TEDMIK LETO L, št. 46 PTUJ, 13. november 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN ^^^^S Zdaj/ ko je Martin naredil'vmo, ga moranno samo še spiti ... Foto: Tatjaita Mohorko PTUJ / GLASOVANJE V NASELJU SPODNJA HAJDINA Občani so bili za v nedeljo so na Spodnji Hajdini v prostorih ŠD izvedli ločeni glasovanji v okviru postopka ugotavljanja intere- sov občanov o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj. Na območju naselja Spodnja Hajdina od hišne številke 77 a do hišne številke 113 (od Roka do trgovine Šparavček) je bilo po uradnih podatkih 133 volilnih upravičencev, glasovalo jih je 87, od tega je bila ena glasovnica ne- veljavna. Za združitev jih je gla- sovalo 44 ali 51,16 odstotka, pro- ti jih je bilo 42. Na drugem območju, od hišne številke 139 do 143 (dve skupini hiš na desni strani železnice v smeri od želez- niške postaje proti Kidričevem), je bilo 17 volilnih upravičencev, glasovanja se jih je udeležilo dvanajst, od tega jih je bilo deset za združitev z naseljem Ptuj, dva sta bila proti. Občinska volilna komisija je v ponedeljek predala uradni zapis- nik izida glasovanja županu mestne občine, posebni strokov- ni komisiji pa bo glasovanje os- nova pri strokovnem proučevan- ju pobude oziroma pri pripravi predloga za združitev dela nasel- ja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj. Končno odločitev pa bo tako in tako sprejel mestni svet v okviru odloka o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z nasel- jem Ptuj. MG PTUJ/AD RA VABI Predavanj in konœri Dobrodelna organi- zacija Adra Ptuj orga- nizira vrsto predavanj in iconcert: - od 1 7. in 1 9. novembra tri zdravstvena predavanja o vplivu telesnili al97 ZAMIMiVOSTh REPORTAŽE 5 PISE: BERNARDA B. PULKO / PO ZEMLJI OKOLI SONCA lQe zaietì, da san/e postaneio resnímosf? Saniali! Nastopila je tišina in nihče ni niti pomislil, da bi odprl svoje misli prisotnim ali podvomil. "Kar sem rekla, sem rekla. Grem." Pa spet molk, ki se je odbijal od zbeganih glav. Mama je ne- mudoma vstala in si našla delo z brskanjem po torbici. Večini so zasijale oči in le iz enih ust, čep- rav so bila vsa priprta, se je iztrgal: "Bravooo!" Radovedna pa sem bila nes- končno. Že leta prijetna zabava mi je še vedno užitek. Opazovati telesa in obraze okoli sebe in brati nepisano govorico, ki veje z njih. Prisotni so počasi vztrajali in se med polglasnim izmenja- vanjem mnenj zbirali v manjše skupinice. Tako je trajalo še dol- go v večer po predavanju z zadnjega potovanja, in ko sem leže v postelji opazovala temo nad seboj, sem vedela, kako pra- va je bila odločitev. Jutro, ki je sledilo, je bilo isto kot vsa druga. Pa vendar dru- gačno. Polno. Novi izziv, skrbi, obveznosti in odgovornosti, ki so se tako rekoč čez noč nanizale v bližnjo prihodnost, so mu da- jale poseben čar. Hitro dozorela ideja, da se bom pozno spomladi odpravila z motorjem okoli sve- ta, mi je bila tako domača, kod da sem jo prinesla s seboj že na svet. Shema je bila narejena, žrtve vpisane, začel se je lov. "Me lahko povežete z gospo- dom Tem in Tem, prosim ... De- late tudi ob sobotah? ... Ali pre- davate tudi španski jezik? ... Umrite, gospa tajnica! Tečni ste za odstrel!!! ... Imate tiste inbus ključe, polnilec baterij in zračni filter? ... Sponzorirate tudi ženske? ...Jamčim vam, da imate najmanj za dvanajst odstotkov previsoke marže na grosistične cene ... Joj, oprostite, komu sem telefonirala? Pozabila sem nam- reč, katero številko sem vtipkala sem sama sebe prehitevala pet mesecev zato, da se bom lah- ko dve leti žulila na težkem mo- torju, kljubovala vremenu in se igrala dve leti življenjske šole. "Pa saj si punca nora!" sem tisočkrat slišala od onih, ki raje sedijo doma in negodujejo nad dolgočasjem življenja. Oprostite, moj domet vsakodnevne zah- tevnosti pač presega zanimivosti črne kronike in svežih osmrtnic. Meni pripada več. Čisto vseeno, ali zato, ker si domišljam, ali ker je res tako. Rezultati so enaki - želim, dobim, imam. Tedni so bili minute, dnevi se- kunde, manjših enot nisem zaz- navala. Mrzlično iščem po urni- ku luknjo za skok na stranišče. Prisežem, da ne pretiravam. Vstani ob 5.30. Obišči kopalni- co, stranišče in navleci nase kako obleko do šestih, ko moraš biti že v avtu. Pred tem pa pokliče še ubogo sestro, ki je ena redkih, ki te ob tej ure ne bodo mirno pus- tili cingljati na drugi strani žice, in ji zdrdraj, kaj potrebuješ od nje. Potem se ustavi v pisarni, preglej pošto, stiskaj osem spo- ročil in jih razpošlji po svetu. Uf, še dobro, da je tehnika na moji strani. Če ne bi imela faksa, tele- fona in elektronske pošte, bi moje potovanje okoli zemlje tra- jalo tri življenja. V dveh bi ureja- la vse potrebno, v tretjem pa bi se odpravila na pot, če me ne bi že minilo. No, takrat pa bo tudi pošta že odprta. Dvigni paket in ob 7.30 te pričakuje tvoj 650- kubičnjak v Tehnounionovi de- lavnici, kjer ga boš pripravila na tehnični pregled. Vse, vključno s pregledom, moram urediti do 9.45, kajti 10.00 je čas za španščino. Hvala bogu, da ima sponzor, s katerim sem dogovor- jena ob 11.30, pisarno v sosednji ulici in ne bom pozna. In če za- mudi on? Neeee!!! Prosim, ne! Naslednji me bo čakal ob 13.00 na drugem koncu Ljubljane in ob treh imam oddajo v živo na radiu, ki ga bodo verjetno morali poslati za mano. Ob petih me bodo čakali organizatorji tiskov- ne konference, ob šestih začneš masirati, ker nekaj pa je vendar- le treba zaslužiti. Samo do en- ajstih nocoj. Potem pa tečem do- mov, pregledam še tja naslovlje- no pošto, naredim urnik pojut- rijšnjih obveznosti, za katere vem le to, da imam sestanke v Ljubljani, Novi Gorici in Celju, pa spet radijsko oddajo v Trebn- jem ... Neeee!!! Ura je tri ponoči, jaz pa nisem napisala pogodbe, pozabila sem dvigniti sponzors- ki propagandni material in na seznamu telefonskih klicev, ki bi jih morala opraviti, jih je ostalo še sedemnajst... Kaj se dogaja? "Hi, how are you?" zaslišim iz telefonske slušalke, vmes pa s pogledom pobožam kazalca na uri, ki sta se drenjala okoli peti- ce. In ker je vsaka slaba stvar za nekaj dobra, sem se, hotela ali ne, morala razveseliti prijatelja iz daljne Mehike, ki je pozabil preračunati čas in mi naredil ve- liko uslugo. Zbudil me je spečo na tleh zraven postelje, še preden sem se umila in spravila pod odejo ter nastavila budilko na ravno tisti čas ... No, pa se govo- ri, da obstajajo naključja, hm ... In ko sem se zbudila, še preden sem šla spat, sem bila že v zamu- di. Tako so me dnevi na koledarju opominjali, da se bliža odhod. Odločila sem se, da bom poto- valni čas delila z novinarstvom in spotoma ustvarjala. Sklenila sem eno pogodbo in drugo, pa tretjo in devetnajsto, ki ni bila zadnja in tudi ni kazalo, da bo. Ljudje pa so še vedno samo zma- jevali: "To dekle ne ve, koliko dela jo čaka na poti..." Dekle je že vedelo, le oni niso. Za vse moje aktivnosti, za vse neprespane noči in neskončne telefonske račune, za večne za- mude in toliko sestankov, da jih povprečno uspešni poslovnež ne opravi v celem letu. Pravi balzam bo to, ko bom napakirala vso kramo na svojega BMW-ja, nataknila čelado in se odpeljala dogodivščinam in življenju na- proti, sem se tolažila. Kakorkoli bom delala, bo manj, kot sem doslej. Na robu moči si končno želim, da bo edina stvar, ki me bo preganjala, lastna potreba in želja po delu. Pa brez skrbi, bralci. Zadeva je že uspela. Naredila sem plan poti, zbrala motor, opremo, de- nar ter vse, kar sodi k dvoletne- mu projektu, vrednemu 100.000 ameriških dolarjev. In sedaj sem, kjer sem. Torej tam, kjer sem želela biti, in tako, kot sem želela biti. Sama, z mo- torjem, na poti okoli sveta, ki sem jo poimenovala Po Zemlji okoli Sonca. Brez skrbi, že daleč od doma. V Združenih državah Amerike živim svoje sanje. Pol- ne zgodb in naključij, ki so mi namenjena. Vse drobne doživlja- je in tihe trenutke, velike peripe- tije, dež in sonce ter kamenje pod spalno vrečo bom že nas- lednjič (in tako kar nekaj časa vsakih štirinajst dni) z veseljem delila z vami. In če se sedaj sprašujete, kje je potrebno začeti in kaj delati, da sanje postanejo resničnost, vam predlagam, da začnete sanjati. Nadaljevanje čez štirinajst dni Bernarda B, Pulko Včasih kar preveč raz- mišljam o življenju ... Ali pa so to sanje o novih pustolovščina? Kdo ve? Tudi moj BMW si kdaj pa kdaj poišče družbo 6 KULTURA, аОВИАЖШ¥АМЗШ Čemek, 13. november 1997 - TEDNIK ORMOŽ / PREDSTAVUAMO BEL CANTO lepo pelje se daki sISi Zbor Bel canto od Sv. Tomaža sestavlja 14 mladih in prikupnih i pevk in pevcev, ki jih vodi zborovodja Stanko Pšak, Vadijo že- šest let in njihova pesem zazveni zares lepo. To so si za cilj zas- tavili že na začetku delovai\ja, ko so si nadeli ime Bel canto, kar pomeni lepo petje. To je strokovni izraz za svojevrstno lepoto petja in hkrati tudi za posebno pevsko učno metodo, ki jo je raz-' vila doba italijanskega baroka. Bel canto polaga vso pozornosti na do kraja kultivirano petje in je zato nekoliko enostranski,! toda lepota človeškega glasu je z njim dosegla svoj višek, je na| samostojnem koncertu zbor predstavila Zdenka Šafarič. Seveda ni mogla mimo vzdevka, ki ga je zbor dobil, ko se je prvič pojavil pod imenom Bel canto, namreč Bele konte. Zbor preseneča s svojo izjemno mladostjo, povprečna starost je le 23 let. V največje veselje jim je s svojo glasbo razveseljevati ljudi. Seveda pa razveseljujejo tudi sebe in v teh letih so se med člani spletla prijateljstva in kaj več, saj so sorodstvene in čustvene vezi v zboru zelo pre- pletene. Radi pojejo predvsem vesele in ljubezenske pesmi, včasih se pa zgodi, da kakšne enostavno ne marajo. Čeprav je zborovodja StankoPšak povedal, da pri njih ne vlada ravno de- mokracija, se pri protestih enostavno vda in nepriljubljeno pesem črta s programa. V zadnjih letih so se naučili toliko pesmi, da jih imajo dovolj za nekaj koncertov. Prihodnje leto si želijo pripraviti nov koncert z novim programom. Njihov rep- ertoar obsega ljudske, umetne, domače in tuje pesmi. Poleg slovenskih pojejo tudi angleške in latinske pesmi. Zanimivo pa je, da večina pevcev, kljub temu da izvajajo zelo zahtevne pesmi, ne pozna not. Očitno so se v Bel cantu srečali pevci z izjemno do- brim posluhom. Ker pa posluh le ni dovolj in je za motivacijo potrebno kaj več, se pevci vsako leto odpravijo na intenzivne priprave v Rogaško Slatino. Skupaj pojejo v cerkvenem zboru pri Sv. Tomažu in vsako nedeljo znova se dogovarjajo, kdaj bodo imeli vaje, saj je treba uskladiti veliko interesov. Po- hvalijo se lahko z velikim številom nastopov in koncertov. Do novega leta bodo poslušal- cem pripravili še pet koncertov. Prvi bo že 15. novembra ob 19. uri v cerkvi pri Sv. Tomažu, kjer bodo zapeli skupaj z gosti - moškim zborom iz Rogaške Slat- ine. vkl Pevci Bel canta z zborovodjem Stankom Pšakom. Foto Hozyan PTUJ / v MUZEJU PRIPRAVLJAMO DVE RAZSTAVI Šfvircffvre v ptujskem muzeju se pripravljamo na odprtje kar dveh razstav o štukaturi. Otvoritev bo v četrtek, 20. novembra, ob 18. uri na ptu- jskem gradu, razstavi pa bosta na ogled do konca leta. V goste smo povabili strokovn- jake iz Narodne galerije v Ljubljani, kjer so leta 1995 pripravili imenitno in odmevno razstavo o štukaturi 17. stoletja na Slovenskem. Avtorica, mag. Bar- bara Jaki-Mozetič, jo je duhovito naslovila "Vtis obilja". V dobi baroka, ki je tako ljubil razkošje, so se priljubile razgibane in slik- ovite dekoracije stropov, sten in pročelij. Sicer cenen material (štuk je mešanica mavca, barve, dlak ali vlaken in klejnate vode), voljan za oblikovanje, a žal tudi krhek in zato slabo obstojen, je pričaral vtis pogosto nedosegljivega bogastva. Razstava "Vtis obilja" bo napolnila romanski palacij. Tudi stropovi ptujskega gradu so bogato okrašeni s štukaturo. Ob številnih drugih dragocenostih, razstavljenih po grajskih dvoranah, igriva dekoracija na stropovih pogosto uide pozornosti obiskovalcev. Ob tej priložnosti bomo najlepše sobane primerno osvetlili in poudarili odličnost nji- hovega stropnega okrasja. Predstavitev štukature na ptu- jskem gradu je prva faza večlet- nega projekta posodobitve zbirke fevdalne stanovanjske kulture v prvem nadstropju ptujskega gradu. Financirata jo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ptuj. M.C. Sanje in knjige so svet zase. Knjige, ki jih poznamo, so stvaren, čist in dober svet. Ok- rog njih se bosta s poganjki, močnimi kot meso in kri, razrasli naša preteklost in sreča. William Wordsworth Minuli teden je Cankarjev dom gostil 13, slovenski knjižni se- jem, kjer so založniki predstavili dveletno knjižno bero ter na- jnovejše tiske. Pravilo postaja, da so razstavljavci skromni in neinovativni, celo dolgočasni pri predstavitvi knjig. Te so pač, z redkimi izjemami, natrpane po razstavnih policah, ki se drenjajo v ozkih razstavnih od- delkih brez sedežev, kjer bi la- hko mirno prelistali želene