Natisov 15.000. ^J£& izhaja vsaki tiran z dnevom iiije nedelje. tea velja za Av-6; za celo leto 1 za pol in čclrl iBzucmo; za Ogr M K 50 vin. za celo j Nemčijo slane 1 5 kron, za po pa 6 kron; j) inozemstvo se Bnarocnino z ozi-st poSt-no je pla-isamezne peprodajnjo po 6 v. pivo in uprav-j se nahajata v gledališko pome štev. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek 7večpr Za oznanila uredništvo ni odgovorne. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za «/» strani K 16, za '/« strani K 8, za >/„ strani K 4, za »/,, strani K 2, za '/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 22 V Ptuju v nedeljo dne 28. maja 1911. XII. letnik. •Današnja številka ima zopet 2 strani pri-i h šteje torej skupaj 10 strani ter vec slik. Yolilei, pozor! : kmetski kandidat Ludovik Kresnik iz rtbjevca priredi sledeče Volilne shode: Na nedeljo, dne 28. maja Jar i zntraj v gostilni g. Rottner v Hočah (Kotsch); tiari popoldne v gostilni g. Stampfl v Framu (Frauheim); | ■?. r i zvečer v gostilni gosp. K i k e r v Spodnji Polskavi. * i teh shodih se naš kandidat predstavi [jo'ori. ^etje! Volilci! Pridite polnošlevilno [na ta važna zborovanja! , volilci in zaupniki y ormožkem okraju! ,Štajerčeva" stranka priredi v nedeljo, 28. maja ^y Kil. uri dopoldne po sv. maši v gostilni g. A. Skorčič v Ormožu j volilni shod. i Zaupniki! Udeležite se polnoštevilno in wljjjte volilce seboj! Pridite vsi! ." |Folilci v ljutomerskem okraju, pozor! Zaradi nastalih zaprek se je v zadnji Stoiki naznanjeni shod, ki bi se imel vršiti to Ijo, dne 28. maja, preložil na poznejše Kdaj in kje se bode vršil, naznanimo ••8*0C««eMM«M« Knezoškofu lavantinskemu! (Odprto pismo). Prezvišeni! Državnozborske volitve' so pred durmi in tndi po spodnjem Štajerskem divja volilni boj. Gotovo nam je znano, ■ da v takem volilnem boja vroča strast tndi najmirnejše srce razburi in da je treba razmere povsem drugače soditi. Razumemo politično strast in razumemo vse njene posledice. Ali, prezvišeni knez in škof lavantinski, n e-kaj mora tndi v najhujšem boju, v najstrast-nejši politiki, nespremenjeno, čisto in neoma-deževano ostati. In to je sveta katoliška vera! Mi, katere neko časopisje za „brezverce" in .antikriste" psuje, mi dvigamo sredi v volilnem boju svoj glas" in pravimo: Pustite sveto vero v miru, kajti ona ne sme ničesar z volitvami in s politiko opraviti imeti. . . Prezvišeni! Ne bodemo tarnali, da kažejo v volilnem času posamezni' gospodje duhovniki svoje politično srce, da agitirajo za to ali ono politično stranko. Izveličarjeva beseda: „Moje kraljestvo ni od tega sveta!" se je žalibog od velikega števila mlajše duhovščine že davno postavila v staro železje. In dokler bode duhovnik dr. Anton Korošec vodja politike, se v tem ozira gotovo ne bode ničesar spremilo, kajti dr. Korošec in tisti, katerim je vzor, nimajo ničesar duhovniškega več na sebi, kakor ravno črno svojo obleko. . . Tudi ne bodemo tarnali, da se ravno od strani politične duhovščine pozablja v tem volilnem boju na prvo krščansko načelo o ljubezni do bližnjega. Posamezni pridigarji te ljubezni hujskajo v strastni politični zaslepljenosti v prelivanje krvi, v bojkot, v nasilje. In Kristus je rekel, da mora kristijan tudi svojega sovražnika ljubiti. . . Ali nekaj je, prezvišeni knezoškof lavantinski, kar nam dela veliko skrb in kar bi zamoglo tudi ugledu svete cerkve hudo škodovati: p o-samezni duhovniki so pričeli, zaslepljeni od politike, uredbe svete cerkve in vere zlorabljati in izrabljati. Dokazali bi lahko celo vrsto slučajev, ki Vam, prezvišeni knezoškof dr. Napotnik, gotovo niso znani in ki bi gotovo tudi Vaše očetovsko srce hudo žalili. Tako se izpostavlja v nekaterih krajih Najsvetejše v pomoč političnim ciljem posameznih strank. Raz prižnice se širi neverjetno ojstro hujskanje proti naprednjakom. V spovednicah se nadleguje žene in otroke s politiko. In prireja se procesije, katerih konec je — politično volilno zborovanje... Prezvišeni! Procesije niso reklamno sredstvo za politične shode, prižnice in spovednice nimajo opravka z volitvami! Pri-prosto ljudstvo se čudi nad tem počenjanjem in izgublja ljubezen do verskih uredb in postaja versko mlačno... Kdor izrablja verske uredbe za politiko, ta koplje veri grob! V vsej ponižnosti, prezvišeni knezoškof, predlagamo Vam te pomislike. V imenu tisočerih dobrih katoličanov Vas prosimo: napravite temn veri škodljivemu poče-njanju konec! Kajti ljudstvo godrnja in odgovornost pada na tiste, kateri niso hoteli razumeti ljudske duše!... Toliko v javnosti! Posamezne slučaje izrabljanja vere pa bodemo objavljali, da izpozna vsa javnost tiste osebe, katere so v resnici krivi, da naša vera peša! V Ptuju, 22. maja 1911. Vodstvo „Štajerčeve" stranke. Koroški volilci, pozor I Slovensko-klerikalna stranka hoče svojemu kandidatu z lažmi in zavijanji do zmage pomagati. Misel, da bodejo dne 13. junija t. 1. slovenski klerikalci premagani, spravlja to stranko in njih voditelje v največje razburjenje. Zdaj delajo z vsemi sredstvi, da bi tudi to pot volilce vsvojezanjke v j e I i in zapeljali. Izbirčna ta stranka v svojih sredstvih nikdar ni bila in njen 1 a ž-njivi način boja, njeno zahrbt-nost poznamo že od zadnjih volitev. Dostojnost in odkritosrčnost so klerikalcem neznani besedi, čeprav kričijo, da so katoličani in da se borijo proti bezverstvn. S kakšnimi sredstvi slovenski klerikalci sedaj delujejo, je naravnost nezaslišano. Ker ne morejo ničesar stvarnega povedati, in ker stari, obrabljeni „šlagerji" o „liberalcih" in o „narodnem zatiranju" nič več ne vlečejo, agi tir a j o zdajzlažmi, sum-ničenjem, zavijanjem in surovostjo. „Mir" kot glasilo te stranke je svoje uredništvo v Ljubljano preselil, da zamore nekaznovano lagati in od Ljubljane svojo gnojnico izlivati proti vsemu, kar se mu nasproti postavi. Zakaj ne ostane „Mir" vCelovcu, ko vendar trdi, da piše le resnico? Glavni cilj vseh napadov je naš kandidat kmetijski pot. učitelj V. Schumy. Iz sledečega je razvidno, katere podle laži se trosi čez tega pridnega, poštenega moža, ki sije stekel toliko zaslug za kmetijstvo v slovenskih pokrajinah Koroške: 1. Trdi se, da je hotel Schumy v dragem volilnem okraju kandidirati, pa so ga nemški kmetje odklonili. To je laž! G. Schumy-ju ponudila se je kandidatura v IV. volilnem okraju, ali on sam jo je odklonil. 2. Pravijo, da je g. Schumy po milosti „ Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" potovalni učitelj postal. Zopet laž, kajti to službo podelila je g. Schumyju kmetijska družba, medtem ko je preje skozi 6 let neki rojeni Kranjec to službo brez zadovoljivega uspeha vodil. 3. „Mir" pravi, da vodi g. Schumy „Lager-haus" vVelikovcu slabo in da se to podjetje slabo razvija. Nadalje se trdi, da so računski zaključki ponarejeni. Na to obrekovanje naj omenimo: Schumy vodi „Lagerhaus" od leta 1905 do 1. 