bila to vedno vaša deviza in moja tudi? Zakaj torej svoje misli in želje pod kovertom skrivati! Zakaj pa imamo potem »Slov. Gospodarja?« Ali še ga kaj be- rete? Pa kaj vprašam to? Vedno ste ga radi brali. Je pa to tudi v resnici dober in koristen list. Glovek marsikaj iz njega poizve. Seveda prinese včasih tudi kako kosmato in smešno, da tu in tam celo kako oslovsko. Ali tega vam ni kriv »Slov. Gospodar*, ampak Ijudje, ki zgodovino delajo. Tako ste n. pr. brali v predzadnji številki dopis od Št. Lenarta. Kaj pravite na to? Smešno je, lo vam moram pritegniti. AH kaj boste še le rekli,ko vam povem svoje sanje, katere sem nedavno sanjal.Poprej seveda nisem nikdar na sanje kaj držal, a odsihmal sem drugega prepričanja. Poslušajte me in potem sami sodite! Tako se mi je zdelo, kakor bi bil kje v Žerjavcih. Gledal sem dol na Št. Lenart, kar se naenkrat nebo stemni. Iz oblakov začne padati neka zmes ravno nad Št. Lenart; drugod ni padala nikjer. In vedno huje in huje je naletavala. Že v par minotah bile so ceste in strehe ž njo nasute pedenj na debelo. In kaj je bila ta zmes? Veste, pravi pravcati smodnik je bil, prav tak, kakor ga vi ob Veliki noči za možnarje rabite. Joj meni, mislil sem si, kaj ko bi se sedaj kak »purgar« zmotil in kak goreči »čik« na cesto pahnil! A še nisem prišel s svojo mislijo do kraja, kar zabliska, zagrmi in vreže sredi trga na cesto. Kar se je posibraal godilo, nisem videl. Le kadilo se je in smrdelo, da je groza povedati. Pol ure poznej pa cvokne tik mene nekaj na zemljo. Bil je človek, tenek sicer kakor pogača, pa človek je bil. Ha, mislil sem si, ta mora biti iz Št. Lenarta. Kako je zdelan! Ležal je kakor blato, niti ganil se ni. Bal sem se, da je mrtevr, a vendar temu ni bilo tako. Ko mu je odleglo, začel se je gibati, gledati, zdihovati, govoriti. »Fuč jefuč«, jecljal je puluglasno. Kaj, kdo je fuč, vprašam ga jaz. »Št. Lenart je fuč, razneslo ga je«. Jaz se prebudim. Težke so bile te sanje, težke! A sedaj vidite, ljubi oče, da so se do pičice spolnile. Saj vam pove »Slov. Gospodar«, da Št. Lenarta res ni več. Neumnost, boste djali! No, seveda imate prav. Št. Lenart še je, pa v Slov. goricah ga ni več; sedaj je baje nekod na Štajarskem. Ni ga sicer smodnik razbil, pa nemčurji so ga prestavili. Gastitam vam, lačenbergarji, vi pa lepo napredujete! Kmalu se bodo morali Ribničanje pred vami skriti. Dober tek vam tudi želim! Torej Slov. gorice ste požrli! Kako so vam pa kaj dišale? Trebuhe imate res primerno velike. Ko bi vas pa začelo le kje v želodcu tiščati, svetujem vam, da zavžijete povrh še eno basago konjskih možganov; baje jako pospešujejo prebavljanje. Toda Ijubi oče, kam sem zavozil s svojirn pisanjein, prav ka-kor bi pisal kak članek za »cajtinge«. A je le pismona vas. Ali veste, da se jezim! Taka bedarija je pomiselka vredna, v katerera oziru, to vam hočem prihodnjič razjasniti. Da ste mi zdravi! — Vam udani sin Feodorovič.