knjige. Večina reklamnega ma- teriala ni prinašala tehtnih infor- macij o knjigah, sicer pa so večino teh lističev pobrali ljubljanski šolarji, ki do popoldanskih sejemskih ur čezmerno drvijo med knjigami. Posamezne založbe so v dvoranah Cankarjevega doma predstavile knjižne novosti, otroke pa so avtorji razve- seljevali na Literarnem vrtiljaku. Knjižni sejem je tudi priložnost za nagrade s področja knjižnega oblikovanja, ena na- grada pa je namenjena knjižnemu prvencu. Med knji- gami za otroke in mladino je žirijo najbolj prevzela pesniška zbirka Toneta Pavčka Majnice, ki je izšla pri založbi Mladika in jo je ilustriral ter opremil Kostja Gatnik. Majnice so se uvrstile tudi med pet finalistov za na- jboljšo otroško knjigo pretek- lega leta in si jih lahko sposo- dite v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča. Prava oaza miru in čudovito likovno doživetje je v Galeriji Cankarjev dom, kjer poteka 3. SLOVENSKI BIENALE ILUS- TRACIJE in bo odprt do 18. de- cembra. Bienale predstavlja posamezne knjižne ilustracije šestintridesetih vrhunskih slovenskih ilustratorjev otroške literature ter podobe Hinka Smrekarja Cankarjevih knjig, nekatere njegove ilustracije otroških in mladinskih knjig. Med sejemskimi spremljeval- nimi prireditvami sta bili pripravljeni tudi okrogli mizi s perečo knjižno problematiko: Davek na dodano vrednost in slovenska knjiga in Predlog novega zakona o obveznem iz- vodu. Zakon o obveznem iz- vodu nalaga tiskarjem, da morajo vsako natisnjeno delo v šestnajstih izvodih poslati Narodni in univerzitetni knjižnici, ki jih po določenem ključu razdeli tudi osrednjim matičnim knjižnicam. Ob- veznega izvoda je deležna tudi Knjižnica Ivana Potrča, ki se kakor vse prejemnice teh tiskov zavzema za ohranitev zakona, ki pa ga je nujno posodobiti. Obe omizji sta podali klavrno stanje na slovenskem bralnem trgu, pomanjkanje razumevanja finančnega državnega aparata, obrobnost kulturnega min- istrstva in njegovo nemoč pri urejanju bistvenih elementov nacionalnega kulturnega pro- grama. Kljub obljubam se zdi, da se slovenski knjigi in bralcu slabo piše, saj so tržna merila in samo tržna merita pokop za kvalitetno domačo knjigo. иЦапа Klemonili Na posvetu o problematiki kulturnih domom oziroma objektov za kulturo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki so se ga udeležili tajniki in predsedniki občinskih Zvez kulturnih društev severovzhodne Slovenije, predstavnica ministrstva za kulturo, predsednik upravnega odbora in vršilec dolžnosti direktorja Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost ter predstavniki slovenjebistriške občine, so predstavili široko paleti težav na tem področju. Kot je zatrjevala Nataša Pihler z ministrstva za kulturo, imajo pri njih natančno evidenco vseh kul- turnih domov ter prostorov, kjer poteka ljubiteljska kulturna de- javnost. Njihov nastanek, nekateri med njimi so še iz časov pred drugo vojno, drugi so nastali po vojni kot zadružni domovi, spet drugi kot večnamenski in podobni prostori, zgrajeni tudi s samopris- pevki občanov, predvsem pa nji- hova usoda je v mnogočem od- visna od občin in njihovega inter- esa za ljubiteljsko kulturno de- javnost. Tam, kjer so občine spre- jele odlok o določitvi javne infras- trukture na področju kulture (zad- nji rok za to je bil 17. marec 1995), od preko 920 raznih kulturnih do- mov jih je za javno infrastrukturo na področju kulture razglašenih 420, služijo še naprej svoji de- javnosti, mnogokje pa so že postali javna skladišča, trgovine ali frizer- ski saloni. Njihovo vzdrževanje in urejanje bi se v prihodnje dalo urediti s kulturnim tolarjem, ven- dar je njegova usoda trenutno še negotova, saj so v parlamentu opravili šele prvo branje zakona in nič ni videti, da bi ga vključili v državni proračun za leto 1998. Tako se usoda kulturnega tolarja vse bolj odmika v megleno prihod- nost, kljub temu da se predvideva, da bi se naj v šestih letih tako nabralo 1200 milijonov tolarjev, od tega po besedah Vojka Stoparja, vršilca dolžnosti direktorja Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost,okoh 750 mili- jonov tolarjev za investicijsko vzdrževanje kulturnih domov. Seveda pa je sedaj vprašanje, ali bo država do kulture enako velik- odušna kot do šolstva. Po dobrih treh urah so se dogo- vorili, da v vseh občinah, kjer doslej še niso sprejeli občinskega odloka o javni infrastrukturi na področju kulture, to storijo v najkrajšem času. Ministrstvu za kulturo so dali pobudo, da bi v pri- hodnje več razmišljali o tekočem vzdrževanju kulturnih domov ter da bi se podobna srečanja, kot je bilo to minuli torek v Slovenski Bistrici, razširilo tudi na druga območja Slovenije, saj je v lju- biteljski kulturi še veliko podob- nih problemov. Vida Topolovec SL. BISTRICA / POSVET O OSNOVENM IZ^EAŽEVANJUJ Ш -4 • / • 7 e * w A A * I È I L ^"^Ê. ^ * i â ^ ■ f 11 ILi^l Tako je UNESCO, ki je leto 1996 razglasil za leto vseživljen- jskega učenja, poimenoval letošnjo mednarodno konferenco. O tem nadvse intenzivno razmiš^^jo tudi pri slovei\jebistriški Ljudski univerzi, Цјег menyo, da znanje ni razkošnje. Izo- braževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje odraslih pa jim d^je polet pri delu za danes in jutri. V ta namen je bil pri njih na to temo minuli torek organiziran posvet, ki se ga je udeležilo več kot 40 udeležencev iz vse Slovenije. Ljudsko univerzo v Slovenski Bistrici so si pri izobraževanju odraslih na Zavodu RS za šolstvo izbrali zaradi tega, ker imajo pri njih bogate izkušnje z osnovnim izobraževanjem odraslih. Namen posveta je bil zbrati strokovna mnenja o prenovi programa in nje- govi prilagoditvi udeležencem, med katerimi je vse več mlajših, ki želijo zaključiti osnovno izobra- ževanje. Teme, ki so jih obravna- vali, so bile nadvse zanimive. Pričeli so z osnovno - poti do manj izobraženih, ki jo je podala Silva Kos z Zavoda za šolstvo RS. Janko Likosar iz CPI Cene Stupar Ljubljana je govoril o trženju v os- novni šoli za odrasle, Lijana Ličar iz osnovne šole Trbovlje pa o dile- mah pri preverjanju in ocen- jevanju v programih osnovne šole za odrasle. Vključevanje odraslih v osnovnošolsko izobraževanje in možnosti za nadaljnje izo- braževanje v koroški regiji je pred- stavil Rudi Krenkar iz LU Ravne, Marjan Cenar iz LU Murska Sobota pa o vključevanju Romov v osnovno šolo za odrasle. Anton Redek iz Razvojno-izobraževal- nega centra Novo mesto je govoril o podobi življenja in dela v pro- gramu osnovnega izobraževanja na novomeškem območju. Udeleženci posveta so uvodoma spoznali tudi delo Ljudske uni- verze Slovenska Bistrica, us- tanovljene pred 39 leti, kjer se v raznih oblikah izobraževanja zvrsti letno tudi do 1350 udeležencev. Ob vseh drugih obli- kah izobraževanja in usposabljanja pa je njihova posebnost v odkri- vanju korenin in kulturne dediščine Pohorja ter Haloz. Tudi ta znanja, v preteklosti prezrta in nato pozabljena, želijo ljudje na novo spoznavati in preko njih odkrivati svoje korenine. Direktorica Vida Lepoglav je ob koncu svoje predstavitve govorila še o prostorih, ki so problem skoraj vsake ljudske univerze, še posebej v manjših krajih. Letos so se preselili iz dokaj tesnih upravnih prostorov v poslopje nekdanje kovinarske šole na Parti- zanski 24 v Slovenski Bistrici, kjer pa so še vedno samo podnajem- niki. Kljub temu imajo učilnice lepo in funkcionalno urejene. Vida Topolovec TEDNIK - Cetrteky 13. november 1997 ZAMIMIVOSTI 7 PTUJ / VIKTORINOV VEČER "IfocMtove berihr in "^ef S¥lHEn¡tt 14. NOVEMBRA VIKTORINOV VEČER Z LEVOM DETELOM IN MILENO MERLAK DETELA Srečanja, ki jih pripravlja Viktorinov večer, so tolirat z že znanima "ambasadorjema slovenske literature na Dunaju" Levom Detelo ter njegovo ženo Mileno. Ptujskemu občin- stvu bosta predstavilo zanimivo Kocbekovo berilo, ki sta ga izdala v dvojezični izdaji. V bistvu gre za odlomke na- jpomembnejših Kocbekovih del in najodmevnejših pesmi, ki se sicer ne prvič, toda tokrat celoviteje in v novih prevodih predstavljajo nemškemu bralcu. O Kocbeku bomo več slišali na srečanju, saj je v bistvu, kot je že v pogovoru izrekel Lev Detela, po Cankarju osebnost, ki je najglobje vtisnila pečat literarnemu, fílozofskemu, pa tudi ne nazadnje političnemu slovenskemu izobražencu ter še dolga desetletja močno odmevala med najbistvenejšimi slovenskimi deli. Na večeru, ki bo v petek, 14. novembra, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, se bo z izborom svojega pesniškega ter proznega dela predstavila tudi Milena Merlak-Detela, ki jo je letos izdala pod naslovom Svet svitanja. Sicer je dejavnost obeh dosti širša od samega pisanja, pa tudi življenjska usoda, kar smo skušali ujeti v pogovoru z njima pred nekaj dnevi v Središču. Petkovo srečanje bo popestrila z glasbo prof. Metka Žižek, medtem ko bo Kocbekove pesmi recitiral član ptujskega gledališča. Za razume- vanje obeh intervjujev navedimo še nekaj osnovnih podatkih o življenju in delu obeh zakoncev. Lev Detela se je rodil 2. 4. 1939 v Mariboru. Zgodnjo mladost je preživel v Središču ob Dravi, tu vodil lutkovno gledališče, nato pa v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1958 in se vpisal na slavistiko. Pre- kinil jo je 1. 1960 zaradi osebnih stisk. Doživljal je velike pretrese, kajti njegov oče, znani naravos- lovec Lev Detela, je bil ateist ozi- roma je plačal svojo zvestobo Stalinu celo z zaporom 1. 1948. Še bolj je mladega Leva prizadela politična ter fizična odstranitev prof Slodnjaka s slavistične kate- dre, zato je odšel skupaj z bodočo ženo Mileno Merlakovo, sestro poznejšega urednika Družine, v Avstrijo, kjer sta zaprosila za politični azil. Na Dunaju je nadaljeval študij. Tu je tudi ostal kot svobodni umetnik. Prva njegova znana črtica je iz 1. 1952 Peljal sem se k materi v Lj. Dnevniku. Pozneje je objavljal v Mladih potih, ko pa je prišel v tu- jino, je pisal pesmi, prozo, drame, eseje in kritike za slovenske in nemške revije ter časopise. Spada med tako imenovane bil- ingvistične, to je dvojezične pisatelje in pesnike, saj objavlja v slovenskem jeziku, v nemščini in tudi v angleščini. V tujini ju največ objavljal v ar- gentinskih listih, kot so Med- dobje, Glas SKA, Zbornik Svobodna Slovenija, Klic Triglava, celovško Mladje, Vera in dom. Naša luč. Mentor, Novi list, Mladika, Most (ki mu je bil nekaj časa urednik), Naš tednik, LOG ter v vrsti nemških, avstrijskih in švicarskih listov, pri nas doma pa v Slovencu, Književnih listih Dela, Večeru idr. Za primer navedimo, da je napisal čez 50 člankov o E. Kocbeku ter ga dodo- bra predstavil tujini in zato tudi ni nič čudnega, da je izdal letos nemško-slovensko izdajo Kocbek- ovega berila, o kateri bomo pose- bej govorili. Pri Obzorjih so hoteli izdati njegovo delo Izkušnje г nevihtami, a so jo po nalogu partije uničili, saj je veljal za izbrisanega pisatelja. Je sourednik koroškega Mladja. V revijah so izšle tudi igre Graščina, vesela in žalostna burka (Mladika 1963-64), Prokrust, drama (Most 1964), Generalka, analiza razkroja v treh slikah (Most 1965). V Našem tedniku je v začetku 1984 izdal esejistično- spominski zapis Štirikotnik naro- dov med Muro in Dravo, ki je zanimiv za zgodovinsko in narodno podobo Središča kot stičišča štirih narodov. Njegova dela so izhajala v Celo- vcu, Trstu, na Dunaju, v Ljublja- ni, Avstraliji, Buenos Airesu itd. Od proznih del omenimo Blod- njak, sedem pripovedi (Trst 1964), Junaštva slamnatega Krpana, liri- čna groteska (Trst 1965), Atentat, proza in pesmi (Trst 1966), Izku- šnje z nevihtami, kratka proza (London 1967, 1987), Kraljev kip (London 1970), Marijin mojster, zgodovinski roman (V Celovcu 1974), Imponiergebaerden des Herschens, Ein psychologischer Bericht... (Wien 1978), Gespräche unter den Fabrikschornsteinen, roman (Wien 1986, Log-Buch 5), Časomer življenja, spominsko sre- čanje s polpreteklostjo (Buenos Aires 1987), Stiska in sijaj sloven- skega kneza, roman (Celovec 1989), Dunajski valček za izgublj- eno preteklost, roman (Trst 1989), Poslednja dela, Izbrana dela I. (Lj. 1991), Legenden um den Vater ... Njegove pesmi, ki so po eni strani avantgardistične, po drugi strani skoraj klasične, so izšle v več zbirkah: Črni mož: grozljiva zgodba v verzih (London 1969), Sladkor in bič (London 1969), Metaelement (London 1970), Le- gende o vrvohodcih in mesečnikih (Canberra- Avstralija 1973), sku- paj z ženo Mileno trojezično zbirko Kaj je povedala noč - Was die Nacht erzählt - What night re- veals (Celovec 1985), Testament des hohen Vogels: Gedichte (Wien 1985, Log-Buch;4), Cafe noir, pesmi (na Dunaju 1989), Feuer und Eis: Anthologie mit Beiträgen von Autoren aus den Untwick- lungsländern (Wien-Paris 1989), Duh in delo (Lj. 1993). Pisal je tudi esejistična dela: Duhovni ogenj naj večno gori (Tinje 1975), Povojni slovenski koroški pesniki in pisatelji (v Celovcu 1977) ter dramo Der tausendjährige Krieg: ein Le- sestück für die Hinterblieben (Wien 1983, Log-Buch; 1). Prevaja tudi iz slovenščine in ruščine v nemščino in iz ruščine v slovenščino. Njegova žena Milena Merlak- Detela je rojena 9. 