1911 in je med tem časom naraslo : denarni promet od......K 238.08278 na K 489.995 28 ; promet blaga od 6.053 q na 16.722 q; rezervni fond od........K 2.37352 na K 8.72619. Računske zaključke pa ni samo nadzorništvo zadruge, marvečtudi revizor deželne zveze kmetskih zadrug pregledal in s ose vedno v polnem redu našli. „Lagerhau8u dobil je od dežele subvencije 8000 K, katera je pa raz-ven 1000 K že nazaj plačana. Od države ni dobil „Lagerhaus* do leta 1910 nobenega vinarja subvencije. „Tiagerhaus" seje tore j n ar a v n o s t k r a s n o razvil inje zakmetevelikovškega okraja velika dobrota. Kaj pa je dosedaj napravilo od slovenskih klerikalcev v SinČivasi uresničeno skladišče ali „Lagerhaus"? Znano je le, da ta zadruga tako slabo gospodari, da jo je morala vlada že večkrat podpirati i. s, zadnjič z naročilom, da naj se bolje gospodari. Zakaj ta klerikalna zadruga ne izdaja računskih zaključkov? Ker se noče v javnosti blamirati! Sicer pa menda slovensko-klerikalni stranki sploh ni zato, da bi kmetom pomagala; vezati jih hoče le za volitve; kajti „Mir" pravi sam, da brez klerikalne zadruge v Sinčivasi ne bi mogli pri volitvah več zmagati. 4. V „Miru" se trdi, da vzgaja Schumy v svoji šoli kmetske fante za nemške nacionalce in gospodske kmete. Kako lažnjiva je ta trditev, dokazuje dejstvo, da so postali učenci skoraj vsi pridni kmetje. Tam kjer duhovščina ni mogla kmetskih sinov od obiska te šole zadržati, se je kmetijstvo naravnost vzorno razvilo. 5. V „Miru" se končno pravi, da je Schumy od vlade kupljen. K temu opomnimo, da je bil Schnmy že od 8. marca 1.1. za živinorejskega nadzornika na Koroškem imenovan in da se jo njegovo imenovanje le zaradi sestave deželnega kulturnega sveta tako dolgo zavleklo. Trditev, da je Schumy od vlade kupljen, je nesramna laž. Imenovanje g. Schumy-ja je sploh stvar deželnega kulturnega sveta in ne vlade! Ali s tem še ni dosti, da laže od par duhovniških hujskačev pisani „Mir". Tudi črni kandidat Grafenauer rabi žalostno sredstvo laži. Omeniti hočemo le par slučajev. Tako je v Pre-valju trdil, da deželni kulturni svet oz. kmetijska družba za slovenski del dežele ničesar ne stori in da znaša subvencija za zidanje hlevov na leto 2000 K, potovalni troški pa 12000 K. Na te nesramne laži opomnimo sledeče: Kmetijska družba imela je 1. januarja 1911 v slovenskem delu dežele 39 društev (Gauvereine), ki so vsa prav pridno za dviganje domačega kmetijstva delovala. Subvencija za živinorejo se na podlagi natančnega števila članov in stanja živine razdeli in se pri temu ne zanemari noben okraj. Od subvencije za svinjerejo v letih 1908, 1909, 1910, dobili so nemški deli dežele K 3420—, slovenski pa K 5580—; od subvencije za rejo ovac K 73898 v nemških in K 3.385-— v slovenskih delih dežele. Od v zadnjih 3 letih oddanih 40472 drevesc dobile so 10.743 kosov s 40 h subvencije slovenske pokrajine. Subvencije za zidanje hlevov ne znašajo letno 2000 K, mar- Revolucija y Mehiki. Več kot leto dni divja v Mehiki revolucija, ki je v državah srednje in južne Amerike že prav navadna prikazen. To pot bode obstoječa vlada v Mehiki odstranjena. Ustaja se širi vedno bolj v deželi Actekov. Sivolasi dosedanji predsednik Diaz je sicer odstopil; ali veliko vprašanje je, je-li bode s tem splošno razburjenje pomirjeno. Naša prva slika kaže voditelje te revolucije, med katerimi se najbolj Francisko M a d e r o odlikuje. Poleg tega deluje njegov mlajši brat Raoul Madero, nadalje neki potomec italijanskega revolucionarja Garibaldi, nadalje generala Oyoozco in Corn ales. Vsi so vendar navadni pustolovci, ki zmagujejo le vsled splošnega razburjenja in vsled-svoje krvoločnosti. Sicer pa vlada ta krvoločnost na obeh straneh. To kaže zlasti naša druga slika. O kakšnem poštenem pravosodju niti misliti ni. Na levi strani naše druge slike vidimo med dvema mehikans-kima vojakoma Indijanca, ki se je dal zapeljati v ustajo; pelje se ga le pred vojno sodnijo, ki ga bode bržkone na vislice obsodila. Na desni^strani vidimo celo vrsto ustašev, ki so jih vladini vojaki na drevje obesili. Tako divjajo pristaši obeh taborov. .ou.iio..*.. otcFuhrer der meilkanischen Rcvoluhon Fre ni isco6>"»a l£C več 7000 K; potovalni troi znašajo 12 000 K, marveč nil si g. Grafenauer vsaj enkrat rafl ključke kmetijske družbe ogledal; tam j to črno na belem! Zakaj ravnotako „Mir" kakor Gr tako nesramno lažeta? Sftt- Ker Grafenauer skozi 4 leta vi zboru za volilce ni ničesar storil in nič segel. Pač pa je držal prazne hujskajoi Namesto da bi kmetom in delavci m a g a 1. je le h u j s k a 1 in se trud našo Koroško (ležalo oškoi Nobena Grafenauerjevih obljub se ni iz; Zdaj prihaja ta Grafenauer zopet volilce, da bi cd vas glasove izprosil. L stite se zapeljati po njegovi^ njivih pripovedkah in ne poi daje Grafenauer pač mnogo ničesar izpolnil. Obrnite slovensko-L stranki hrbet, kajti ta stranka je kmeti lavce vedno le zato rabila, da bi prido tikujoči duhovščini nadvlado čez ljudst. skrbela črnim voditeljem lepe službe in I Oprostimo se od jerobstva in volimo i junija vsi gospoda: Vincenc Sclmmi kmetijski pot. učitelj Velikovec. Okrajni volilni od] Pliberk Doberlaves-B Gotovo govejo juhi najboljšega okusa dajo UEVE Pazi naj se natančno na ime MAG in na varstveno znamko zvezdo! križem. Druge kocke niso MAGGI-jevj Volilni boj. Zaupniki pt Vedno bližje prihajajo volit števajte dejstvo, da je treba močmi delati! Držite se zlasti navodil: 1. Agitiraj od volilca do naše kandidate! 2. Pomisli naprej, da nio 13. jnnija (torek dan sv. AntW volili in glej, da bodejo tudi i mišljeniki ta dan za volitev pi 3. Na volišče vzemi seboj mučijo in volilni listek, kar občine. Ako tega še zadnji da volitvijo nimaš, pojdi takoj in zahtevaj to. 4. Pri volitvi oddaj le vo stek, na katerega si natanko ij in domovje našega kandidata i Legitimacijo pa shrani, ker pri ožji volitvi rabilo. 5. Mlačne in nezanesljive s| na volišče, da ne bodejo na nanje vplivali! š~* ««*M« *wC* 4*~L±Zd± r*tf*-rfclti (Reb.enban<*er) najboljša sorta, ga- R f VYIIIIII M^CL Lm 291%^ %• %• 1_F JL %,JL ran hrano blairo imnoroča trgovina v 10.10. 