URN_NBN_SI_DOC-P1KY17KQ

M ESTO JAVNIH L JU D S K IH K N JIŽ N IC V IZVENŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU A V G U ST V IŽ IN T IN IV. kongres bibliotekarskih društev Jugoslavije je z referatom tov. Boga Preglja, z razpravo in z zaključki dovolj jasno opozoril na mesto in vlogo javne knjižnice v sklopu izvenšolskega izobraže­ vanja. Takoj nato je bilo v organizaciji Kulturno-prosvetnega sveta Jugoslavije, ki je te probleme osvetlil z družbenopolitičnega aspek­ ta, široko zajeto posvetovanje o širjenju knjige. Tudi plenum Svo­ bod in prosvetnih društev Slovenije je na junijskem zasedanju letos analiziral stanje na področju slovenskega knjižničarstva, načelno n akazal smer razvoja knjižničarske mreže in predvidel mesto javne ljudske knjižnice v sistemu izobraževanja odraslih. K njižničarji so pri vseh teh posvetovanjih aktivno sodelovali s p rip ra v lja n je m analiz, referatov in v razpravah. Ker je vse gra­ divo bilo tudi publicirano, ne bom ponavljal načelnih ugotovitev navedenih posvetovanj. Moja naloga je, da v skopih obrisih po ­ skušam najti konkretnejša pota k realizaciji zaključkov in napotil, ki so jih dala posvetovanja, čeprav se bojim, da tud i ob tej p ri­ ložnosti ne bo mogel izčrpati vseh možnosti za delo knjižnic na tem področju. Ce strnemo misli dosedanjih posvetovanj, bi obsegale naslednje ugotovitve: 1. Ustvariti takšne kn jižnice in sistem knjižnic, ki bo sposoben aktivno sodelovati in posegati v izobraževanje delovnih ljudi. Od knjižnic pričakujem o zato tesno sodelovanje s političnimi, gospo­ darskim i in ku lturnim i organizacijami in ustanovami, zlasti z delav­ skimi in ljudskim i univerzami, šolami, klubi itd., torej z vsemi, ki se u k v arjajo z vzgojo in izobraževanjem. 2. N u jn a je preusmeritev javnih knjižnic iz ozkih izposoje­ valnic leposlovne literature v široke javne knjižnice, ki bodo raz­ polagale s pestrim izborom literature, ki bo ustrezal vzgojnim in izobraževalnim potrebam k ra ja ali območja, kjer knjižnica deluje. Knjižnicam je treba za u p ati skrb za oskrbovanje svojega področja z vso potrebno politično, strokovno in drugo literaturo. 1. H iter razvoj našega družbenega življenja ne dopušča ljudem dovolj časa za iskanje prim erne literature in raznih informacij, zato je naloga knjižnic, da skrbneje razvijajo oblike seznanjanja z literaturo in uporabijo vse moderne oblike za propagando in širjenje knjig. 4. D a bi se to doseglo, je potrebna cela vrsta knjižničarskih opravil (bibliografski pregledi, centralno tiskanje katalognih kar- 2S