11. 1935 v Ljubljani, kjer je obiskovala gim- nazijo in študirala svetovno književnost in psihologijo. Od 1. 1960 živi skupaj z možem na Du- naju, po politični otoplitvi in zlasti, odkar je Slovenija samosto- jna, pa se večkrat vračata domov v Središče. S pesmimi in prozo je sodelovala v maturantskem al- manahu Mladi obrazi. Reviji 57, Naši sodobnosti. Tribuni, Mladiki, Mostu, Meddobju, Logu itd. Sodelovala je tudi v Radiu Trst, Celovec, Köln in je prav tako prevajala iz slovenščino v nemščino, zlasti poezijo. Tudi ona piše dvojezično v slovenščini in nemščini. Zbirke pesmi, ki jih je izdala, so: Sodba od spodaj (Trst 1964), Beseda brez be- sede (London 1968), Skrivnost drevesa (London 1969), Zimzelene luči (Trst 1976), Kaj je povedala noč (v Celovcu 1985), Die zehnte Tochter: Gedichte (Wien 1985), prozno delo je Skrivnost drevesa (London 1969). Nekaj njenih del je izšlo v an- gleških in nemških prevodih. Zad- nje njeno delo je Svet svitanja: pesmi in lirična proza 19955-1993 (Celovec-Ljubljana-Dunaj 1997). Lirika zajema zdomska, bivanjska in religiozna vprašanja in po sodbi kritikov spada med avantgard- istične pesnice. P.S. Kot ambasadorja slovenske kulture sta se predstavila februarja 1995 skupaj s S. Janežičem prav tako na srečanju, ki ga je organizi- ralo Viktorinovo društvo. Pogovora z obema uglednima umetnikoma bosta objavljenja v naslednjih dve številkah Tednika. J. Emeršli SL. BISTRICA / PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE IGNACA KAMENIKA Popalovanje gosfaia Gregorja Zavod za kulturo Sloven- ska Bistrica, knjižnica dr. Josipa Vošnjaka Sloven- ska Bistrica ter Dolenjska založba Novo mesto so 24. oktobra predstavili prvo knjigo trilogije Ignaca Kamenika Popotovanje gostača Gregorja, druga in tretja (Jutro novega dne in Sledi preklanih sivin) pa sta izšli že prej. Viteška dvorana bis- triškega gradu je bila ob tej priložnosti polna, pri- jetno uverturo k žlahtni govorjeni besedi pa je prispeval kvartet sakso- fonistov iz Maribora. Dolenjska založba iz Novega mesta je z romanom Popotovanje gostača Gregorja sklenila pred petimi leti začeto prizadevanje, da izda trilogijo Ignaca Kamenika. Druga in tretja knjiga sta izšli že leta 1993 in 1995, prva pa letos. Kot je ob tej priložnosti povedal urednik Do- lenjske založbe Franci Šali, državne podpore pri financi- ranju ni bilo, le solidarnost nekaterih štajerskih in koroških občin, med njimi tudi slovenje- bistriške, jim je dajala toliko moči, da je bilo mogoče ob- vladati vse stroške tiskanja. Pričujoča trilogija je roman- sirana življenjska cesta Ignaca Kamenika, njegovo večno popo- tovanje, vse od prazačetka, otroštva, mladosti do zrelosti in starosti. Tako je čas njegovega zorenja zpjet v knjigi Popo- tovanje gostača Gregorja, prihod iz partizanov, mladostno prebu- jenje v ljubezni, povojni politični in kulturni aktivizem in razkol z njim je zajet v drugi knjigi - Jutro novega dne, v tretji - Sledi prek- lanih sivin - pa se kaže njegova intelektualna in etična drža, ko mu resnico življenja izpolnjuje boj za človekovo dostojanstvo in osebno duhovno svobodo. Pri tem mu je bolj malo mar za tisto, kar hoče politika ali pa kar se kaže kot plehko potrošniško užitkarstvo. Sedaj ga na koncu prav takšno življenje stre in brcne v kot. Čeprav ima dom, je brezdomec, čeprav ima družico, je sam in izven vsega socialnega dogajanja. Izgorel je svoj ogenj, upepeljen s komaj še živim ogorkom usiha, hrepeni in se se- seda vase. Ker je Ignac Kamenik bolan, se je predstavitve njegove zadnje knjige, zajete v omenjeno trilo- gijo, udeležila njegova družina, žena, sinova ter vnuki. O njem je govoril tudi njegov prijatelj ter tesni sodelavec prof dr. Janko Čar in ob tem nizal številne lepe spomine na tiste povojne dni v Slovenski Bistrici, ko so mladi ljudje, nekaterih danes ni več med nami, pričeli bogato lju- biteljsko kulturno dejanost, ki v mestu še vedno živi. V življen- jskem popotovanju se prijatelja Ignaca ali kot so ga imenovali po domače Naca, spominja dr. Janko Čar kot dramaturga v SNG Maribor, kot bibliotekarja, ki je v marsičem na tem področju oral ledino, njegove številne zamisli pa se uresničujejo šele v sedan- jem času. Veliko je naredil za Maribor, vendar mu to mesto ni nikoli dalo priznanja, ki si ga je zaslužil. Vida TopoloYe€ -m PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 48 Dominikanski samostan M. Zadnikar zapiše, da je tako cerkev obsegala razmeroma dolgo, ravno, krito ladjo in približno kvadratni prezbiterij, slavolok je bil polkrožen z živimi robovi, okence v zak- ljučni steni prezbiterija pa je bilo s šilastim lokom zgodnje- gotsko, kar potrjuje kam- noseški znak na njem, ki je po občutju soroden kostan- jeviškim in znakom na ptujski minoritski cerkvi ter po- temtakem še iz 13. stoletja. "Z okencem, ki pomeni stavbno podrobnost, katere se je novi stil vedno najprej oprijel(!), se je na njej že napovedovala gotika. Morda so prav po njenem zgledu še v 13. stoletju zamen- jali na bližnjem Dravinjskem Vrhu staro polkrožno apsido z zdajšnjim kvadratičnim prezbit- erijem, ki je bil sprva tudi ravno krit in se je v njegovi vzhodni steni ohranilo podobno okno," je zapisal M. Zadnikar. J. Mikuž je zapisal, da je ned- vomna posebnost v našem ok- olju prezbiterij župne cerkve sv. Lovrenca na Dravskem polju, izjemno visoka, že skoraj stol- pasta gradnja iz pravilno kle- sanih blokov, zloženih v pravil- nih plasteh in značilno roman- sko zaštićenih z zarisanimi fugami. Spodnji del je grajen iz prav tako pravilno klesanih, le večjih kakor v zgornjem delu, marmornih rimskih spolij. V za- hodni in južni steni je dvoje značilnih romanskih oken, medtem ko so morebitna ro- manska okna v severni steni zamenjala baročna. Način zi- dave z značilnimi fugami, pa tudi oblika oken ne moreta biti mlajša od 1200 ali iz prvih let 13. stoletja, ko sta v bližini stali dve manjši, a pomembni trdnjavi, ki sta varovali staro rimsko cesto iz Celja proti Ruju. Poslednja postojanka, ki si jo bomo ogledali ob naši kratki ekskurziji po najbližjih roman- skih cerkvicah, pa je cerkev v Veliki Nedelji. Friderik Ptujski je potem, ko je Ogrom odvzel "pusto in neobljudeno krajino", na svoji zemlji pri že obstoječi cerkvi nastanil nemški viteški red. Da je cerkev že obstajala, ponovno dokazuje omemba leta 1219 župnika Ditriha. V listini iz leta 1222 Friderik Rujski priznava, da je njegov oče Ogrom vzel zemljo okrog Velike Nedelje ter jo podelil nemškemu viteškemu redu, kar temu redu sin tudi sam potrjuje. Vendar Friderik Ptujski patronatstvo nad cerkvijo pri Veliki Nedelji nemškemu viteškemu redu vrača šele leta 1235. M. Zadnikar nadalje piše, da romanska cerkev v tlorisu ob- sega ne predolgo pravokotno ladjo z zvonikom na vzhodni strani, ki mu je dodana še nek- oliko potegnjena polkrožna ap- sida, s čimer se pojavlja stavba v tako imenovani "popolni zas- novi" (E. Bachmann), ki je sicer najpogostejša v severnih nemških predelih, pri nas pa se je v tako čisti obliki uveljavila le pri Veliki Nedelji. Ladja je bila v romanski dobi ravno krita, pra- vokotni prostor pod zvonikom, ki ga je povezoval z ladjo visok, polkrožni slavolok, pa je obokan z vzdolžnim banjastim obokom polkrožnega prereza. Od njega nižja, 3,35 metra glo- boka apsida je tudi obokana, a se njen obok nad polkrožnim zaključkom zlije v polkupolo. V osi apside je ohranjeno še prvotno okno, ki je s polkrožnim vrhom značilno ro- mansko, njegov svetlobni okvir pa spremlja motiv palice, kakor ga poznamo tudi iz desne bi- fore kapiteljske dvorane dominikanskega samostana v Ptuju iz časa okrog 1230, je zapisal M. Zadnikar. Dalje piše M. Zadnikar, da neometana, le s črtnim fugiran- jem navidezno urejena kamnita gradnja, ki se posebej dobro vidi na severni ladijski zu- nanjščini, ohranja ponekod še celo spomine na predroman- sko tehniko gradnje na ribjo kost, vendar je slogovni izraz prve cerkve, bodisi s tlorisno zasnovo, z oboki v vzhodnem delu ali z različnimi okenskimi odprtinami tako izrazit, da jo la- hko postavimo v romaniko in prav s temi okenci že v prva de- setletja 13. stoletja. S tako data- cijo pa se močno približamo času, ko so Ptujski gospodje pri Veliki Nedelji naselili nemški viteški red, ki si je za svoje potrebe bržčas postavil novo cerkev in mu tista, ki je tamkaj stala že ob koncu 12. stoletja, očitno ni več ustrezala. S takim "kolonizacijskim" načinom nje- nega nastanka pa si lahko tudi bolje razložimo njeno "popol- no" zasnovo, ki se pri region- alno pogojenih cerkvah s kor- nim zvonikom sicer pri nas nikjer drugod ni uveljavila. Na vprašanje, od kod jo je ta viteški red zanesel k nam, še ne vemo odgovora. Da ni prišel iz južnih dežel, je več kot na dlani, katere od severnih pa prihajajo zanjo v poštev, bi morali povedati redovni zgodovinarji, meni M. Zadnikar. Glede velikonedeljske cerkve pa J. Curk meni, da je postala kornozvonična šele v tretji fazi svojega gradbenega razvoja. Jedro cerkve sta banjasto obo- kano pritličje zvonika in apsida, ki sta prvotno sestavljala kape- lo madžarskega izvora, za kar govori tudi ohranjena plastika. Enako visoka, vendar širša ladja je ob njej nastala morda šele po letu 1200, ko so jo Ptu- jski gospodje spremenili v lastniško cerkev, a jo že okoli leta 1210 podarili križnikom ter jim leta 1235 prepustili tudi njen patronat. Ti so okoli leta 1280 korni prostor s komaj nekaj več kot meter debelimi stenami stolpasto nadzidali za nad- stropje, ladjo pa podaljšali in na zahodnih vogalih opremili s tal- nim zidcem. Ob tem so staro ladjo nekoliko dvigniti in strmo ostrešili, kot dokazuje sled nje- ne strehe, ki sloni kot prva na zahodni steni zvonika. Medtem ko kaže romanski del zvonika sicer nepravilno, vendar plas- tovito gradnjo, kaže zgodnje- gotski polimorfno gradnjo z uporabo drugačnega kamenja. S to prezidavo je cerkev postala skoraj enkrat večja, na vzhodu pa je dobila zvonik, ki je komaj presegal sleme ladjine strehe. Tako J. Curk. Naj na tem mestu mimogrede omenimo še tipološke sorodno cerkev na avstrijskem Štajer- skem, ki tudi sodi v okvir "popo- lne zasnove". To je cerkev sv. Andreja v Pibru. Cerkev ima pravokotno ladjo, korni vzhodni zvonik in apsidalni zaključek, ki pa je bolj pod- kvaste oblike. G. Biedermann zapiše, da je kot župna cerkev samostana St. Lambrecht cerkev sv. Andreja v Pibru ob- stajala že v 11. stoletju, da je zasnovana v "popolni zasnovi" in ima pod korno partijo celo kripto, in če k točnejši da-taciji te cerkve pritegnemo še s polkrožnimi loki in zobci oblik- ovani venčni zidec na vzhod- nem zaključku, pa tudi zaho- dno pročelje, lahko nastanek te cerkve postavimo pred leto 1200. K istemu tipu pritegne Biedermann še cerkev sv. Janeza v Knittelfeldu in meni, da bi po vsej verjetnosti k "popolni zasnovi" lahko priteg- nili tudi St. Marien pri Neu- marktu. Pri cerkvah z vzhodnim kornim stolpom v Niederwölzu, Scheifiingu in St. Georgen nad Judenburgom pa za romansko dobo več ne vemo, kakšen je bil njihov korni zaključek in bi se to dalo ugotoviti le z ar- heološkim posegom. Mogoče bi lahko k tej "popolni zasnovi" pritegnili, vsaj kar se tiče tlor- isa, še eno cerkev na avstri- jskem Štajerskem, to je cerkev sv. Janeza v Dietmannsdorfu v Paltentalu. ki pa nima vzhod- nega kornega zvonika, temveč le korni kvadrat in apsidalni zaključek. 