0 IPH hladnejšo HI 11 Vremeni! se P^P010*^ Straschill'ova gren6ica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno trnplo in prepreči prehlajenje. >ški Tj i č. Naj ti čunske n-| m vidi vse; Jrafenautr ' državnem ičesar do->če govoru c e m po-j idil, da KI o d o T| izpolnili : med tuj Ne v i h I o zabil •bljubil, ali -klerikihij ste in ur obila polj IVO in pr»] . dohodk| dne a odbori -Borovlje. i Vsako nasprotniško sleparijo um takoj naznani in piši nam tudi, kalin stoji v tvoji občini stvar. Delajmo vsi! nasilje. Klerikalni hujskači pri-t svojih nesramnih listih neko novo ;i je ravno tako podla, kakor vse, kar 1 klerikalcev. Napadajo namreč vsacega farja, ki da našim kandidatom svoj propria volilni shod. To je lamparija, ki doka-s strah, katerega imajo črnuhi pred Srci kandidati! Klerikalci pri tema pozabijo, bi mi lahko isto storili in vsacega gostilni-&iia bojkotirali, kateri daje klerikalcem lokal ■polago. S takimi sredstvi pa se ničesar ifecie. Ako nimamo shoda v eni gostilni, jamo ga v dragi. Zamašili pa nam črnuhi ne Rjo ost! Svojih državljanskih pravic si kmetje K klerikalnih političnih divjakov ne pustijo ■iti! Volilni okraj število 24 Maribor (levi breg). Sv. Lenart, Zgornja Radgona, Ljutomer voli: Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. II] a le i 8 ve. Z01 e. Vpo vsemi ledečil ilea zi •uš i! i Pad. oji » >sti. legili-biš od občino! lnil e, sti upis Gospod Roškar. bivši državni poslanec, od-Dtito nam na sledeče' vprašanje: Vi ste tako li nasprotnik nemških šol, — zakaj po-ate potem svojega sina v nemško tijsko šolo v Grottenhofu? Vi li eden prvih izmed tistimi, ki so zahte-166 zida slovenska šola v Št. Jurjn, za smo morali davkoplačevalci več kot pol i kron plačati; — zakaj ne p o š i-svojega sina v to slovensko o? Zakaj zahtevate od drugih kmetov, da Ijajo svojo deco v slovenske in nikdar ne v iko šolo? Pa še nekaj, gospod Ivan Roškar! gotovo niste revež, kajti na raznih straneh, posojilnicah, kot deželni in kot državni po-^ec služite prav lepe denarje. Marsikateri ft bi prav rad z vašimi lepimi dohodki me-Ali vkljnb temu imate Vi, g. Roškar, že-čelo, da pustite svojega sina tipendista, to se pravi na Itioške naših krvavo prisluženih deuarcev študirati! Ali bi ne mogli tuiri tega plačati ? Koliko je kmetskih fantov, ki nimajo denarja, da bi se izšolali in ki tudi ne dobijo tozadevni štipendij. Vi pa pustite jnojega sina na našp troške študirati! Res sramotno ! Sv. Trojica Slov. gor. Piše se nam: V Konrad Golobovi gostilni v Senarski pri sv. Trojici vršil se je preteklo nedeljo popoldne shod, kakor ga v naši občini pač še nismo videli. Od 300—400 volilcev iz vseh krajev okolice, tudi iz prav oddaljenih občin, se je zbralo. Bili so kmetje in možje, katerih beseda nekaj velja. Vse gostilniške sobe so bile natlačeno polne in tudi zunaj okoli hiše je stalo jako veliko mož, ki notri niso več prostora našli. Nasprotniki raje niso prišli ; le semtertja se je kdo pokazal in je zopet izginil, ko je videl, da mnogobrojni kmetje no marajo več za prvaško hujskarijo. Zato se je shod v popolnem miru in redu vršil. V imenu „Štajerčeve" stranke otvoril je urednik Kari Linhart zborovanje, katero je potem za predsednika g. župana Golloba izvolilo. Le-ta je v lepih besedah pozdravil navzoče in podelil potem besedo našemu kmetskemu kandidatu g. Francu Girstmayr. Poljudno a jedrnato je ta raztolmačil svoj kmetski gospodarski program. Navzoči so se mu toplo zahvalili in so burno odobravali njegovim izvajanjem. Nato je govoril urednik K. Linhart v dalj-žom, temperamentnem govora o grehih naše pr-vaške politike in je z ojstrimi a opravičenimi besedami bičal zatiralce ljudstva. Živahno ploskanje zbranih volilcev je govoru sledilo. Tudi g. predsednik župan G o 11 o b je imenitno govoril. Zlasti so bili volilci ogorčeni, ko je govornik povedal, da se dosedanji prvaški poslanec Roškar ni nikdar za domačo železniško vprašanje brigal, ki je gotovo velevažno za gospodarski razvitek teh pokrajin. Zborovalci so potem eduoglasno sprejeli sledečo rezolucijo: »Današnji volilni shod v Sv. Trojici si. g. izraža dosedanjemu poslancu Ivanu Roškar vsled njegove nesrečne politike v deželnem in državnem zboru svoje nezaupanje in protestira obenem proti brezvestni obstrukciji. Volilci izjavijo, da se strinjajo s programom g. Girstmayra m da bodejo z vsemi močmi delali, da bode ta naš kmttski kandidat izvoljen.« — V naših krajih se splošno govori, da je Roškarjeva krasota končana. Mi kmetje v šent-lenartskem okraja poznamo Roškarja prav dobro in vemo, kaj imamo o njemu soditi. Zato pa bodemo vsi svoje glasove neodvisnemu kmetskemu kandidatu Franca Girstmayr oddali! kot 3VolHni okraj število 25 Maribor (desni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik. Kresnik posestnik, Črešnjevec. Gospod Pišek ima že več let d v a svoj a sinova v nemški kmetijski šoli v Grottenhofu. Plačevati mu zanje ni treba, ker sta štipendista, to se pravi ker študirata na Marij a-Lanzendorf. euiljaj I otniki I Zum 1400jahrigen Jubilaum von Maria-Lanzendorf(rJsterreicli). Te dni je minulo 1 400 let, odkar se je i jini v 1. 70 po Kristu pridigoval. Hani so ka- cerkev Maria-Lanzendorf, ki spada med pelo razdrli, ali nemški cesar Karol Veliki jo je najstarejše romarske kraje na Avstrijskem. Zgo- zopet zgradil. Po reformaciji postala je cilj ro- dovinsko omeni se to zanimivo cerkev najprve manja in romarji naraščajo še vsako leto. Naša 'L 511. Ze takrat je bila tam kapela, katero je Blika kaže na levi strani kapelo na. oljnati gori, ez'dal neki britanski prinz Artur v spomin na desni pa krasno cerkev samo. Lukasn, kateri je baje v tisti pokra- ------------- troške davkoplačevalcev. To se nam pač čudno zdi! Pišek je vendar tako zagrizen nasprotnik nemščine in nemškega poduka in nemških šol. Vsakega kmeta ima za »narodnega izdajalca", kateri bi svojo deo v nemško šolo dal. Sam Pišek pa to stori e svojima sinovoma. To je pač čudno io več kot čudno! Sicer pa mislimo tadi, da je Pišek dovolj bogat, da bi lahko študije svojih sinov iz lastnega žepa plačal. Mislimo, da bi s tem ne prišel na beraško palico ! Kako pa pridejo kmetje do tega, da morajo visoke davke in doklade plačati za take poslance, ki pošiljajo svojo deco v nemško šolo! Gospod bivši poslanec Pišek nam je dolžan pošteni odgovor na ta vprašanja! V sv. Martinu na Pohorju imel je naš kandidat g. Ludovik K r e s n i k izvrstni volilni shod, o katerem bodemo še natančneje poročali. Makovlje. Pretekli pondelek vršil se je v gostilni g. Jurišiča v Makovljah volilni shod naše stranke, ki se je vkljub nasprotniškemu navalu izborno obnesel. Fajmošter, kaplan in njuni podrepniki so hoteli shod sicer preprečiti. Ali njih trud je bil zamanj. Pač pa lahko rečemo, da je malo takih krajev, v katerih bi ae duhovščina tako daleč spozabila in tako sramotne škandale delala, kakor se je to zadnjič v Makovljah zgodilo. Fajmošter Lendovšek, ki nam je še dobro znan izza časa/ njegovega službovanja v Ptuju, pazil je pri cerkvi in odgovarjal ljudi, ki so proti večeru na shod pohajali. Hotel je pač na vsak način doseči, da ne bi nikdo na shod prišel. Ko je pa videl, da to ne gre, pričel je ljudi naravnost hujskati in v nasilje ščuvati. Tako je rekel nekemu moža-volilcu: „Tja pojdite na shod in vse razženite!" Takšni so današnji učitelji krščanske ljubezni. Ako bi se bilo iz te podle hujskarije razvilo prelivanje krvi, moral bi ta čedni žapnik prvi v kriminal. Opozarjamo tudi c. k. državnega pravdnika na to dejstvo in upamo, da se bode Lendovška podučilo, kako se mora postave vpoštevati. Na drogi strani Makovelj pa je preganjal ljudi prismojeni kaplan Ivan G e r a t i č. Bil je pijan kot kanon in spremljal ga je ravno tako pijani in prismojeni mežnar. Kakor dve veši sta skakala po cestah in lovila ljudi ter jih odgovarjala od obiska shoda. Opotekala sta se in vsak trenutek je bilo pričakovati, da pade eden ali dragi v cestni jarek. Ali res ni župnika sram, da igra njegov kaplan vlogo pijanega hujskača? Otroci in od-rašeni so se pijanemu črnosuknežu smejali in so s prsti za njim kazali. Možje pa so pljunili v stran in rekli: No, lepe stvari si morajo tojci od makovljske fare misliti; pri belem dnevu se klati pijani kaplan okoli . . . Vsa ta agitacija seveda črnuhom ni pomagala. Proti večera so se gostilniške sobe vendar napolnile in urednik Linhart je otvoril zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen g. posestnik Hajdnik. Takoj v začetku je pričel pijani kaplan, ki je držal debelo gorjačo v roki, brez katere bi sploh zaradi pijanosti po tleh padel, škandale delati, vpiti in kričati, da so ljudje že hoteli po prisilno srajco iti. Skakal je kakor opica, kazal jezik, vpil najneumnejše medklice. Za njim pa je atal mežnar, ki ee je na omaro naslanjal, ker vsled pijanosti ni mogel sam stati; tudi govoriti ni mogel. Na pomoč je prišel tema dvema ža-lostnoma junakoma šoštar iz posojilnice, ki se je pa vsaj dostojno in olikano vedel in se je sam zgražal nad kaplanovo divjostjo. Ne bodemo popisavali vse škandale pijanega kaplana, ki je delal svojemu stanu neverjetno sramoto. Omenimo le, da so celo klerikalci majali z glavami, da je sam pijani mežnar kaplana za rokav nazaj vlekel, da je hotel kaplan naposled svojega lastnega pristaša šoštarja pretepati, da smo morali može nazaj držati, ker bi drugače tega mokronosega pijanega maziljenca za ušesa prijeli in skozi vrata vrgli ... V lepem govoru je naš kandidat K r e s n i k raztolmačil svoj gospodarski program in poslušalci so mu z velikim navdušenjem odobravali. Na nekatere šo-štarjeve opazke je K r e s n i k izborno odgovoril in označil ob splošnem ploskanju napredno stališče. Potem je dobil naš urednik Linhart besedo, ki je vzel klerikalno oderuško in proti-Ijudeko stranko pod krtačo. Kakor bič so padale Linhartove besede in niti šoštar niti kaplan nista znala ene same pametne besedice odgovoriti. V velikem navdušenju je končal urednik Linhart svoj govor. Nato je bila kandidatura K r e s n i k a sprejeta ; proti glasovali so le pijani kaplan, ki sploh ni volilec in se je javno nesramno zlagal, da je volilec, nadalje pijani njegov „štifelpucer" in mežnar, posojilnični šoštar, katerega je že pred shodom fajmošter podpihoval, in še dva druga, skupno torej pet glasov. Vsi drugi so bili za Kresnika. Tako je končal shod, katerega so hoteli črnosukneži razbiti, častno za našo stranko. Zahvalimo se pijanemu kaplanu, kajti njegovo divjanje je odprlo marsikateremu klerikalnemu kmetu oči. Dne 13. junija bodemo videli, kje je večina makovljskih volilcev! Hoče. (Volilni shod v H o č a h.) Nedeljo dne 28. majnika ob 8. uri zjutraj je napovedan volilni shod pri nas v Hočah v gostilni g. R o 11 n e r j a. Pri tem shodu bo naš kandidat g. Ludvik K r e s n i k razvijal svoj program. Ker gospodu kandidatu ni mogoče zaradi obširnega volilnega okroga in zaradi pomanjkanja časa v vsakej občini se oglasiti, poživljamo vse volilce, zlasti vrle Stajercijance, da se v velikem številu udeležijo tega zborovanja. Posebno uijudno vabimo in prosimo udeleževanja volilce sledečih občin: Pohorje, Pivola, Zgemja in Spodnja Hoča, Radvanje (Rotwein), Pekre (Pickern), Thesen, Serkovce (Zwettendorf), Do-goše (Lendorf), Bohova, St. Miklavž, Skoge in Slivnice. Pridite vsi, da bodete poslušali in vaše želje razpravljali. Naj že obilna udeležitev kaže, da smo složni, da hočemo našega Kresnika in da ga bomo tudi volili vsi. Torej na noge k shodu in na veselo svidenje! Soc. dem. kandidat g. Pičinin imel je preteklo nedeljo shod v spodnji Pulskavi, na katerega je prišlo okoli 120 volilcev. Na shodu so se „Štajercijanci" s socialisti hudo sprli. Naposled je bila rezolucija sprejeta, v kateri so se volilci za našega kandidata g. Kresnika izjavili. Za g. Pičinina ni nikdo glasoval. Oujemo, da je hotel imeti tudi v zgornji Pulskavi shod, da pa tam niti do besede ni prišel. Po našem mnenju koristijo socialisti s to svojo v vsakem oziru nesrečno kandidaturo edino klerikalcem, Volilni okra] število 26 Ptuj-Ormož voli: Josef Ornig okrajni načelnik Ptuj. Klerikalna „politika". Kakor znano, so naši slovenski poslanci štajerski deželni zbor na komando čeških rogoviležev razbili. S tem so preprečili vsako gospodarsko delo v našem okraju. Vsled tega deželni odbor tudi ne more izplaČa-vati posameznim okrajem subvencije in podpore iz deželne blagajne. Edino ptujski okraj je izgubil vsled tega dosed a j že 17.400 kron. Ali bodejo slovenski poslanci ta denar našemu vbogemu kmetu vrnili? Ali bo- dejo oni beraškemu, osiromašenemu IjudBtvu pomagali ? Ne, tem ljudem se dobro godi in ljudskega trpljenja ne poznajo ter nočejo poznati. Ali kmetje imajo zdaj tudi že dovolj od te prvaške klerikalne politike. V kratkem času so slovenski poslanci slovenskim kmetom le v ptujskem okraju od-jedli 16.400 K. Teh škodljivcev gospodarskega napredka ne bodemo več izvolili. Zato oddamo dne 13. junija vsi svoj glas okrajnemu načelniku Jožefu Orni g! Hofrat dr. Ploj torej pod nobenim pogojem noče več kandidirati. Izjavil je najprve v svojih listih, potem na shodu v Ptuju in sv. Marjeti, javno in očitno, da se ne mara več potegovati za poslaniški mandat in da noče biti več izvoljen. Ploj ima za to svoje vzroke. Prvič postal je senatni predsednik in dosegel s tem visoko čast. Mandat mu je popolnoma nepotreben in neprimeren. Drugič pa Ploj prav dobro vidi, da se ne more s poštenimi sredstvi proti svojemu lastnemu bratrancu dr. Antonu Korošec boriti. Kajti Koroščeva sredstva ostanejo vedno in povsod le — gnojnica in poleno! Naj bode stvar zdaj že kakoršna koli hoče, z dejstvom moramo računati, da hofrat Ploj noče biti več poslanec. Zato se nam pa zdi tudi postopanje posameznih advokatov napačno, ki vkljub temu za Ploja agitirajo. Ti advokati pač mislijo, da je volilni boj našemu ljudstvu nekaj prijetnega. Pravijo: Mi bodemo Ploja vkljub temu izvolili, čeprav ne kandidira! To je seveda nepravilno beganje in hujskanje ljudstva! Ploj je trdno in opetovano izjavil, da pod nobenim pogojem ne kandidira in da noče sprejeti poslaniškočast. Mislimo, da je s tem vse rečeno. Ploj že ve, zakaj ne kandidira več. Advokati pa naj kmeta ne farbajo in ne vlečejo. Danes se gre v ptujsko-ormožkem okraju le za dva kandidata : za spu-helj8kega B r e n č i č a, katerega zmožnosti so knjiga z devetimi pečati, in za našega okrajnega načelnika Jožefa O r n i g, katerega gospodarsko delo in gospodarske zmožnosti priznajo danes tudi največji nasprotniki. Ne begajte, ne vznemirjajte torej ljudstva, temveč pustite, da ljudstvo samo svojega poolanca izvoli! V ormožkem okraju govorijo volilci splošno, da bodejo to pot okrajnega načelnika Jos. 0 r n i g volili. Za Brenčiča se tukaj razven par političnih duhovnikov