8 lAMIMÊVOSTI, REPORTAŽE čemek, 13. november 1997- TEDNIK KOPER, NOVA GORICA / 50 LET PRIMORSKIH NOVIC Še na mnoga ieta! v petek, 7. novembra, je bila v Primorskem dramskem gleda- lišču v Novi Gorici prireditev, s katero so počastili pol stoletja izhajanja primorskega časopisa Primorske novice. Na obletnici seje zbralo veliko uglednih gostov, med njimi predsednik Milan Kučan s soprogo, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ' župani primorskih občin, novinarski kolegi iz vse Slovenije ter mnogi ljubitelji Primorskih novic. Prmorske novice so neodvisni nestrankarski in politično-infor- mativni poltednik (poltednik zato, ker izhajajo dvakrat te- densko), ki ga izdaja Časopisno- založniška družba Primorske no- vice iz Kopra. Časnik ima zasnovo v tedniku Nova Gorica, ki je začel izhajati 8. novembra 1947 v Novi Gorici in se leta 1953 preimenoval v Primorske novice ter se 1. maja 1963 združil s Slovenskim Jad- ranom iz Kopra (ta je nastal 4. ja- nuarja 1952 iz Istrskega tednika, ki je prvič izšel 5. marca 1950), v Ko- per se je preselilo tudi uredništvo, s tem da imajo v Novi Gorici svoje predstavništvo. V letih 1968-84 sta izhajali koprska in novogo- riška izdaja, po letu 1980 pa izha- jajo dvakrat tedensko. Njegova naklada je čez 28.000 izvodov, od katerih je 62 odstotkov namenje- ne naročnikom, 38 pa prodaji v kolportaži. Višek prijetne, duhovite prire- ditve ob jubileju Primorskih no- vic pa je bila predstavitev tretje iz- daje Primorskih novic, ki bo pos- lej izhajala vsako soboto in so jo poimenovali Sobota, namenjena pa je predvsem sproščujočemu bran- ju ob koncu tedna. Iskrene čestitke, dragi Primorci, in še veliko udarnih številk najštevilčnejšega slovenskega re- gional ca. /i Novo, sobotno izdajo Primorskih novic Sobota so si gostje prireditve z zaniman- jem ogledali. Na fotografiji poleg predsednika Milana Kučana in soproge Štefke na desni direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik, na levi pa odgovorni urednik Branko Podobnik. Foto: Zdravko Primožič/FPA PTUJ / MEDNARODNA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI IN PTIC Bogastvß mmlih ilvmii Društvo gojiteljev malih živali Ptuj in Društvo za varstvo in vzgojo ptic sta letos pripravili združeno razstavo malih živali in sobnih ptic, ki je bila tudi 22. društvena in druga mednarodna. Na njej so sodelovali gojitelji iz Maribora, Miklavža, s Pragerskega, iz Ormoža in sosednje Hrvaške (Varaždina in Ivanca), na ogled pa je bilo več kot 700 živali. Razstavo malih živali in sobnih ptic v športni dvorani Mladika mi- nuli konec tedna je po krajši sloves- nosti odprl ptujski podžupan Ivan Jurkovič. Na ogled so gojitelji posta- vili več kot 700 malih živali: 140 kuncev, kar 350 golobov, 80 primer- kov perutnine in okrasnih pernatih živali, 150 sobnih in zunanjih ptic (tudi nekaj ujed) in še vrsto drugih živali, kot so južneameriške činčile, ki vsako leto popestrijo razstavo. Ivan Brlek, vodja razstavnega pros- tora in predsednik Društva gojiteljev malih živali, je povedal: "Rejci malih živali ali kot se sami v društvu ime- nujemo gojitelji vsako leto poskrbi- mo, da je razstava na Ptuju bogata in pestra. Na enem mestu je tako mogoče videti vse najbolj poznane male živali, prvič pa smo k sodelo- vanju povabili tudi cvetličarje, ki so razstavo olepšah s cvetjem. Letošnja novost razstave so bile zunanje ptice. Povabili smo vsa okoliška društva gojiteljev malih živali in spoznava- mo, da je odziv med društvi iz leta v leto boljši, po vsaki razstavi pa nam uspe pridobiti še kakšnega novega gojitelja. Z veseljem lahko povem, da že nekaj let na našem območju goji- mo najkvalitetnejše živali v vseh pas- mah, zbor sodnikov Zveze gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije pa je imel tudi letos precej težko delo pri ocenjevanju. Samo pri kuncih smo dobili 20 prvakov, pri golobih imamo 53 prvakov, pri perutnini pa 10." Sicer pa so se ptujski gojitelji malih živali v oktobru uspešno predstavili tudi na državni razstavi v Mariboru: razstavili so okrog 100 živali in sko- raj v vseh pasmah dosegli nazive prvakov Slovenije. Organizatorji ptujske razstave pa so bili letos neko- liko manj zadovoljni z obiskom, čep- rav zanimanje za male živali med ljudmi ne upada, pogrešali pa so več osnovnošolcev in najmlajših iz vrtcev. Na razstavi se je drugič predstavil tudi Zavod dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki je obisko- valcem pokazal svoje pisane male živali (race), za katere gojenci skrbijo že nekaj časa. Tekst in fotografiji: Tatjana Mohorko Obiskovalcem se je predstavil tudi ptičji zborček VIDEM / SREDIŠČE OBČINE SPREMINJA PODOBO Fasada na obči tisici sitÊvbl Občinska uprava, ki sedaj domuje v prostorih krajevne skupnosti in Kmetijske zadruge Ptuj, se bo tako, verjetno že na pomlad, preselila v nove prostore ob Dravinji. V novi stavbi bodo našle prostor tudi druge krajevne organizacije in društva, v pridičju pa bo velika kulturna dvora- na. Novo podobo je dobila tudi cer- kev, ki jo je sicer občinska stavba zakrila, tako da sta nad njo vidna le del strehe in cerkveni zvonik. JB Pogled na središče občine Videm se spreminja. Novogradnja občinske upravne stavbe napreduje in kljub pomanjkanju denarja jo že odevajo v fasadno preobleko. TEDNIK -13. NOVEMBER 1997 PO NASIH KRAJIH - 9 ORMOŽ / MARTINOV TEDEN h dobrega mošta odlUno vino V Martinovem tednu se je v Ormožu zvrstilo liar neiiaj pri- reditev, ki so najavljale konec trgatev in vrenja mošta ter začetek kletaijenja mladega vina. Na 1. turnirju mladega vina Štajerske in Prelunuija, ki je bil osrednja novost ted- na, je osemčlansiia komisija pod predsedovanjem Matije Kocipra ocenila 34 vzorcev mladih vin. Oi^anizatorji so si- cer pričakovali več vzorcev, vendar so bili s turnirjem zelo zadovoljni. Mlada vina so pri nas še vedno redkeje na mizi in turnir je služil njihovi promociji in popularizaci- ji. V kategoriji roze in rdeča vina je bila najvišja ocena 16,9 točke. V kategoriji belih suhih vin je bilo ocenjeno deset vzorcev z najvišjo oceno 17,44 točke, v kategoriji polsuhih vin je bila med osmimi vzorci najvišja ocena 18,22 in v konkiurenci polsladkih vin, kjer je bilo 13 vzorcev, je bila najvišja ocena 18,42 točke. Ker so mlada vina povečini še nedonegovana, je imela komisija odgovorno delo, da je ocenila vse pozitivne karak- teristike, ki so se odražale pri po- sameznih vzorcih vina. Komisija je ugotovila, da "so ocenjeni vzorci odsev nadpovprečnega letinika in da imajo vse pogoje, da se v fazi nadaljnjega kletarjenja in zorenja oblikujejo v vrhunska vina v posa- meznih ocenjenih kategorijah." Posebna komisija pa je ocenjeva- la tudi gostinsko-turistično po- nudbo ob Martinovem tednu v ormoških gostilnah, trgovinah in drugih lokalih. Obiskali so sedem lokalov, v katerih so ocenjevali pestrost Martinovih jedi, ureje- nost lokala in vključitev v ponud- bo ob Martinovem tednu. Zlata vitka je pripadla Hotelu Ormož, srebrna Gostilni Prosnik, bro- nasta pa Gostilni Cvetko. Za so- delovanje v Martinovih priredit- vah, urejenost lokala, gostinske ponudbe ter prireditvenega pros- tora je zlato vitico prejela tudi bla- govnica Klas. Najlepše ш-ејепо izložbo je imela Mercatorjeva pro- dajalna PC Zarja - PE na Ke- renčičevem trgu. Srebrno vitico je prejela Silva Lorenčič za uredi- tev lokala As 11., bronasto pa cvet- ličarna Iris. v soboto, ko je bilo osrednje do- gajanje, so se potrudili tudi kul- tturniki, ki so pripravili zares bo- gat program. Pričel se je s prome- nadnim koncertom pihalnega or- kestra Ormož, nastopili pa so tudi dekliši tamburaški orkester, har- monikarji, folkloristi iz Podgor- cev in iz Ivanjkovcev ter ljudski pevci iz Obreza in s Huma. Opoldne je marsikdo že blaženo gledal in takrat so se prilegle vin- ske pesmi in napitnice. Izvajalo jih je kar osem zborov in marsik- do je bil presenečen nad pestrostjo ljubiteljske kulture v občini. Krst mošta so, kot je to običaj, opravili člani kulttirnega društva Obrez. Izkazalo se je tudi vreme, ki je kar nekako vzdržalo in je bilo za ta letni čas nenavadno milo, zato so prireditve potekale pred hote- lom in na Kerenčičevem trgu, kjer so se izmenično predstavljali nastopajoči. Na obeh prizoriščih je bilo tudi dovolj stojnic z vinom in kostanji, pokusiti je bilo mogoče tudi ocenjena mlada vina. Pogrešali pa smo stojnice Društva kmečkih žena, ki so obljubile kmečke dobrote, pa jih je očitno nekaj preplašilo. Napovedana je bila prodaja in razstava spomin- kov, ki pa je tudi iz neznanega razloga izpadla. Prireditve je orga- niziralo Turistično društvo Ormož ob pomoči številnih soor- ganizatorjev, stroški pa so znašali okrog 1.300.000 tolarjev. Kulturni program je bil bogat I BORL / TRETJE MARTINOVANJE V HALOZAH Že tretje leto zapored je bilo na Martinovo soboto med grajskimi zidovi na Borlu veselo, tradicionalno haloško martinovanje je letos nekoliko zmotilo le slabo vreme. Or- ganizatorji so martinovanje začeli z vinogradniškimi igra- mi, nadaljevali pa s kulturnim programom, krstom mošta in za konec sneli občinski klopotec. Na grajskem dvorišču so pripravili bogato ponudbo haloških dobrot, pri Haložanih paje bil na obisku tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj. Letošnje martinovanje na gradu Borlu so pripravili člani Tiuris- tičnega društva Cirkulane ob pomoči domače, gorišniške občine in Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. To je bila os- rednja Martinova prireditev v občini. Njena posebnost so zago- tovo šaljive vinogradniške igre, ki so jih organizatorji znova skrbno pripravili in jih povezali s haloškimi šegami in navadami. Tekmovalo je šest ekip: dve iz KultiuTio-tiuističnega društva Klopotec Soviče-Dravci, dve iz naselja Brezovec, po ena pa iz Gorišnice in Muretincev. Ekipe so tekmovanje pričele z nabiran- jem jagod (grozdne so zamenjali z baloni) in prenašanjem le-teh s puto, v drugi igri so tekmovalci nosili kostanje na kuhalnici, v tretji odgovarjali na vprašanja, po- vezana z vinogradništvom, in v četrti plesali s puto na ramah. Prvo in drugo mesto sta si delili ekipi iz KTD Klopotec. V kulturnem programu so nas- topili pevci mešanega pevskega zbora iz Gorišnice, tamWasi iz Cirktilan in gostujoči pevski zbor iz Ruš. Pravi obred so pripravili pri krstu letošnjega mošta, ki so ga s konjsko vprego pripeljali iz Cirkulan, domačini pa so ob tej priložnosti obiskovalcem na Bor- lu predstavili še turistično ponud- bo Haloz in jim ponudili pristno domačo kapljico, dobrote iz krušne peči in pečene kostanje. T. Mohorko Na Martinovo soboto so na Borlu zaplesali s putami na ra- mah LENART, DVORJANE / MARTINOVANJE Namesto sejma krst mošta PRIREDITEV, KI SE TUDI V SREDIŠČU SLOVEN- SKIH GORIC VSE BOU UVEUAVUA Џ KRAJEV- NI PRAZNIK V DVORIANAH Čeprav so pred letošnjim martinovanjem v Lenartu zveneče napove- dali prvi Martinov sejem, ki naj bi trajal kar tri dni, iz vsega skupaj ni bilo nič. Organizatorji se niso mogli sporazumeti, konceptualno so se razhajali in vse skupaj je padlo v vodo. Skoda, sejem je mislil odpreti sam predsednik Kučan, ki se je mudil v Slovenskih goricah. Kaj tiči v ozadju lenarških sejemskih in martinovanjskih zgod in nez- god, je težko analizirati, najbolj prihajajo v ospredje tiste znane ocene o neusklajenosti turistične ponudbe in tudi o zavisti in nevošljivosti. Za- kaj bi nekdo služil na račun drugih, se je slišalo med vrsdcami, s takšnim razmišljanjem pa Lenarčani ne bodo prišli daleč. Prav bi bilo, če bi se pravi čas usedli za skupno mizo, določili obseg, vsebino in no- silce, vključno z viri financiranja, tako da bi vedeli drug za drugega in s ciljem, da bi od tega nekaj imeli meščani in okoličani. Letos je bila še posebna priložnost, saj se je martinovo pokrivalo z len- artovim. Dovolj priložnosti za izzive in za trženje za vse, ki so imeli ta namen. No, kljub temu da je sejem v Lenartu odpadel, so imeli veselo martinovanje, ki so ga družno pripravili sodelavci lenarške Zveze kul- turnih društev, TD Rupert iz Voličine in Društva vinogradnikov iz Lenarta. Točili so mošt (nekateri so ga bojda dodobra čutili), ponujali domače dobrote, se poveselili in nazdravili v zahvalo obilni letini in kvalitetnemu pridelku. Prireditev, ki jo je vodila in povezovala Darinka Čobec, so popestrili s krstom mošta, ki ga je opravil igralec Silvo Safran. Veselo martinovanje so imeli tudi v bližnjih Dvorjanah. Tam so mi- nulo nedeljo praznovali krajevni praznik. Počastili so god sv. Martina in pripravili krst mošta. V programu so sodelovali godba na pihala iz Dupleka, moški pevski zbor iz Dvorjan, folklorna skupina iz Korene in skupma iz Jeruzalema, ki je pripravila prikaz dela v vinskih goricah. Pokrovitelj prireditve je bila občina Duplek. M.TOÍB LESKOVEC / PRVO MARTINOVANJE TURISTIČNEGA DRUŠTVA Martinovo je čas, ko se tudi v Halozah končuje jesensko delo, praznik pa je že po tradi- ciji povezan z vinom in krstom mošta. Tudi v krajevni skup- nosti Leskovec, eni od KS v občini Videm, so več kot zado- voljni z letošnjim vinskim pri- delkom v sodih, prvič pa so se lotili priprave martinovanja s krstom in blagoslovom mošta. Na Martinovo nedeljo je prire- ditev pripravilo novoustanovl- jeno turistično društvo Klopo- tec, privabilo pa je ljudi od bli- zu in daleč. V čast sv. Martinu so mošt da- rovala vsa naselja.KS Leskovec, ta je bil po posebnem vaškem obredu krščen, domači župnik pa ga je še blagoslovil. Posebni sodček so Leskovčani pripravili tudi za vodstvo videmske občine, njen podžupan Franc Toplak pa je moral ob tem dati posebno zaobljubo. Leskovčani so na prvem martinovanju po- nudili tudi pečene kostanje in nekaj haloških dobrot in pripra- vili kulturni program z ljudski- mi pevkami in mešanim pev- skim zborom. Martinovanja naj bi v tem koncu Haloz z leti pos- tala tradicionalna. 