živa duša ne briga. K večjem s pomilovalnim smehom se volilci nanj ozirajo. Bren-čič naj ostane v Pichldorfu in naj zopet svoj „iiberziger" sleče . . . Nekateri govorijo še, da bi Ploja zopet volili. Ali teh je malo, kajti tukaj je že splošno znano, da hofrat Ploj sploh noče več kandidirati in da bi vsakdo svoj glas zapravil, kdor bi Ploja volil. Zato ne razumemo, neumne agitacije mladega advokata dr. Serneca, ki se za odstopivšega Ploja pete in jezik brusi. Ploj noče biti več polanec, torej ustrezimo mu in pika! Sicer pa na nekaj ne pozabimo. Mi kmetje imamo par let sem grozno nesrečo. Tudi letos nas je v nekaterih krajih že toča obiskala. To je grozno! V tej nesreči nam pač en Brenčič ne more pomagati, ker je brez vsacega vpliva in brez vsake zmožnosti. Okrajni načelnik O r n i g pa pozna naše gospodarske Ponesrečeni zrakoplov. Casvp.rnichreleZeppelinscbe Bissagicriuftečhiff .Deuteo^land * Zrakoplov nDoutBchland" je v Diisseldorfu ponesrečil. Bil je namenjen za pasažirje. Vihar je zrakoplov razbil, ko se je hotel ravnokar v zrak dvigniti. Škoda je \elika. Naša slika kaže razbiti zrakoplov poleg poslopja, v katerem je po navadi shranjen. razmere, on je velevpliven pri vladi nnfo, potem poslancih in kar je on začel, to je Miglede slove skončal. Upamo torej, da nam bode našili to trebi z vsemi svojimi priznanimi močmi pomagH bode izvoljen. Mi gremo vsi za Orniga ti Cenjer Iz Velike Nedelje se nam poroča, i»mo zdaj mošnji fajmošter Jakec zopet pozablja, apahteva tol hovuiška obleka ni suknja političnega agibfcovolijo to Jakec agitira namreč na vse pretege za sago vezna po: skega Brenčiča, ki je najnovejši „odre!jiiembnih z slovenskega ljudstva v ptujsko-ormožkem Ne vemo, ali veruje Jakec res na zmožnosti Brenčiča; potem je Jakec pač duševno hudo oslabel. Ali na vsak način fajmoštru jasno in glasno, da cerkev, vednica in prižnica niso stva za politično agitacij bi Jakec še naprej vero v politične nami rabljal, povedali mu bodemo nekaj nove; mu bode še dolgo v ušesih zvenelo! Procesije so najnovejše agitacijsko za spuheljskega Brenčiča. Njegovi črni prirejajo namreč zdaj procesije in po napravijo shod. Celo na vabilih delajo ti njaki s procesijo reklamo. V Dornavi se sicer pri temu slabo godilo, kajti mi Mezgovca so Brenčiču par resnic presneto v obraz zalučali ... Za danes opoi cerkveno oblast na to grdo i z rabij verskih šeg za politične nami Ljudje morajo izgubiti vsako spoštovanje M hovščine in do cerkve, ako se celo pro politiko izrablja. Pred štirimi leti so i litični farji za Ploja procesije, zdaj pa lajo proti Ploju in za Brenčiča. To vse je kakor ga na celem svetu niso doživeli sploh h procesiji več prihajali ne bodejo, te procesije tako grdo izrablja. Ali res ne vidijo, da delajo s tem veri veli! sko škodo? Ali duhovniki ne raznmejt| škodojejo tudi svojemu stanu ? Doživeli vihar, ker sejejo veter! Pralni ekstrakt »Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestno n bčlenje perila. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašek je zaupljiv predmet. Ako hočete Vase drago perilo ob. varovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredba/ni! Iz Toča, ah, nas a je n far se m ožu do Poličane mnogo e kosit irečno Ij ivar se j prizadet iklerik ah o r a ni I daj, k 80 V, [m se g gospo' napravi ih kle. V sv. srečo. itski g\i e roi naša j iz Ptc e mir. v Ha eči slu ivon in bi Shranili so kateremu : nič slabegi rrli gospoc nija : listu Vavpi ,Pri nemi res, vzeli jerkvijo; t opravljati, [emu žalc Prosimo le meten, ka da ne sme V sv. Setrtek in zadnjem t: Gotovo je, „kneza hi ' celi stvari vorili. Sic zakaj s kme t o n nogo resni Novice. Dr. Anton Korošec, kje si Dr. Anton Korošec je šef urednik borskih farških listov. On je torej za Djihj odgovoren. Pred nekaj tednov je pisal ski gospodar", da je vse laž, kar je glede polomov v slovenskem j i 1 n i š t v u objavil. Opozarjal je tndi urednika, da naj ustmeno javno vse kar je „Štajerc" gledč slovenskih sal. Naš urednik K. Linhart je b pripravljen, da ugodi pobožni ki želji. Rekel je, da hoče ustmeno na shodu vse do pičice ponavljati, kar ji glede lumparij v slovenskem | j i 1 n i š t v u. Na to Linhartovo izjavo) molči zdaj »Slovenski gospodar" kakor] Ali mi smo že takrat rekli, da te bodemo iz očij pustili. Vprašamo V dr. Korošec, kje ste ? Zakaj s besedo snedli? Ali je res, < Vaše prvaške posojilnice s o d n i j e bo| var in n Gozda 11 mesečr eeptembro dežel v inzi Tisko J zarai be oz. sta „n Vaše zdravje dobite I Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, živci, muskeljni in žile bodejo krepki. Vaše spanje zdravo, zopet se tite. ako rabite pravi Felierjev fluid z. zn. „Elsafluid". Poiskusni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo apotekar E. V. Feller. Stubica, Elsaplatz štev. 241 — 5 — sredst» •to gorko 3zarjan»: ljanf i m en 3 do d cesije elali pt> jih deskam Lj 3, ako □hovniki il ikan-jejo, da; bodejol je tudi vse res, kar je , Štajerc" '"i posojilnic in njih polomov pisal. zapomniti! * Cenjeni rjitatelji naj nam oprostijo, da mo-dsj mnogo gradiva izpustiti. Volilni boj i toliko prostora. Dopisniki naj tudi bla-i to dejstvo vpoštevati in naj zlasti dol-tporočila iz dragih okrajev in o manj po-. zadevah opustijo. Iz Spodnje-Stajerskega. lil, ta grozna Šiba božja v naših pokra-naa je torej že zopet posetila. Te dni je nevihta s točo, ki se je vlekla (v ko-! nam je to poročalo) od sv. Tomaža pri boža do Središča, čez Murski otok, Rogatec Polifane. Toča je napravila v nekaterih kra-aroogo škode. V sv. Tomažu morajo celo feij kositi. Ali tudi drugod ni mnogo bolje. ljudstvo je kar obupano. Ptujski okrajni je takoj odpeljal na lice mesta, da 0 škodo ogleda. Zanimivo je, da s e ilerikalni deželni p o s 1 an e c Meško |La h o n c i h skril pred glavarjem. ni bilo nikjer videti. Njega vidijo kmetje j, kadar lovi glasove za svojo osebo! i vsi ti Blovensko-klerikalni poslanci, ka- e gre za politiko, nikdar pa ne za inte- goapodarstva našega ljudstva. Res ne vemo, lapravi toča večjo škodo, ali pa politika pr- ih klerikalcev! V sv. Trojici v Halozah imajo farani dvom- arečo, da skrbi za njih duše tisti bivši mi- fcki gvardijan V a v p o t i č, katerega ljube- romane in dogodke s testamenti itak ]aša javnost pozna. Odkar je škof Vavpo- : Ptoja v Haloza napodil, mislili smo, da mir. Ali motili smo se. Vavpotič je že y Halozah pričel rogoviliti. Dokaz temo Pred kratkim nabavili so si nov in bi se imelo vršiti blagoslovljenje zvona. bili so zvon najprve pri nekemu gospodarju, imn ne more niti najhujši nasprotnik prav 1 očitati. Edino eno „napako" ima ta ar; naprednjak je in svojega pre- ne vrže proč! To pa seveda mora-Vavpotičn ni prav. Zato je pričel kričati: nemčarju ne bodemo zvon pustili!" In rzeli bo zvon ter ga odnesli v kot za jjo; tam, kjer hodijo ljudje svojo potrebo Ijati, ležal je zvon dolgo časa. Mi nimamo žalostnemu dogodku ničesar pristaviti. bo