7. Mohorko Mošt Iz naselij KS Leskovec je bilo treba tudi pokusiti. Foto: TM SLOVENSKA BISTRICA Martinovanje po starih obÍ€a¡ili Društvo vinogradnikov Ritoznoj Slovenska Bistrica je v so- boto, 8. novembra, v Zafošnikovi kleti v Kovači vasi pripravilo veselo martinovanje. Bistriški vinogradniki, ki že dolgo časa želijo obuditi najprijetnejši praznik vinogradnikov in kletarjev na način, kot so ga praznovaU nekoč, so to prvič poskusili pred dvema letoma v Lunežnikovi kleti na Visolah. Letošnjega praznovanja so se lotili še z večjo vnemo in mirno lahko trdi- mo, da jim je uspelo, še posebej ker je Zafošnikova klet sredi vi- nogradov Kovače vasi, enega najbolj znanih vinorodnih območij v slovenjebistriški občini. VT 10 - PO NAŠIH ККЛИН 13. NOVEMBER 1997 - TEDNIK KOMU SREDSTVA IZ JAMSTVENIH SKLADOV S оЕфквва dbMOCfii wei kot 500 rdbtovftov v ponedeljek, 3. novembra, je začel poslovati jamstveni sklad Republike Slovenije, ki ga je z zakonom sprejel državni zbor že 24. aprila letos in katerega namen je - poenostavljeno po- vedano - zagotavljati denarna nadomestila tistim delavcem, ki zaradi insolventnosti delodajalcev oziroma stečajev v pod- jetjih teh niso prejeli. Zakon o jamstvenem skladu med dru- gim določa, komu gredo pravice do sredstev iz tega sklada, določa roke za vložitev zahtevkov ter druge pogoje za pridobi- tev denarnih nadomestil iz tega naslova. Kot je povedal Boris Frajnkovič, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Ptuju, pričakujejo s širšega ptujskega območja več kot 500 zahtevkov nekdanjih delavcev podjetij, ki so v stečaju. TEDNIK: Kaj vse zakon ureja in komu so v bistvu namenjena sredstva jamstvenega sklada? "Naj povem, da je bil zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije objavljen že maja letos v Uradnem listu št. 25/97. Nje- gova določila urejajo ustanovi- tev in poslovanje jamstvenega sklada, ureja pravice delavcev v primeru insolventnosti deloda- jalca. Insolventen je takrat, ko se je nad njim pričet stečajni postopek oziroma če je sklep o prisilni poravnavi pravnomočen ali dokončen. Ureja pa tudi pos- topek za uveljavitev vseh pravic delavcev. Jamstveni sklad je de- jansko pričel poslovati šele v po- nedeljek, 3. novembra. Pravice za pridobitev sredstev iz tega sklada so v bistvu osebne pravi- ce, postopek za njihovo uvel- javljanje pa se prične na zahtevo vsakega opravičenca osebno in posamezno." TEDNIK: Kje lahko upra- vičenci vložijo svoje zahtevke? "Zahtevke je možno vložiti pri enotah republiškega zavoda za zaposlovanje, na Ptuju pa pri Uradu za delo na Osojnikovi cesti 1 na predpisanih obrazcih, ki jih je možno dobiti na Uradu za delo na Ptuju." TEDNIK: Kje je možno dobiti podatke o izplačanih plačah in denarnih nadomestilih, ki so osnova za zahtevke? "Vse podatke o tem, do koliko sredstev so delavci upravičeni oziroma kolikšna sredstva lahko pričakujejo iz jamstvenega skla- da, je možno dobiti pri stečajnih upraviteljih in na sodiščih. Ven- dar smo se dogovorili, da bomo Svobodni sindikati posredovali jamstvenemu skladu svoje po- datke, ki smo jih imeli na razpo- lago, ko smo vlagali zahtevke delavcev v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah. Podat- ke o izplačanih plačah je možno dobiti pri delodajalcu oziroma stečajnem upravitelju ali dolžniku, torej pri firmi, v kate- ri je kdo delal in izgubil delo. Uveljavljanje pravic, ki gredo delavcem, je pogojeno z nekaj določili: delavec je moral biti najmanj 6 mesecev pred prene- hanjem delovnega razmerja za- poslen pri tem delodajalcu, mo- ral je prijaviti svoje terjatve v stečajni masi in zahtevati varst- vo pravic, če mu je v postopku prisilne poravnave delovno raz- merje prenehalo nezakonito." TEDNIK: Do kdaj je potrebno vložiti zahtevke za denarna na- domestila? "Za vložitev zahtevka je rok 60 dni od datuma prenehanja de- lovnega razmerja, torej od tiste- ga datuma, ko je firma v stečaju. Za tiste upravičence, ki jim je delovno razmerje prenehalo v obdobju od 2. januarja 1994 do 3. novembra 1997, torej do datu- ma, ko je jamstveni sklad pričel poslovati, pa je rok za vložitev zahtevka 90 dni od 3. novembra 1997. Po preteku tega roka upra- vičenci ne bodo mogli uveljavl- jati pravic, ki bi jim sicer pripa- dale iz jamstvenega sklada. Pra- vice do izplačila iz jamstvenega sklada so v bistvu določene in omejene na mnogokratnike za- jamčene in minimalne plače v nominalnih zneskih. Minimal- na plača se kot kategorija upo- rablja od 1. junija 1995 dalje. Upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje pred tem da- tumom, pa uveljavljajo v bistvu zajamčene plače, ki pa so manjše kot minimalne plače." TEDNIK: Ali upravičenec lahko izgubi pravico do iz- plačila sredstev iz jamstvene- ga sklada? "Da, tudi to se lahko zgodi v primerih, ko je bila terjatev po- plačana najmanj v višini, ki je določena v zakonu pred izvršit- vijo odločbe, ali pa če je upra- vičenec posredoval neresnične podatke o izpolnjevanju pogo- jev za pridobitev te pravice, pa tudi če ni sporočil sprememb, ki bi bile bistvene za obseg in pri- dobivanje teh pravic." TEDNIK: Slišali smo, da pričakujejo od 25.000 zahtev- kov za izplačilo sredstev iz jamstvenega sklada. Koliko zahtevkov lahko pričakujemo na območju nekdanje ptujske občine? "Na območju, ki ga pokriva Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Ptuj, to pa je nekdanja ptujska občina, pričakujemo okoli 530 zahtev- kov, saj je toliko upravičencev, za katere smo prek naše območne organizacije vložili zahtevke za izplačilo terjatev v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah. Pričakujemo pa, da bo teh zahtevkov še več, saj je na ptujskem območju precej delav- cev, ki so bili zaposleni v Mari- boru, recimo v TAM-u in Me- talni in še kje, in bodo dejansko tudi upravičeni do teh sredstev. Moram povedati, da pa bo kljub vsemu več tistih, ki bodo vložili zahtevke, kot tistih, ki bodo de- jansko upravičeni do izplačila sredstev iz jamstvenega sklada. Mi želimo in seveda toplo pri- poročamo vsem delavcem, ki menijo, da imajo pravico, da zahtevke vložijo, kajti jamstveni sklad bo na osnovi svojega pra- vilnika o delovanju in na osnovi zakona ugotovil dejanske možnosti, torej kdo je resnično tisti, ki bo spredstva iz jamstve- nega sklada tudi prejel." TEDNIK: Se v zvezi s temi zahtevki delavci že obračajo na vas? "Da, že kar precej jih je bilo v naših prostorih v Delavskem domu Franca Krambergerja, precej pa se jih je o možnostih zanimalo tudi po telefonu. Sicer pa če bo kdorkoli potreboval kakršnokoli pomoč, pripo- ročamo, da se brez oklevanja obrne na nas, saj smo v Zvezi svobodnih sindikatov vedno na voljo z nasveti." Naj ob koncu dodamo, da so se v Svobodnih sindikatih dogovorili z Uradom za delo v Ptuju, da jim bodo posredovali vse podatke, kijih imajo v zvezi s to zadevo. Dogo- vorjeno je bilo tudi, da bo zavod pridobival podatke tudi prek stečaj- nih upraviteljev oziroma stečajnih dolžnikov. Do sredine decembra naj bi zavod pridobival podatke sam, prek sindikatov in prek firm, v katerih so ljudje izgubili delo, v drugi polovici decembra pa naj bi, kjer bo pač potrebno, pričeli obveščati tudi posameznike in od njih zahtevali potrebne podatke in dokumentacijo. Za pokrivanje ob- veznosti jamstvenega sklada in njegovega poslovanja sta v letošnjem letu iz državnega pro- računa zagotovljeni dve miljardi tolarjev, kar naj bi zadostovalo za predvidene zahtevke v letošnjem letu. M. Ozmec Boris Frajnkovič, sekre- tar Območne organiza- cije ZSDS v Ruj. Foto: M. Ozmec PTUJ / z RAZVOJNEGA FORUMA Po nekajletnih prizadevanjih so v petek v Ptuju v drugem nadstropju bivšega ptujskega rotovža odprli prostore znanst- venoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, v okviru katerega bodo delovali raziskovalci s področja naravoslovja in družboslovja, saj brez tega ni celostnega razvoja nekega okol- ja. Vsaka tehnična rešitev je namreč vezana na neko socialno okolje. Do sedaj je Bistra delovala kot tehnološki center mi- nistrstva za znanost in tehnologijo in se pretežno ukvarjala s tehnološkimi spodbudami ter konkretno sodelovala z gospo- darskimi sistemi. Ker pa je Ptuj izredno bogat z naravno in kulturno dediščino, kar predstavljala veliko primerjal- no prednost, bi bila velika škoda, če ne bi tudi tega raziskovalnega dela vključili v razvojni projekt Ptuja z okolico. Htunanistika kot bodoči razvojni trend je zato zago- tovo izziv za to okolje, ki ga bo to apliciralo na trg. Znanstvenorazi- skovalno središče Ptuj je mestna občina ustanovila kot neprofitno razvojno institucijo, ki bo zagotav- ljala pogoje za uresničevanje nje- nega razvoja. Soustanovitelj javne- ga zavoda je znanstvenorazisko- valni center SAZU Ljubljana, ki je za začetek poslovanja razširjene dejavnosti zagotovil sredstva v višini tri milijone tolarjev. Prispe- vek mestne občine je osem milijo- nov tolarjev, ta pa je poleg tega za- gotovila tudi prostore za opravl- janje dejavnosti. V zadnjih petih letih je bilo v obnovo stavbe na Slovenskem trgu 6 vloženih med 400 in 500 tisoč mark. V petek je v Ptuju potekal tudi razvojni fonun, ki sta ga mestna občina Ptuj in znanstvenorazisko- valno središče Bistra Ptuj pripravi- la, da bi vzpostavili policentrični razvojni model, ki bo omogočil ustvarjanje nove vrednosti na go- spodarskem in negospodarskem področju. Zbral je nekatere ugled- ne slovenske strokovnjake, pred- stavnike mestne občine Ptuj, go- spodarstvenike, predstavnike in- stitucij in druge. Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je pri- dobitev ocenil kot majhen korak za ministrstvo za znanost in tehnologijo, za Ptuj pa je to velika pridobitev, za katero so, kot je zna- no, v najvišjem organu odločanja mestne občine imeli vedno veliko pomislekov. Na razvojnem for- umu je ptujski župan govoril o treh osnovnih razvojnih usmerit- vah Ptuja: starem mestnem jedru v povezavi z mestom kot gener- atorjem razvoja, mestni občini kot bodočem regijskem središču ter o vlogi mesta in bodoče regije v Ev- ropski skupnosti. Poudaril pa je tudi, da razmišljajmo in delujmo v smeri zagotavljanja profita, zmanjševanja stroškov in ne- nehnega razvoja storitev in proiz- vodov mesta. Z logiko dobrega go- spodarja moramo nenehno skrbeti za ohranjanje premoženja in us- klajen prostorski razvoj. Tak raz- vojni model pa zahteva, da uprav- no-administrativni način vodenja občine spremenimo v menedžer- skega. Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček je priznal, da ima ptujska lokalna skupnost mnogo raznovrstnega bogastva, ki ga ni le smotrno, am- pak nujno potrebno raziskovati. Kot pravilna je ocenil tudi razi- skovalna prizadevanja, ki ne skri- vajo dodatnih izobraževalnih am- bicij in želje po trženju novih spoznanj. Ptuj je brez dvoma mes- to, ki ima kaj pokazati. Ministrst- vo tudi ne bo umetno vsiljevalo vzorca, kako bi raziskovalno in kulturno dejavnost selili iz uvel- javljenih središč. Porajati se mora sam, iz lastnih idej in sil. Mi- nistrstvo si bo prizadevalo, da bo v celi Sloveniji zagotovilo razmere za normalno delovanje znanosti, veliko več pa bo potrebno narediti tudi za njeno promocijo. "V svetu so tendence, da imajo na pet tisoč prebivalcev svojo univerzo. V Slo- veniji imamo samo dve univerzi, eno v Mariboru, drugo v Ljublja- ni. Da vsaj nekoliko nadomestimo izpad tega, podpiramo in odpira- mo dislocirane centre, ki so vezani na neki center v Ljubljani. V Ptuju gre za htunanistično dejavnost, ki je povezana z znanstvenorazisko- valnim centrom v Ljubljani. Mis- lim, da je to izredno pametna pote- za. To je osnova za vse druge dej- avnosti, predvsem turistične v zve- zi s humanistiko, proučevanjem krajev in drugim." Dr. Oto Luthar, direktor znanst- venoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umet- nosti, je bil kategoričen v trditvi, da je delitev Slovenije na center in provinco stvar nekompetentne pa- meti, zaradi katere hromi v gospo- darskem in kulturnem razvoju. Humanistične vede pojmuje kot enega nepogrešljivih pogojev za človeško emancipacijo. Za dr. Ro- mana Glaserja, predsednika sveta Bistre, pa je temeljno vprašanje, ali se v dovoljšnji meri zavedamo vprašanja globalizacije, ki za past ne bo imela samo provincializma. Odločilno primerjalno prednost si bodo znali ustvariti le sistemi, ki bodo spoštovali in razumeli znanje in znanost kot pomembno eko- nomsko kategorijo. "Najpomemb- nejša pridobitev Bistre je podpora manjšim gospodarskim sistemom, v velikih gospodarskih sistemih pa lahko tak razvojni center omogoči prenos znanja iz gospodarskega sistema na širšo družbo," je med drugim poudaril dr. Glaser. Ptujski razvojni forum je brez dvoma pokazal, da imamo opravek s centralizmom, ki državi ne pri- naša nič dobrega. Potreben je poli- centrični razvoj, ki bo zagotavljal večanje dodane vrednosti tako go- spodarskim kot negospodarskim dejavnikom Mag. Štefan Celan, direktor Bi- stre, je prepričan, da je z ustrezno organizacijo managementa družboslovje možno koristno upo- rabiti za ustvarjanje večje dodane vrednosti ter Ptuj z okolico spre- meniti v regijo, ki bo svetovno znana kot regija za aktivno preživljanje prostega časa. Gre za dolgoročni projekt Centra hiuna- nističnih dejavnosti Ptuj, ki traja deset let, končni rezultat projekta pa je odprtje pribhžno 400 do 500 novih delovnih mest. V Ruju ima- mo že šest