le g. Vavpotiča, naj bode miren in pa-kajti on ve, da ima maslo na glavi in sme na solnce... [ V sv. Barbari v Halozah smo hoteli pretekli ptrtek imeti shod v gostilni g. Bias. Ali v Jednjem trenutku se nam je lokal odpovedal. fetivo je, da se je to zgodilo na vpliv znanega hna haložanskega" župnika Vogrina. O tej p ittari bodemo še par jasnih besed izprego-mili. Sicer pa vprašamo že danes Vogrina, lakaj se je vbogim haložanskim [neto m za cerkveno zgradbo go več računalo, nego so troški trjsnici znašali. Tu tiči neka umazana ttvar in mi jo bodemo gotovo na dan spravili! Gozdarska Šola v Gusswerku priredi zopet 11 nesečni gozdarski tečaj, ki se prične s 1. Kflembrom 1911. Za ta tečaj določenih je tudi tli deželnih štipendij. Natančnejša pojasnila izeratn današnje številke! Tiskovna tožba. V Celju je bil znani Watz-Etck, ki izdaja neki nemško pisani prvaški U zaradi žaljenja visokošolca G. na 100 K $k oz. 10 dni zapora obsojen. Zanimivo je, ista ,narodnjaka" Lesničar in Spindler tudi Dama ki drli kaj na zdravo negovanje koze, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilij e-nim mlečnim milom (znamka „SteckenplerdH) od Beromann a Co. Tetttben a. E. Kos za bO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. soirudnika Watzlawekove revolverske cunje. Ali velja tukaj beseda: gliha vkup štriha ? . . . Pazite na deco! V Lavi pri Celju padla je 100 kil težka omara na otroka Angelo Križan in ji je nogo zlomila. Tat. V Trbovljah je ukradel delavec Franc Jurkovič svojemu tovarišu uro z verižico v vrednosti 50 K. Tudi nekega trgovca je precej osleparil. Potem je pobegnil v svojo hrvatsko domovino. Pogorela je hiša posestnika Kovačič v Dre-novcn. Hiša je bila dobro zavarovana. Sunka dišala je neznanim tatovom. Vlomili so namreč pri mesarju Scharner v Lehnu v kamro, kjer je bilo za 1200 K šunke. Ali pravočasno še se jo tatove pregnalo. Surovost. Iz sv. Urbana se čuje, da tam komaj šoli odrasli dečki druge napadajo. To dni so enega celo hudo ranili. Duhovščina naj bi raje proti surovosti agitirala! Občinski tajnik — slepar. Občinski tajnik Jožef Zivny v Rogatcu je poneveril 700 K in z njimi pobegnil. Šele pred kratkem je g. Snppanzu z revolverjem grozil. Zivny je poslal ženi pismo, v katerem pravi, da si bode življenje vzel. Orožniki ga zasledujejo. Patrono V šoli zažgal je v Ponikvi učenec Martin Križnik. Kos patrone mu je skočil v oko, ki je bržkone izgubljeno. Smolo imel je kočarski sin Janez Korošec v Licenci pri Konjicah. Brez pravice šel je namreč na lov. Pri temu se mu je puška sprožila in se je fant težko ranil. Učenec — rešitelj življenja. V Poličanah je padla učenka Viktorija Kottnig v vodo in bi kmalu utonila. Ali 12 letni šolar Rudolf Beck je skočil za njo in ji je življenje rešil. Ukradli so tatovi v Kladju posestnici Strabelj za 100 K mesa. Porotno sodišče v Celju obsodilo je Antona Blaževič na 9 let težke ječe, Franca Plansteiner pa na 11 let. Sleparila in ropala sta po sejmih. — Že 14 krat predkaznovani Anton Jevšenak bil je zaradi zopetnih tatvin na 5 let težke in poojstrene ječe obsojen. Zaprli so v Mariboru agenta Andreja Passegger iz Paterniona zjfradi sleparij. Prišel je iz Budimpešte. Pokvarjena deca. V Čadramu je učenec Kokol v šoli tovariša Šraita z nožem sunil in ga težko ranil. S salmiakom zastrupiti se je poskusila v Mariboru dekla Marija Bier. Vzrok nesrečna ljubezen. Oddali so jo v bolnišnico. Ustrelil se je v Ptuju pionir Alojz Turk, doma iz Hajdine. Imel bi se zagovarjati zaradi nekega tepeža; bal se je tako kazni, da je šel raje v smrt. Iz Koroškega. Volilni okraj Pliberk-Borovlje voli : Vincenc Schumy kmetijski učitelj __— Velikovee. V velikem, deloma slovenskem in velevplivnem govoru posegel je na vsako polje javnega življenja in povedal svoje mnenje. Videlo se je takoj, da govori tukaj strokovnjak, ki misli resno in pošteno zlasti v kmetijskih vprašanjah. Veliko znanje v kmetijskih zadevah in pogumno zastopanje mnenja označita tega moža. Prepričevalno zavrnil je nasprotniške laži — naj jih potem „Mir" ali Grafenauer sproži — in je obžaloval, da nimajo nasprotniki druzega orodja nego obrekovanje. Tudi opombe navzočega kaplana pobil je z jasnimi številkami, tako da so ljudje od njegovih besed le še trdnejše prepričanje dobili. Zato volite mene, končal je svoj govor, ako hočete pošteno gospodarsko delo od Vašega poslanca, delo za kmeta, za delavca; ako pa hočete še nadalje narodnostno igranje, prijateljstvo do Čehov, jezikovno hujskarijo, ki kmetu in delavcu prav nič ne koristi, potem volite Grafenauerja! — Na koncu shoda predlagal je eden volilcev izjavo zaupanja za g. Schnmy-ja, ki je bila ednoglasno sprejeta. Nobeden navzočih nasprotnikov ni roke dvignil. Kmetje, držimo vkup! Iz Bistrice V Rožu se nam piše : Dne 21. t. m. vršil se je v Svečah pri BAdamu" volilni shod, katerega se je udeležilo okroglo 100 volilcev.-in pri katerem se je predstavil g. Vincenc S c h n m y iz Velikovca kot napredni naš neodvisni kandidat. Za predsednika shoda se je izvolilo g. župana, za zapisnikarja pa g. Feinig. Najprve je govoril g. deželni poslanec dr. Artur L e m i s c h, ki je v jasnih in mirnih besedah raztolmačil, zakaj se je državni zbor razpustil, kako sta tega stranka Grafenanerja in on sam sokriva, ker nista v zbornici nobenega gospodarskega dela dopustila, pač pa s hojskajočo politiko preprečila, da se za ljudstvo kaj koristnega stori. Pojasnil je nadalje prav očitno, kako škodljiva in neplodna za Koroško je politika, ki išče le prijateljstvo s Cehi, Poljaki, Srbi in Hrvati in ki hoče vsled tega koroške Slovence odtrgati od prijateljstva do svojih nemških sodeželanov, s katerimi so skozi stoletja skupno gospodarsko delo opravljali. Potem je prišel kandidat g. Vincenc Schumy do besede. Okraj Celovec dežela voli: Jakob Lutschounig župan Maria Eain. Iz Okolice Celovca se nam piše: Prvaško-črni list „Mir", ki zna imenitno tujo čast krasti, prinesel je v svoji zadnji številki zopet celo kopico laži in obrekovanj proti našemu neodvisnemu kandidatu g. Jakobu Lntschon-n i g. Tem lažem nasproti omenimo sledeče: G. Jakob Lut8chounig se ni sam za kandidata ponujal ; postavili so ga za kandidata na zaup-niškem shodu, na katerem je bilo 26 občin zastopanih ; le težko smo g. Lutschouniga prisilili, da je sploh to prevzel. II. volilni okraj obstoji večidel iz kmetijskega prebivalstva. Volilci hočejo imeti tukaj za poslanca praktičnega kmeta, ki se sam s kmetijstvom peča in ki ni narodni hujskač ter ki bode svoje praktične izkušnje na kompetentnem mestu porabil. Nehati se mora uničevanje kmetskih posestev, nehati pomanjkanje poslov, kar zamore le starostna preskrba doseči. Mali posestnik je živinorejec; on je pa tudi temelj zdravi državi. V vsakem stanu se odlikojejo ravno kmetski sinovi. Ako bi g. Lut-schounig ne vžival popolno zaupanje v svoji občini, potem bi ne bil že 22 let nepretrgano župan. Ako bi ne bil znan kot neodvisni mož, ne bi se ga izvolilo pri konferenci županov za člana okrajnega šolskega sveta. Ako bi g. Jakob Lutschounig ne bil znan kot izvrstni, pošteni ekonom, potem bi ga ne izvolilo 19 kmetijskih društev za načelnika okrajne zveze „Gauvereinov" v okolici Celovca. Neki mladi, slovensko-kleri-kalni duhovnik je g. Lutschounigu v obraz rekel: „Vi ste pridni, skrbite za občino in dosežete vse, kar hočete; ali naš župan ne stori ničesar", — vkljub temu, da tudi ta župan svoji dolžnosti popolnoma ugodi. S takim počenjanjem. kakor se zrcali iz „S-Mirovih" člankov, kaže se jezu-vitična zavest mlajših dohovniških hujskačev, čez katere tudi že starejši duhovniki glavo ma-jejo. Spredaj se liže in prilizuje, zdaj pa praska in obrekuje, kakor storijo to mačke. jMirovemu" kandidatu monsignore Podgorcu seveda ne bodemo dali svojih glasov, ker ni kmet in vsled tega ne pozna težave kmetskega stanu. Poleg tega je Podgorc narodni hujskač, prijatelj vseh onih, ki po koroških kolodvorih škandale delajo. Ti ljudje nočejo narodnega mira, ker le v kalnem ribe lovijo. Državni zbor imel bode izvršiti velike gospodarske naloge, za katere so potrebni tudi praktični kmetski ljudje. Duhovnikov je dovolj v državnem zbou, kmetov pa premalo. Kar se pa vere tiče, npamo, da bodemo imeli v prezvišenem knezo-škofu, ki je poklican v gosposko zbornico, pravega zastopnika. Ta knezoškof bode tudi žalostne razmere uredil, ki jih je njegov predhodnik zapustil. On bode tudi politikujoči duhovščini za-povedal, da naj miruje. Mi volilci pa se ne oziramo na nesramne laži v srbofilski Ljubljani — G — tiskanega „ŠMira"; mi-bodemo vsi oddali svoj glas za župana Jakoba Lntschounig v Maria Rainn, ki ve, kje nas čevelj žali! Iz Bilčovsa se nam piše: „Š-Mir", ta naj-podlejša cunja na Avstrijskem napada v zadnji številki tnkajšnega nadučitelja. Kolikor stavkov, toliko laži I Nadučitelju se očita, da je občane v nemških listih „neamne" imenoval. Brez ozira na to, da dotični članek od nadnčitelja podpisan ni, pravi se le v članku, da so tisti „neumni", kateri bodejo svoj glas stranki dali, katera ima milijonsko sleparijo nad kmeti na vesti. Ali bode med temi „neumnimi" tndi nekaj Bilčov-sanov, pokazalo se bode na dan volitev. Nadalje „S-Mirov" dopisun skrbi za nadnčiteljev ngled. Mož naj bi metljo vzel in pred lastnimi vratami pometal. Tu bi imel pač dosti dela. Tudi pravi tako lepo, da je nadučitelj kmetski kruh. Ja, ali nadučitelj svoj kruh pri kmetih skupaj sfehta, ali pa si ga sam zasluži ? Kdo na celem svetu zna bolje fehtati in izvabiti starim ženicam zadnji krajcarček ? Ali so to učitelji ? To znajo samo črnuhi! Nadalje se nadučitelju grozi, češ da ne sme agitirati. Stranka, ki ne nastopa z duševnimi sredstvi, marveč z grožnjami in osebnimi napadi, je pač slaba in podla. „Š-Mirov" dopisun naj vzame sicer na znanje, da se nadučitelj ne njega in ne koga druzega boji. Pod-gorc je tukaj izjavil, da nima ničesar proti g. Lutschonnigu povedati, samo da se ne strinja z njegovimi verskimi načeli. V „S-Miru" pa se g. Lutschonniga najnesramnejše napada. In ta list pišejo skoraj izključno duhovniki. Kristus je rekel: „Mir bodi med vami." Naši farški hujskači pa se ne brigajo za Krista in njegov nauk. To so žalostne razmere! — V nedeljo, 28. maja po dopoldanski sv. maši obdrži gosp. Lntschounig tnkaj svoj volilni shod. Vabimo tn-kajšne volilce, naj se polnoštevilno udeležijo. Slišali bodejo in potem lahko sami sodijo, komu naj dne 13. junija svoj glas oddajo! Za okraj Velikovec-Alhoten-Eberstein Jos. Nagele posestnik v Velikovcu. Rop? Neki Kletzersohn v Blindendorfu je naznanil, da ga je neki neznanec napadel in mu večjo svoto denarja ukradel. Zaprli so v Tuderšicu kočarja Fuhrmana, ker se je grdo zagrešil nad neko slaboumno žensko. Zastrupila se je v Celovcu kondukterjeva žena W. Huber z lizolom. Bila je kmalu mrtva. Iz strehe padel je v Leiflingu R. Gutschi. 70 letni mož ni posebno težko ranjen. Mrtvega najdli so v občini Goggerwenig nekega Italijana. Na čelu je imel sledove hudega udarca. Važna opravila v vinogradih, ki se bodo sedaj vrstila, so med drugimi tudi plctcv, vez, prikrajšanje zalistja in mladik na locnjih (šparomh) ter končno v jeseni odrezovanje vršičja. Z izvrševanjem teh del hočemo doseči dober razvoj ne le grozdja, ampak tudi tistega mladja, katerega rabimo za prihodnjo rezatev. Ta pri trsu v času, ko je v zelenju, potrebna opravila so torej nekaka pripravljalna dela za zimsko rezatev. Rez v zelenju spopolnuje zimsko rez in dosežemo s slednjo le tedaj popolea inpeh, ako izvršujemo prvo pravilno in pravočasno. Prvo opravilo v zelenju se vrš;, kakor hitro se vidi na mladikah, kje so se nastavili kabrnjaki (grozdeki) in kje ne, na vsak način pa še pred cveicnjem. Ker je sedaj mladje nežno in krhko in ne škoduje trsu, ako iziomimo mladike, se to delo lahko hitro opravi. Odstraniti pa je vse miadike, ki nimajo grozdja; izjemoma je pustiti tako nerodovito mladiko le tam, kjer stoji tako ugodno, da bi je ne mogli pogrešati pri prihodnji rezatvi. Premnogokrat je videti v naših goricah, da puste vinogradniki vse iz starine pognale poganjke. Ti poganjki so večinoma nerodovitni in se razvijajo v močne Šibe le na račun grozdja in ostalih za prihodnjo rezatev potrebnih mladik ; pri rezi pa jih rezač odreže ; rastli so torej zastonj, oziroma v škodo ostalih mladik. Te iz starine izrastle mladike je torej iz'.omiti: ostane lahko le tista, katera ima slučajno kaki grozd. Če pa je trsje že precej visoko in je nam treba misliti na znižanje, tedaj moramo pustiti tudi spodaj iz starine izrastle, primerne mladike, da imamo drugo leto čepe, na katerih je mogoče črez leto dni narezati - reznike, pozneje pa reznike in locnje, nakar se lahko zvrši znižanje trsja, ne da bi se vsled tega zmanjšala trgatev. Plevač mora biti torej ob enem dober rezač, kajti pri pletvi je treba imeti vedno prihodnjo rezatev pred očmi, sicer bi lahko neuki delavec napravil več škode, kakor bi nastala, ako se pletev sploh opu$ti. Mnogo se nastavi tudi slabotnih mladik in poganjkov iz postranskih oči. Če bi ostale vse te mladike, bi nastala prevelika goščava; treba jih je torej od^raniti. Namen odstranjevanja vseh teh nepotrebnih po ganjkov je okrepitev ostalih, ki dobe sedaj več hranilnih snovi, vsled česar se listje bujno razvija, to pa zopet koristi razvoju grozdja in lesa. Za pletvijo se naj vrši v kratkem vez, katere ne smemo predolgo odlagati in jo moramo v primern;h presledkih ponoviti, da ne more veter lomiti mladja, katero se po vezi tudi lepše razvija. Pri vezatvi je paziti na to, da stoje listi in grozdi piosto. Le premnogokrat se vidi, da vežač vse skupaj zadrgne. Tako delo je polovičarsko in škodljivo, ker se s tem ovira rast listja in grozdja ter onemogoči uspešno škropljenje in žveplanje. Pozno povetano mladje požene tudi krepko zalistje. S pravočasno vezjo se torej rast teh stranskih poganjkov omeji. Zalistje je, če postaja predolgo, nad drugim listom odščipniti. Zalistnike Čisto odstraniti ne velja, ker se na ta način naravni tok soka ovira, kar vpliva neugodno na razvitek lesa in očja. Pri mladikah pa, ki pri prihodnji rezatvi odpadejo, n. pr. na locnjih, kjer gre le za to, da se grozdje lepo razvija, lahko odstranimo zalistje tudi popolnoma, če je prvotno listje zdravo in lepo razvito ; v nasprotnem slučaju pa je bolje, če tudi tu prikrajšamo zalistnike nad drugim listom, kajti grozdje se le debeli in dobro zori, če je dovolj lepo razvitega in zdravega listja. Razen tega je treba po leti še vse mladike, katerih ne potrebujemo drugo leto za reznike in locnje, prikrajšati tako, da ostane še 4 do 5 listov nad zgornjim grozdom. To opravilo se vrši navadno po cvetenju in izjemoma pred cvetenjem le tam, kjer te mladike prekašajo v rasti bodoče lezn čne in locenjske mladike. S tem prikrajševanjem dosežemo boljšo prehranitev neprikraj-šanih poganjkov, torej lepše razvit in rodovitnejši lei za drugo leto ter tudi debelejše in sladkejše grozdje. Posebno važno je, da se to delo zvrši na locnjih, ker bi sicer ti preveč oslabeli tis. One mladike na locnj h pa, katere so brez grozdja, je že pred cvetjem prikrajšati nad drugim listom ; jih čisto odlomiti se ne priporoča, kajti nastala rana bi radi celjenja ovirala tok soka in tako tudi razvoj ostalega mladja, oziroma grozdja. Le na koncu Iocnja brez grozdja stoječo mladiko lahko odlomimo čisto. Proti jeseni pa, ko začne grozdje zoreti in mladje spodaj leseniti, je čas, da odrežemo vršičje onim poganjkom, katere smo pustili črez leto neovirano rasti. Vršičke je odrezati dober pedenj nad koljem, ker bi sicer preveč senčili in ovirali zorenje grozdja in lesa v Času, ko itak pojenjava moč solnčne toplote. Ne priporoča se pa odrezavati vrhe prerano, ker bi v tem slučaju zalistniki preveč poganjali na koncih, spodaj pa bi se očesa vsled preobile hrane preveč napela, postala bi rahla in za zimo bolj občutljiva. Rano odre-zavanje vrhov je opravičeno izjemoma le v vetrovnih legali pri slabem kolju, katerega veter vsak čas lomi in pa tam, kjer je vršičje po peronospori močno obolelo. Tedaj pa je pozneje eventualno prirastle zalistnike še enkrat, oziroma če treba, večkrat prikrajšati. Navada odrezano vršičje zvezovati v snopiče in te sušiti na vrhih kolja v vinogradih, se ne more odobravati, kajti vršičje je navadno polno peronospore, katera se na ta način še bolj razširja Treba jih je torej takoj odstraniti iz vinograda in je najbolje, če jih sežgemo. V Halozah, pa tudi v drugih naših vinorodnih kraj'h, narede mnogi vinogradniki to napako, da nekaj dni pred trgatvo cberejo še popolnoma zdravo, zeleno l:stje okoli grozdja, meneč, da ga s tem bolj zorijo. G'ozdje dobi rez po tem delu vsled večjega solnčnega vpliva lepšo, nekako zapečeno barvo in se nam dozdeva, da je doseglo višek zrelosti; ali to je le navidezno, kajti slajši ne postane več, ker se mu odvzame z listjem vir sladkosti. Kjer se obere zdravo, zeleno listje, tam se ne tvarja več sladkor; grozdje oitane tudi do trgatve pri tisti sladkobi, katero je imelo ob času obiranja listja. Tako obiranje listja je umestno k večjemu tam, kjer se heče doseči lepo baivano, namizno grozdje brez ozira na sladkobo; pri grozdju pa, ki je namenjeno za preša-nje, naj se iz navedenih razlogov to nepotrebno, oziroma škodljivo opravilo Opusti; pač pa ni napačno in je naravnost priporočljivo, če se obere pred trgatvo boUhavo ali suho listje, kajti to je doslužilo in ne deluje več v korist rastline in sadu, k večjemu v škodo, ker izhlapeva po nepotrebnem vlago. Tudi po trgatvi obirati zeleno listje za zimsko svinjsko klajo, kakor je to v mnogih krajih običaj, je škodljivo trsu, ker se s tem ovira zorenje lesa. Listje ima biti na trsu, dokler ne odpade samo. Bolj je ttsje dozorelo, tem lalje kljubuje zimi. Ako zvršujemo vsa ta v zelenju potrebna opravila točno in natančno po opisanem navodilu, lahko pričakujemo ne le boljši pridelek in močnejši ter rodovitnejši le», ampak olajšamo si s tem pteprečenje, oziroma po-končavanje rasnih trsnih bolezni, ker se škropljenje in žveplanje v tako opravljenih vinogradih lahko natančneje in ceneje zvrši. »Gosp. glasnik«. Zupane. Loterijske številke. Gradec, dne 13. maja Trst, dne 20. maja: 5, 87, 63, 65 87, 54, 5 na glavnem trgu (ob kotu Kirchengasse) TI gatcu se zaradi družinskih razmer takoj iz pi( roke pod ugodnimi pogoji proda. Je tadij drugi obrt sposobna. Vpraša se pri lastnik 500 Johaa Brezinše Največja zaloga kmetskih strojev in sprejem popravil Franc Kampuš Zg. Polska •pri Pragerskem vsem kmetom priporoča najnovejše vitelne aH geplne, vitelne tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreznice, reporeznk čistilnice ali vejač, odbiralnike ali trijerje, mline za jaboljke in mleti, stiskalnice ali preše, sesalke za gnojnico in studence. vrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste u: jat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje za opreme za opekarne, samote za cementne cevi delat itd., vejšo mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak doma melje, na roko, na viti, vodno in parno moč, celo Ja izdeleV, najnovejše kotlje, brzoparilnike prave PAlfaa separ. pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam i okoli 200 strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi željo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogovoi pa le na moje stroške ne na kmeta stroške; ugodni plačilni lo»e jamei ne samo izdatni rcwnni fnnil za- eve« tudi alexins uhcina urm'w-ka i vsem svojim ptaoieij-iu; poleg lega je ta Sparkasa pndvržena držav- nema nadzorstvu in državni« revizijam. Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. Ravnateljstvo. 9 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. TorciažeTra a^CLoltea,, I najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-liieja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih tlakov, zamaškov in .beilov" za sode itd. itd. • v za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frfcres. To je na vsak način PV" najboljše. "VQ Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo; čnje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k naknpu. MS G. AGKEEMANN urar v Ptuju (teater.) hoče lepega in cenega, vsakovrstnega blaga, kakor: voijno za obleko, atlas-satine, druk, platno, oksforte, gradi, lepihe, Stote za moške cajge, odeje, zidane in per-kalnate robce, zidane in voljnene pajtplne za mlinarje in Se mnogo drugega blaga kupiti, naj se obrne na trgovsko Štacuno z raanufak-turnim blagom L F. v Ptuju. Gena nizka, postrežba zanesljiva, blago pa dobro. Na zahtevo pošljemo muštre. Razpošiljatev samo po povzetju. 475 Po zelo znižanih, cenah! Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obnval za pomladaniko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, jamskih in otroških Sevljev last- nam in lilioo-l 1'ffli.lb-fi Cnmt ,» r.n