tradicionalnih in uvel- javljenih prireditev (kurentovanje, festival domače glasbe, martino- vanje. Dobrote slovenskih kmetij ...), ki jih je potrebno intemacio- nalizirati, tako da bomo imeli vsa- ka dva meseca po eno desetdnevno prireditev, ki bodo skupaj letno po ocenah prinesle milijon obiskoval- cev in sto milijonov mark celotne- ga prihodka. Sedaj je obiskovalcev skupaj le sto tisoč. Eno zanimivejših razprav na for- timu je imel Branko Brumen, di- rektor GIZ Poetovio Vivat, ki je prepričan, da bi v procesu regiona- lizacije Slovenije moralo imeti prednost vrednotenje dejanskih naravnih potencialov in progra- mov, ne pa število prebivalcev ozi- roma zaokroževanje na sto tisoč prebivalcev, kot predvidevajo zdajšnje tismeritve o oblikovanju regij v Sloveniji. To pa je tudi vprašanje, ki ga je naslovil na mi- nistrstvo za znanost in tehnologi- jo, ne pa tudi tistim, ki odgovarjajo za razvoj lokalne samouprave. Znani ptujski inovator Rudi Belšak pa se je zavzel za boljše vrednotenje inovativnega dela v celoti. Novo znanstvenoraziskovalno središče bo s sredstvi za delovanje podprlo tudi ministrstvo za zna- nost in tehnologijo in to prek vsaj štirih možnih virov: sofinanciran- ja delovanja infrastrukturnih cen- trov, sofinanciranja mladih razi- skovalcev, sofinanciranja infira- strukturne opreme in v okviru so- financiranja projektov temeljnih in aplikativnih raziskav. Bistra bo uspešna toliko, kolikor ji bodo uspele povezave z gospo- darstvom in obratno. Predvsem pa naj bi bila generator aplikativne znanosti v tem okolju. MG CEUE / 40 LET SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ | Zdrmittsiu - poÊnemben del twistìine ponudbe Danes bo v Celju slavnostna seja skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ob 40-Ietni- ci njihovega poslovnega sodelovanja. Ude- ležil se je bo tudi predsednik države Milan Kučan. Predsednica skupščine skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je Ptujčanka Vekoslava Gojčič, direktorica ptujskih Term. Danes bo v Celju tudi okro- gla miza o razvojnih dilemah slovenskih naravnih zdravilišč. Ob jubileju skupnosti bo izšla monografija, v ka- teri bodo predstavili dosedanje poslovno sodelo- vanje. Po besedah Vekoslave Gojčič slovenska na- ravna zdravilišča nizajo ogrlico s petnajstimi biseri. Začetki balneologije na Slovenskem segajo po ne- katerih zapisih še v čase Rimljanov. Skupnost slo- venskih naravnih zdravilišč je v začetku povezovala sedem zdravilišč, tudi klimatskih, pozneje se jim pridružila še večina novonastalih zdravilišč. Prvi motiv za vključevanje je bila utemeljitev upra- vičenosti zdraviliškega zdravljenja, drugi pa sku- pen nastop na domačem in tujih tržiščih. To osnov- no poslanstvo skupnost, ki je sedaj organizirana kot gospodarsko interesno združenje, opravlja še danes. V zadnjih letih dajejo zdravilišča vedno večji pou- darek razvoju preventivnih programov v povezavi z drugo ponudtx) - rekreacijo, kulturo, kulturnozgo- dovinsko dediščino in drugim. Doseženi razvoj in rezultati, ki jih dosegajo slo- venska zdravilišča, so več kot spodbudni. V štirih desetietjih so več kot potrojila prenočitvene zmogl- jivosti. Z okrog 7400 posteljami so v prejšnjem letu dosegla skoraj dva milijona ali 35 odstotkov vseh slovenskih nočitev. Na drugi strani pa se je občutno zmanjšala njihova udeležba v strukttiri zdravstve- nega tolarja in znaša le še en odstotek. Kljub vsemu pa slovenska naravna zdravilišča dobro poslujejo, večina jih izkazuje dobiček, rentabilnost kapitala nekaterih zdravilišč pa je že na evropski ravni. Gle- de na to, da turizem že postaja največja industrija na svetu, se bodo tudi zdravilišča mora vse bolj po- drejati sloganu: "Biti hitrejši, boljši, inovativnejši, biti prvi," saj komparativne prednosti, kot napove- duje Vekoslava Gojčič, več ne bodo dovolj. "Mana- gement v slovenskih zdraviliščih se srečuje z veliki- mi izzivi, ki jih ponuja propulzivnost turizma v pri- hajajočem tisočletju. Kakovost na vseh pdoročjui dela in aktivnosti bo odigrala najpomembnejšo vlo- go. Turizem je izpolnjevanje želja in pričakovanj; prepričana sem, da se bodo zaradi vsega že doseženega v naslednjih desetietjih izpolnile tudi slovenskim naravnhn zdraviliščem,' je pred današnjo slavnostno sejo skupščine povedala pred- sednica Vekoslava Gojčič. MG TEDNIK -13. NOVEMBER 1997 PO NASIH KRAJIH - U PTUJ / OB ZLATEM JUBILEJU DRUŠTVA UPOKOJENCEV Plaketa mestne obilne Ptui v Društvu upokojencev Ptuj so v počastitev 50-letnice delo- vanja pripravili številne prireditve, ki se vrstijo od druge po- lovice oktobra do konca novembra. Glavnina prireditev ob zlatem jubileju je potekala ob koncu minulega tedna, v petek, 7. novembra, ko so opoldne v razstavišču na magistratu odprli razstavo, popoldne ob sedemnajstih pa so se zbrali na osrednji proslavi v ptujskem gledališču. V razstavišču na magistratu so opoldne svečano odprli raz- stavo članov likovne sekcije društva upokojencev Ptuj, na kateri so svoja dela v različnih slikarskih tehnikah razstavili: Branko Gor j up, Marija Gre- gore, Jože Huzjan, Mirko Jaušovec, Vilma Kac, Ljubo Keber, Ivan Mazera, Julij Ošlovnik, Franc Sagadin, Emil Šteger, Peter Vurcer in Rozina Sebetič, strokovna mentorica likovne sekcije. Popoldne nekaj po sedemnaj- sti pa so se skupaj s številnimi gosti iz sosednjih upokojen- skih društev in Zveze društev upokojencev Slovenije zbrali na osrednji proslavi v ptujskem gledališču. Upokojenskega ju- bileja je bil še posebej vesel po- krovitelj praznovanja - župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ki je ugotovil, da so upo- kojenci s svojo vsestransko ak- tivnostjo prispevali pomemben delež k uveljavitvi Ptuja v širšem slovenskem prostoru. Med drugim je opozoril na nuj- nost reforme pokojninskega sistema, upokojencem pa je k čestitki ob jubileju primaknil še poziv, naj kot nepogrešljiv del Ptuja in okolice še naprej negujejo svojo družbeno ust- varjalnost, ki jih po svoje lahko ohranja pri zdravju in vitalnos- ti. Ob koncu je izrazil željo po večjem sodelovanju vseh deve- tih društev upokojencev, ki de- lujejo na območju mestne občine Ptuj. O zgodovini društva, v kate- rem je danes več kot 1000 čla- nov in v katerem aktivno delu- je kar 16 različnih sekcij, o uspešnem sodelovanju z Do- mom upokojencev Ptuj in o skrbi za upokojenska stanovan- ja je govoril sedanji predsednik Andrej Fekonja ter se ob koncu posebej zahvalil ptujskemu županstvu, županu in obema podžupanoma, ki za svoje upo- kojence resnično dobro skrbi- jo. Zupan Miroslav Luci je Društvu upokojencev Ptuj ob jubileju izročil plaketo mestne občine, predsednik društva Andrej Fekonja pa je izročil ju- bilejna priznanja Alfredu Bra- daču, Jožetu Dernikoviču, Francu Fideršku, Slavku Faj- tu, Jožetu Krajncu, Mimici Korpar, Olgi Radej, Elizabeti Ribarič, Zori Runovec, Maksu Vaupotiču in posthumno Ru- dolfu Kreutzu. S prisrčnim in bogatim kul- turnim programom so jubilej- no slavje obogatili člani mešanega pevskega zbora društva upokojencev, gojenci glasbene šole Karola Pahorja, plesalca plesne šole Mambo ter učenci osnovne šole Olge Me- glic, Ptuj. M. Ozmec Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci (desno) izroča Andreju Fekonji, predsedniku Društva upokojencev Ptuj, plaketo občine. Foto: M. Ozmec OBMARTINOVA ItAZMISUANJA Kam z vinom Martin je za večino Štajer- cev praznik. Živimo pač na vinorodnem območju, kjer uspeva vino odlične kakovos- ti, vinu so podrejeni naši običaji in navade, celo tempe- rament je nekoliko pogojen z vinom, njegovim pridelovan- jem in uživanjem. Ob letošnji obilni in kakovostni letini smo ljudje srečni, saj so bo- gate letine že od nekdaj prinašale blaginjo in srečo. Letošnja boga- ta letina pa ne prinaša zgolj ve- selja, temveč tudi skrbi: kam s pridelkom. Ptujski vinarji so imeli nekaj težav že pri sprejemu bogatega pridelka v svojo klet in so si morali nekaj kletarskih zmogljivosti začasno sposoditi. Sicer pravijo, da je dobro kako- vost lahko prodati. Toda Sloven- ci vina verjetno ne bomo spili bistveno več kot doslej, samo letošnji skupni slovenski pride- lek, 100 milijonov litrov, pa že v celoti pokriva ruiše enoletne piv- ske potrebe. Tu pa so še zaloge in uvožena vina, zaenkrat predvsem cenena makedonska, ki slovenske vinarje silijo v raz- mišljanje o večji prodaji na tuje trge. Morda so občasni obilni let- niki svarilo, da moramo sloven- ska vina tržiti načrtneje, v sode- lovanju vseh vinarjev. Štajerski kletarji v novo vinsko sezono niso vstopili z zalogami, ki bi povzročale skrbi. Ptujski vi- narji imajo zaloge do konca leta, morda še kak mesec v novo leto, ko je tudi čas za nastop mladega vina. Primorski kletarji so v dru- gačni situaciji, saj je bila zaloga njihovega vina že pred trgatvijo za 40 odstotkov večja kot v ena- kem času leta 1996. Skrbijo pa tudi podatki o stagnaciji po- trošnje vina, čeprav ga povprečni Slovenec še vedno spije 45 litrov letno. Kaj pomeni 3 in pol mili- jona novih litrov vina v ptujski kleti? Zagotovo precejšnjo zalogo in veliko prodajno obveznost. Toda Štajerci smo nadpovprečni pivci, to je znano. Če bi ohranili zgolj slovensko povrečje, bi lahko zalogo ptujskega vina spili ljudje na širšem ptujskem območju. Se- veda pa tu ni le zaloga ptujskih vinarjev, temveč precej polni sodi številnih zasebnikov, ki bodo prav tako povečali ponudbo. Pa še omenjeno vino iz uvoza in pro- dajni pritisk polnih kleti v za- hodni Sloveniji. Prilika torej, da Slovenci pijemo dobro in poceni. J. Bračič PTUJ / PTUJSKO MARTINOVANJE Miirfínoyo tete Prvo ptujsko štiridnevno martinovanje se je izteklo. Letos je tudi Martinovo leto, mineva namreč 1600 let od smrti zname- nitega vinskega svetnika, ki je tudi zavetnik abstitentov. Martinovo leto se je izkazalo z bogatim pridelkom, kar naj- bolje vedo povedati vinograd- niki in vinarji. Martinovo pa je tudi jesenski pust, kar z bogato prireditveno dejavnostjo skušajo izpolnjevati tudi ptuj- ski organizatorji martinovanja. Prireditve so potekale na štirih lokacijah, peta pa so bile gostil- ne. V okviru letošnjega programa je v ponedeljek GIZ Poetovio Vivat v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Ptuj izvedel seminar o gostoljub- nosti in ljudskem izročilu v gostinstvu in turizmu. Name- nili so ga vsem gostinskim in turističnim delavcem na Ptuj- skem oziroma vsem, ki želijo popestriti ponudbo z bogast- vom naše ljudske dediščine in v svoje vsakdanje delo vnesti nove vrednote iz starih kore- nin. Poleg gostoljubnosti, ki je temeljna vrednota gostinstva in turizma, so udeleženci semi- narja spoznali slovenske šege od pomladi do pomladi in šege življenjskega kroga, ustvarjan- je prazničnega vzdušja v hotelu ali gostinskem lokalu z upošte- vanjem posebnosti krajevnih običajev, praznične jedilnike ob različnih praznovanjih, možnosti vključevanja kraja- nov v turistično ponudbo hote- la ali gostinskega lokala in po- dobno. Seminar, ki ga je vodila prof. Dušica Kunaver, avtorica številnih del o slovenskem ljudskem izročilu, je bil dobro sprejet. Namen pa bo dosežen, če bodo ta spoznanja tudi v praksi zaživela. Torkova osrednja ptujska martinovanjska prireditev je potekala pred Mestno hišo in prvič tudi v proštijski cerkvi, kjer so krstili prvi pridelek z vinograda na grajskem hribu. Na stojnicah so obiskovalcem ponudili bogastvo naših kme- tij, kot se za Martina spodobi, saj je to praznik, s katerim naj bi se zahvalili za dobro letino. MG Utrinek s ptujskega martinovanja Foto: M. Ozmec GORNJA RADGONA / OKRONALI 3. SLOVENSKO VINSKO KRALJICO Krono dotila Kmfmrìnu Мопжт Po Belokranjki Lidiji Mavretič in Primorki Selmi Lukač so na martinovo, v torek, 11. novembra, na popoldanski slove- snosti v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni za slovensko vinsko kraljico leta 1998 svečano proglasili 22-let- no Dolenjko Katarino Jenžur iz Leskovca pri Krškem, štu- dentko 3. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani. S krono slovenskega vina, najžlahtnejšega simbola odličnosti slovenskih vin, jo je okronal direktor Slovenske vin- ske akademije Veritas Branko Vodušek; V Gornji Radgoni pa so izbrali tudi dve kraljičini spremljevalki. Za prvo spremlje- valko so proglasili 20-letno štu- dentko Matejo Radej iz Sremiča pri Krškem, druga kraljičina spremljevalka pa je 18-letna dija- kinja Tanja Papež iz Morja pri Framu, ki je hkrati tudi nova vinska kraljica Štajerske. Črnolasa in živahna Katarina Janžur iz dežele cvička bo tako po določilih statuta Slovenske vinske akademije Veritas v letu 1998 kot slovenska vinska kralji- ca predstavnica odličnosti slo- venskih vin doma in na tujem. Kot je izjavila kmalu po progla- sitvi in svečani prisegi, si bo v javnosti prizadevala, da bo ena- kopravno zastopala in predstavl- jala vsa slovenska vina, si priza- devala za njihovo razpoznavnost ter širjenje kulture pitja vina na raznih prireditvah, povezanih z vinom. Nova vinska kraljica si- cer aktivno obvlada angleški je- zik in se navdušuje za marke- ting: ker prihaja iz vinograd- niške družine, obožuje vino, še posebej cviček. Zelo rada pa tudi potuje in spoznava nove ljudi ter njihove navade in seveda tudi vina. Na slovesnosti v Gornji Radgo- ni so sodelovali ptujski fanfaris- ti, zapeli pa so člani moškega ko- mornega zbora iz Ptuja. -OM Vinska kraljica Katarina Jenžur (v sredini) s spremljeval- kama Tanjo Papež (levo) in Matejo Radej. Foto: M. Ozmec HAJDINA / DRUGO MARTINOVANJE V FARNI CERKVI SV. MARTINA Khtw letnìku'97 je Frond Vogrineí Hajdinčani so letošnje drugo martinovanje v domači fari pripravili pod geslom Iz mošta vino - pridi na Hajdi- no, v krstno knjigo mošta pa se je ob tej priložnosti vpisa- lo 38 vinogradnikov in kle- tarjev. Osrednji Martinov praznik je bil v farni cerkvi sv. Martina z bogato kultur- no prireditvijo, krstili in bla- goslovili so letošnji mošt in izbrali kletarja letnika''97. Ta laskavi naslov je dobil vi- nogradnik Franci Vodgrinec. V kulturnenm delu Martinove- ga praznika je nastopila godba na pihala iz Taluma, sodelovali so številni pevski zbori ktilturnih društev iz primestne^četrti Hajdi- na, recitatorji, trio Škorci in kot častne gostje gasilke - olimpijske prvakinje iz PGD Hajdoše. Civil- ni krst mošta je v cerkvi sv. Mar- tina opravil tožnik, blagoslov pa farni župnik Marjan Fesel. Rado Simonič, predsednik krajevnega sveta primestne četrti Hajdina, je med drugim povedal: "Pridni ljudje smo znova pobrali in potrgali bogato vinsko letino. Vpisali smo se v krstno knjigo mošta, ki jo skrbno hranimo v naši fari, in razmišljali smo že, da bi prihodnje leto opravili še krst mošta, ki ga pridobivamo iz grozdja naših brajd. Tako bi lahko takrat izbrali tudi kletarja naših brajd." Fantje in dekleta iz vseh vasi v župniji so sladki mošt ponudili vsem obiskovalcem Martinove prireditve, v nedeljo pa je bilo na Hajdini še farno žegnanje, ko so blagoslovili novo veroučno učil- nico. T. Mohorko Kletar krščene žlahtne kapljice Franci Vogrinec se je ob imenovanju svečano zaobljubil. Foto: T. Mohorko S Hajdinčani je na Martinovo soboto nazdravil tudi zaenk- rat še njihov župan Miroslav Luci 12 - OD TOD IN TAM 13. NOVEMBER 1997- TEDNIK GORISNICA / PRICETEK GRADNJE ŠOLSKEGA PRIZIDKAj Pod streho morda do konta loia Po nekajtedenskih zapletih pri pripravi dokumentacijskih papirjev za gradnjo šolskega prizidka in večnamenske šport- ne dvorane v Gorišnici so se gradbenega dela v oktobru ven- darle začela. Delavci ptujskega Gradisa bodo še ta teden na- redili temelje in vlili talno ploščo, potem pa bodo gradnjo nadaljevali in morda še do konca leta ob ugodnem vremenu prizidek pokrili. Naložba je vredna 320 milijonov tolarjev, zanjo pa so rezervirali sredstva v letošnjem proračunu in dobršni del sredstev iz samoprispevka. Slavko Bratuša, ki je v občini Gorišnica vodja področja za in- frastrukturo, omenja, da so mo- rali na začetku gradnje dopolniti nekatera soglasja, v oktobru pa so se dela vendarle pričela. Do zdaj je vreme gradbenikom do- bro služilo, če pa bo tako tudi ta in prihodnji mesec, potem bi lahko objekt do konca leta po- krili, sicer pa bodo to storili pri- hodnjo pomlad. Dokaj zahteven in tudi drag projekt naj bi v Gorišnici končali prihodnje leto septembra, ko bi lahko imeli tamkajšnji učenci pouk že v no- vem prizidku. Bratuša še pou- darja, da bodo najprej naredili šolski prizidek, v katerem bodo pridobili nekaj potrebnih učil- nic in kabinetov, to pa jim bo omogočilo začetek 9-letnega šolanja. V nasledji fazi bi nadal- jevali urejanje večnamenske te- lovadnice, ki bo služila tudi domačim športnim društvom in bo lahko sprejela večje število gledalcev. T. Mohorko Prejšnji teden so delavci Gradisa na gradbišču pri OŠ Gorišnica delali temelje za nov objekt VOLITVE V DRŽAVNI SVET Zahvala Od volilne komisije osme volilne enote sem pre- jel odločbo o potrdit\'i moje kandidature za tlana državnega sveta. Ob tej priliki bi se rad javno za- hvalil občinskim svetom za podporo kandidaturi. Najprej svetnicam in svetnikom občinskega sveta '■ Mestne občine Ptuj, katerega član sem. Nadalje občinskim svetom občin Destrnik - Trnovska vas, Gorišnica in Zavrč. Rad bi čestital vsem izvoljenim elektorjem, ki jim je s tem zaupana odgovornost za izvolitev bodočega člana Državnega sveta. Če me bodo elektorji z večino glasov izvolili za člana Državnega sveta, bom poskušal čim bolje sodelovati z občinskimi sveti in županskimi uradi na območju naše uprav- ne enote. Temeljna naloga državnega svetnika je ravno v tem, da zastopa lokalne interese v Držav- nem svetu. Pod temi pogoji sem tudi sprejel kandi- daturo občinskega in regionalnega SKD Ptuj. Peter Pribožič, dipl. ing. kmet. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI "Oiišievalti" češki predsednik Vaclav Havel med svoje najbolj sporne odločitve uvršča svoje soglasje s češkim lustracijskim zakonom, ki so ga sprejeli takoj po padcu ko- munistične oblasti. Vaclav Havel, ki je bil sam resnična in huda žrtev češkega komunizma, je v nekem intervjuju dejal, da lustra- cijskega zakona kot predsednik države ne bi smel podpisati, ker je napravil novo škodo, nove kri- vice ... Zdaj pa sta slovenski lustracij- ski zakon predložila predsednik Slovenske krščanske demokra- cije Lojze Peterle in predsednik Socialdemokratske stranke Slo- venije Janez Janša. Z njim naj bi dokončno "počistili" ostanke ko- munistične kontinuitete na Slo- venskem in predvsem obračuna- li s tistimi "iz starih časov", ki tudi v novih razmerah političnega plu- ralizma uživajo zaupanje volivcev ter imajo nesporne zasluge za slovensko državo in njeno sa- mostojnost. Lojze Peterle je celo javno priznal, da gre pri njego- vem in Janševem predlogu za predvolilno potezo, "ki pa ni uperjena izključno proti kandida- turi dosedanjega predsednika Milana Kučana". Že po prvih od- mevih je razločno, da bi sprejetje lustracijskega zakona povzročilo nove napetosti in delitve med Slovenci, nove hitre "obtožbe" in nove krivice. Dnevnik piše, da sta Janez Janša in Lojze Peterle v sredo, 5. novembra 1997, v parlamentar- no proceduro vložila predlog re- solucije o protipravnem delovan- ju komunističnega totalitarnega režima in predlog zakona o od- pravi posledic komunističnega totalitarnega režima. "V predlogu resolucije je med drugim zapisa- no, da je komunistični režim sis- tematično in trajno kršil človeko- ve pravice in temeljne svo- boščine in v prvem obdobju vla- davine načrtno uničeval nekatere politične, verske in socialne skupnosti državljanov. V predlo- gu resolucije piše, da je 'za ure- sničevanje svojih ciljev zlorabljal državne organe, zlasti tajno poli- cijo, pravosodni sistem in državno upravo. Vodstvo komu- nistične partije je v celoti odgo- vorno za tiste medvojne in povoj- ne poboje, v katerih je bilo v ime- nu partije brez sojenja pobitih več kot deset tisoč Slovencev. Vodilni funkcionarji so odgovorni za zaplembo premoženja deset- tisočev državljanov, uvedbo neučinkovitega ekonomskega sistema, za trpljenje tistih, ki so v tujini iskali zavetje pred komunis- tičnim terorjem...' Resolucija v nadaljevanju govori tudi o dodel- jevanju nepravičnih privilegijev, ustanavljanju posebnih taborišč in različnih oblik nasilja nad državljani. 'Zločini proti človeštvu ne zastarajo,' opozarjata pisca resolucije." Delo navaja tisti del Janševega in Peterletovega predloga reso- lucije, ki govori, da slovenska država (za razliko od Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske, Bolgarije in Romunije) z zakonom ni pretrgala kontinuite- te s prejšnjim totalitarnim komu- nističnim režimom. "Zato ,so Slo- veniji po oceni predlagateljev za- kona ostala zaprta nekatera vra- ta, kar pomeni tudi zaostajanje v gospodarskem razvoju. Predla- gani zakon med drugim predvi- deva odpravo posledic komunis- tičnega režima. Lustracijsko sodišče naj bi po predlogu zako- na (telo sedmih sodnikov, ob- dobje njihovega mandata pa naj bi bilo obdobje očiščenja) z jav- no objavo pravnomočnih sodb zadostilo temeljnemu pogoju za demokratizacijo ... Po mnenju predlagateljev resolucije in zako- na je Slovenija začela v razvoju demokracije zelo močno zaosta- jati za nekaterimi drugimi nek- danjimi komunističnimi država- mi. 'Ker naša država ni pretrgala kontinuitete s totalitarnim režimom, je v mednarodnih od- nosih vse bolj izrazito neenako- praven partner, kar zmanjšuje njene razvojne možnosti,' menita predlagatelja. V Nato, ki združuje demokratične države v obrambi svobode in demokracije, so bili v prvem krogu sprejeti samo tisti, ki so sprejeli lustracijski zakon in so pravno in kadrovsko pretrgali kontinuiteto s komunističnim to- talitarizmom, pišeta pr\/aka SKD in SDS v obrazložitvi zakona.' (Delo, 6.novembra 1997). INKVIZICIJA PO SLOVENSKO v zvezi s Peterletovo in Janševo pobudo komentator Dela piše, daje bila "lustracija pri Rimljanih slovesno religiozno očiščevanje. Peterle in Janša predlagata lustracijsko sodišče ... Ne sugerirala nič drugega kot neke vrste politično inkvizicijo, in to z izrecnim zakonskim aktom... Lustracijsko sodišče bi bilo, kot lahko predvidevamo, neke vrste McCartyjeva parlamentarna ko- misija iz petdesetih let, ki je (v ZDA) delovala po preizkušeni metodi vseh totalitarizmov: vsi so načeloma sumljivi, zato je treba za vsak primer eliminirati tudi nji- hove žene in otroke..." Komenta- tor Dela ugotavlja, da je s čisto pravnega vidika prejšnjemu režimu konnaj kaj očitati. "Bil je mednarodno priznan, Titov po- greb je bil naposled celo svojevr- sten Spektakel, ki ga nihče ni ho- tel zamuditi. Broz, Rankovič, Kar- delj, Maček ... vsi so bili seveda za marsikaj krivi, celo zločinov proti človeštvu jih je mogoče ob- dolžiti, ampak pred dvajsetimi. tridesetimi leti so bili povsem drugačni časi: tedaj, denimo, po- kola na Tiananmenu še opazili ne bi, kaj šele, da bi obremenil odnose med ZDA in Kitajsko. Tudi Vzhodna Nemčija s svojim stasijem (tajno policijo) je bila še realnost. Iz današnjega zornega kota je torej mogoče soditi sle- hernemu obdobju v preteklosti in njegovim protagonistom. Zakaj - vprašujem Lojzeta Peterleta in Janeza Janšo - lustracijski zakon ne bi veljal tudi za prejšnja ob- dobja, saj je slovenska zgodovi- na obremenjena s totalitarizmi vseh vrst? Je bilo, na primer, ob- dobje med obema svetovnima vojnama kaj boljše, bolj pošteno? In zakaj si gospoda ne upata izreči kritične besede na račun duhovščine, ki je dolga stoletja na Slovenskem zatirala svobodomiselnost, ki je vseskozi teptala temeljne človekove pravi- ce? ..." "KOMUNIS- TIČNA GOLAZEN" Dnevnikov komentator piše, da povzroča nelagodje "argumenta- cija, zakaj lustracija šele sedem let po tistem, ko je komunizem odšel v pekel. Zato, se glasi poja- snilo, ker v predosamosvojitveni republiki očiščenje ni bilo pred- nostna naloga in ker bi lustracija, ki bi se izvajal v času osmosvojit- ve, pomenila cepljenje tako po- trebne nacionalne enotnosti. Temu ni mogoče oporekati, prav tako pa ni mogoče verjeti, da se 'zapozneli lustranti' ne bi zaveda- li, kakšno je medvrstično spo- ročilo njihovih pojasnil. Glasi se: Zdaj, komunistična golazen, ko smo na svojem, vas nič več ne potrebujemo..." Predsednik Socialdemokrat- ske stranke Slovenije Janez Janša je na predvolilnem sestan- ku v Mariboru dejal, da gre pri re- soluciji in predlogu lustracijske- ga zakona o odpravi posledic komunističnega režima za mehkejšo češko različico lustra- cijskega zakona, ki za priviligi- rance in uradne sodelavce prejšnjega režima ter sodelavce tajnih služb ne predvideva ka- zenskih sankcij, temveč bi morali po pozivu tako imenovanega državnega pooblaščenca s po- membnih državnih funkcij odsto- piti v osmih dneh. Koga naj bi za- kon zajel, bo po Janševih bese- dah odvisno od odločitve lustra- cijskega sodišča, poroča Delo. Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke pa je dejal, da lustracijski zakon pro- ti "komunistični bandi" predlaga Janez Janša, ki je bil sam zelo visok funkcionar nekdanje slo- venske in jugoslovanske komu- nistične partije, kar je nekako hecno in se zdi, kot da bi nekateri radi brisali svojo zgodovino. "V bistvu gre za stalinistično skrpu- calo." Delo piše, daje bil Janez Janša v Zvezo komunistov sprejet leta 1975, ko je bil star 17 tet. Član je ostal do leta 1982, ko je bil izkl- jučen. Na to odločitev se je pri- tožil, vendar je bila pritožba zavrnjena. Jak Koprive VIDEM PRI PTUJU / SEJA OBČINSKEGA SVETA K5 ieskovei - svoia obäna? Videmski svetniki so se minuli četrtek na redni seji najdlje zadržali že pri prvi točki dnevnega reda, ko so pregledali zapisnik in v njem našli nekaj pomanjkljivosti. Tako so nekateri svetniki že iz zapisnika lahko razbrali, da naj bi peljala postopek za novo občino v Halozah v pri- hodnje poleg KS Podlehnik tudi KS Leskovec, čeprav o tej pobudi na sejah občinskega sveta v skoraj treh letih ni bilo slišati. Leskovčani so po ustanovitvi občine Videm si- cer sprožili ustavni spor, obstajajo tudi zapisniki zborov krajanov, niso pa v teh letih vodili novih aktivnosti. Sicer pa je bilo po dolgi razpravi pričakovati, da bodo svetniki to pobudo soglasno podprli. Župan videmske občine Franc Kirbiš je na seji povedal, da je v zadnjem času pojavilo precej nejasnosti tudi v odnosu občina - krajevna skupnost, saj naj bi krajevne skupnosti kot pravne osebe delale preveč po svoje. Slišati je bilo, da bi mor- da morali dati krajevnim skup- nostim tisti delež sredstey, ki si ga zaslužijo, potem pa bi lahko občina nad tem imela le nad- zor. Tega predloga videmski svetniki niso podprli, bodo pa v prihodnje natančneje pregle- dali poslovanje v štirih krajev- nih skupnostih (ena je še v us- tanavljanju). Manj zapletov je bilo pri sprejemanju predloga za povišanje cen v Javnem vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj, saj je občinski svet potrdil povišanje cen v vrtcih v dveh starostnih skupinah, čeprav se natančno ne ve, koliko otrok iz videmske občine obiskuje vrtce. Na zadnji seji so videmski svetniki potrdili tudi bilanco poslovanja občine Ptuj, mnogo daljša in polemična pa je bila razprava o finančnem poslo- vanju domače občine v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Po podatkih mag. Janeza Merca, predsednika odbora za plan in razvoj, je odbor po zadnjem natančnejšem pregle- du poslovanja ugotovil, da je poraba sredstev na nekaterih področjih nekoliko višja od načrtovane, še najbolj pa v ko- munalni infrastrukturi. Po nje- govem je bilo v letošnjem letu realiziranih veliko zastavljenih nalog, zato je tudi poraba temu primerna, sicer pa se po bese- dah Marca prihodki na splošno ujemajo s planirami sredstvi. Odbor je še predlagal, da bi pravna služba v občini preveri- la, kam se stekajo sredstva, na- menjena za vzdrževanje gozdnih cest, več informacij pa naj bi občinska uprava pripra- vila o stanovanjski problemati- ki v občini do ene od nas- lednjih sej. Svetniki so se pred tednom dni seznanili še z delom občin- skih odborov in z gradnjo občinske zgradbe, ki trenutno dobiva fasado, nazadnje pa je bil občinski svet obveščen še z nejasnostmi pri lastništvu pos- lovno-gostinskega objekta na Gorci in bližnjega viničarskega muzeja. T. Mohorko ORMOŽ / 14. SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Nova, mapma obSna Orami? Na dnevnem redu 14. seje sveta krajevne skupnosti Ormož je bilo osem točk, ki niso imele večje teže, zato pa je na koncu razmišljanje o samostojni občini Ormož toliko bolj razburi- lo duhove. Potem ko so pregledali sklepe 13. seje, so člani sveta podrobno pretresli finančni načrt za leto 1997. Porabili so že večino sred- stev, letos bodo popravili le še notranjost doma kulture. Svet je potrdil javni razpis za izbiro na- jugodnejšega ponudnika za upravljanje z mestnim pokopa- liščem in mrliško vežico v Ormožu in na Humu. Razpis je bolj formalne narave, saj je upravljanje s pokopališčem šele sedaj prešlo v pristojnost KS in zato je potreben nov razpis. Tudi naslednjo točko so posvetili po- grebnim svečanostim in pokopa- liškemu redu v občini, ki je predpisan z odlokom. Ta je zas- tarel in okoren, zato so člani sve- ta sprejeli sklep, da se odlok us- kladi z načeli demokratične družbe. Potrjena je bila tudi po- godba o odmeri, nadzoru obračunavanja, plačevanja in iz- terjavi samoprispevka med davčno upravo in krajevno skup- nostjo. Davčna uprava je te sto- ritve doslej opravljala zastonj, po novem pa si bodo za svoje usluge zaračunavali nadomestilo v višini 6 odstotkov, kar bo pri 30 milijonih zneslo 250.000 tolarjev letno. Tudi svet krajevne skupnosti ni vedel, kaj naj naredi s prispe- limi vlogami za oprostitev odvo- za komunalnih odpadkov, ki jih je prejel od občinskega sveta. Vloge je obravnaval poseben od- bor, ki je upošteval kriterije - so- caliña ogroženost, nedostopnost odvoznega mesta, visoko starost prosilca, bolezen in podobno. Na listi za oprostitev plačila je tako ostalo le 14 imen, ob kate- rih pa so člani sveta imeli pri- pombe. Kar nekaj prosilcev naj ne bi izpolnjevalo pogojev. Po- gosto je tako, da v gospodinjstvu živi več članov, položnica za plačilo odvoza smeti pa prihaja na enega, ki pa morda zares iz- polnjuje pogoje. Člani sveta so bili mnenja, da je treba pri odločanju upoštevati celotno go- spodinjstvo. Ker se niso čutili pristojne za reševanje te proble- matike, so zadevo vrnili občin- skemu svetu. Pod točko razno pa je predsed- nik sveta KS Alojz Sok ponudil članom v razmislek pobudo za ustanovitev samostojne občine Ormož. Dejal je, da vidi po- spešen razvoj le v malih občinah in da je naša občina občutno pre- velika. Za člane sveta je bilo pri- pravljeno obsežno delovno gra- divo. Bilo je slišati tudi nekaj pi- krih na račun nazadovanja občine in počasne realizacije pla- nov, za kar so člani sveta iskali vzrok v preveliki koncentraciji pristojnosti in obveznosti v ose- bi župana Vilija Trofenika, ki pa vsega - po njihovem mnenju - zdaj že očitno ne zmore in s trmastim vztrajanjem, da drži vse v svojih rokah, zavira razvoj občine. vki TEDNIK -13. NOVEMBER 1997 OD TOD IN TAM - 13 KIDRIČEVO / 43 LET TOVARNE ALUMINIJA Ali Talum kupujejo Norvežani? DANILO TOPLEK TRDI, DA ELESU NIČESAR NE DOLGUJEJO • TALUM MED DESETIMI NAJVEČJIMI SLOVENSKIMI IZVOZNIKI • TALUM - POOBLAŠČENI IZVOZNIK Prihodnji petek, 21. novem- bra, bo minilo 43 let od pričetka proizvodnje aluminija v nek- danji Tovarni glinice in alumi- nija v Kidričevem, današnjem Talumu. Ta danes okoli 1.400- članski delovni kolektiv, ki je bil dolga leta nosilec gospodar- skega razvoja, je še danes naj- močnejši industrijski dejavnik na širšem ptujskem območju. Tudi zaradi tega smo ob bližnjem tovarniškem prazniku povabili na klepet glavnega di- rektorja, mag. Danila Topleka. TEDNIK: Gospod Toplek, še vedno ste v lasti državnega sklada za razvoj, vse glasnejši pa so glasovi o lastninjenju Taluma, Kako boste to storili? "Drži, še vedno smo v lasti slo- venske razvojne družbe. Sicer pa pa že poteka prva faza last- ninjenja Taluma; gre za zamen- javo tako imenovanih lastnin- skih upravičenj iz premalo iz- plačanih plač v letih 1990-92 za lastninske deleže v Talumu. To je seveda manjši del kompletne- ga lastninjenja Taluma, med- tem ko nas večji del seveda še čaka. Zaenkrat je o tem, kako bo lastninjenje konkretno poteka- lo, preuranjeno govoriti, kajti gre za nekater poslovne poteze, ki jih ne kaže prehitro razgrin- jati pred javnostjo." TEDNIK: Slišati pa je vendar- le, da se za lastninjenje Talu- ma resno zanimajo tudi vaši norveški partnerji? "Da, za nas se zanimajo naši norveški partnerji, zanimajo pa se tudi drugi interesenti, ki zna- jo ceniti kvaliteto proizvodnje aluminija v Talumu, ki znajo ceniti pridobljen tržni delež na izredno zahtevnem in težko dostopnem evropskem trgu in seveda vidijo svoje interese v procesu lastninjenja Taluma." TEDNIK: Svojo kvaliteto ste nedvomno dokazali tudi s tem, da ste pridobili certifikat kako- vosti ISO 9001. Ali ste s tem pridobili tudi večji mednarod- ni ugled? "Certifikat ISO 9001 je samo eden od kazalcev obvladovanja celotnega procesa proizvodnje aluminija, končno piko na i pa da trg. Mimogrede, vmes smo bili še dvakrat certificirani, to- rej kar dvakrat potrjeni. Ta cer- tifikat je pač ena od zahtev, ki jih še posebej zahodnoevropsko tržišče vse pogosteje postavlja pred proizvajalce. Izpolnjujemo pa seveda še množico drugih po- gojev na sicer izredno zahtev- nem evropskem tržišču." TEDNIK: Ena od teh zahtev je zagotovo status poob- laščenega izvoznika, ki ste ga pridobili prejšnji mesec? "Da, s tem smo postali eno od podjetij, ki si je sorazmerno hi- tro pridobilo status poob- laščenega izvoznika. To pomeni za nas dokajšnjo poenostavitev, pa tudi pocenitev poslovanja. Treba je namreč vedeti, da sodi Talum med 10 največjih sloven- skih izvoznikov, po neto izvozu pa seveda še neprimerno višje, tako da status pooblaščenega iz- voznika pomeni za naše poslo- vanje resnično poslovno vred- noto." TEDNIK: Za ograjo Taluma deluje že kar nekaj hčerinskih in drugih podjetij. Komu vse pravzaprav nudite streho nad glavo? "Moram reči, da datira nasta- nek hčerinskih podjetij že kar nekaj let v preteklost. Dejansko smo sledili osnovni ideji, da se matično podjetje ukvarja le z osnovno dejavnostjo, medtem ko storitvene dejavnosti, ki so sicer vezane na osnovno, po- skušamo osamosvojiti. Tako vsa novo nastala podjetja na nek način prisiljujemo v to, da si del kruha iščejo tudi izven tovar- niške ograje. Na dvorišču Talu- ma je devet hčerinskih podjetij, ki opravljajo za nas različne sto- ritvene dejavnosti; od gradbe- niške in vzdrževalne do urejanja okolice, čiščenja in varovanja prostorov itd. Svoje prostore pa je seveda našlo tudi nekaj dru- gih podjetij, ki niso v lasti Talu- ma, ampak smo jim dali v najem površine ali prostore, v nekate- rih primerih tudi naprave, ki jih za osnovno dejavnost Taluma ne potrebujemo." TEDNIK: Koliko denarja pa trenutno dolgu jete slovenske- mu elektrogospodarstvu za ne- plačano električno energijo? "Če mene vprašate, potem nič. Enostavno gre za izračunavanje razlik med s strani Taluma fak- turirano ceno in s strani Taluma piacevano ceno električne ener- gije. Talum lahko v vsakem tre- nutku dokaže in tudi dokazuje, da plačujemo - torej resnično plačujemo in to vsako leto - električno energijo po najvišji ceni od katere koli elektrolize, torej proizvajalca aluminija v svetu. To pa seveda še ni dovolj za pokrivanje velikanskih fak- tur, ki jih pošilja ELES. Tako lahko govorimo le o razliki med fakturirano in plačano ceno električne energije. Ti izračuni pa so lahko poljubni glede na višino pripadkov, ki jih je nek- do pripravljen zaračunavati; mislim na obresti, obresti na obresti, razne revalorizacije in podobno." TEDNIK: Torej trdite, da Ta- lum kljub vsem očitkom poslu- je uspešno? "Talum posluje uspešno, če se- veda zanemarimo ubijajoč vpliv te razlike v ceni električne ener- gije, ki ima posledice v naših bi- lancah; v bilanci uspeha in bi- lanci stanja, in vpliva na naš trajni kapital. Vendar ob tem, da bi lahko izdelovali bilance za tisto ceno električne energije, ki je najvišja med vsemi proizva- jalci aluminija v svetu, še vedno poslujemo pozitivno." TEDNIK: Kako boste pre- mostili težave v procesu last- ninjenja Taluma, kajti sloven- sko elektrogospodarstvo bo - tako kot drugi v razvitem svetu zagotovo ostalo v državni lasti, v Talumu pa se boste po pričakovanjih morali lastnini- ti, postati morate zasebna last? Kako boste rešili težave, ki lahko nastanejo zaradi (ne)do- bave električne energije? "Težave lahko nastanejo ali pa tudi ne. To je del odgovora na eno prejšnjih vprašanj, kako se bomo v Talumu lastninili. Vse- kakor obstajajo izvedljivi, po- polnoma realni scenariji, da se preseže tudi to danes za nekate- re morda nerešljivo vprašanje." TEDNIK: Čutiti je, kot da bi sodelovanje s slovensko alu- minijsko reprodukcijsko veri- go, mislim na sodelovanje z Impolom in drugimi predelo- valci ali odjemalci vašega alu- minija, postajalo mlačno. Za- kaj? "Ne bi rekel, da je povsem tako, a v reprodukcijski verigi je vsekakor opazno to, kar je čutiti tudi v drugi slovenski industri- ji, da proizvodnja pravzaprav pada, se zmanjšuje. Prav zaradi tega človek dobi občutek, kot da Slovenija postaja dežela bifejev in trgovinic, medtem ko proiz- vodnja nikogar več ne zanima. Seveda tisti del proizvodnje, ki je še bil ohranjen, mislim predvsem na največji del Impe- la, z nami še naprej sodeluje po čisto normalnih tržnih princi- pih kot z drugimi proizvajalci v svetu. Vsekakor je naš osnovni motiv, da s svojo proizvodnjo tako aluminija kot aluminijskih zlitin in drugega omogočimo delo vsej reprodukcijski verigi. Vendar na žalost ne moremo opraviti dela za vse druge." TEDNIK: Pomembnejši delež vašega izvoza so aluminijski drogovi, ki jih že leto dni izde- lujete za norveškega partnerja. Ali načrtujete še kakšno no- vost? "Aluminijska industrija sodi po svojih karakteristikah med kapitalno intenzivne industrije in vsi investicijski posegi so po- vezani z velikimi sredstvi. Zato se ne dogajajo iz leta v leto, tem- več na daljše časovno obdobje. Manjše investicije pa so sicer nenehno v teku. Majnše pravim, a govorim o nekaj milijonih mark direktnih vlaganj letno. Taka vlaganja načrtujemo seve- da tudi v bodočem obdobju. Vsekakor pa obstaja še nekaj večjih načrtov, katerih realizaci- ja pa je v veliki meri povezana predvsem z načinom in uspešnostjo privatizacije Talu- ma." TEDNIK: Konec prihodnjega tedna, v petek, 21. novembra, boste slavili 43. tovarniški praznik. Kako boste proslavl- jali? "Kaj preveč proslav tudi letos ne bo. Mislim, da je v naši državi dovolj tistih, ki uživajo ob proslavah bolj kot mi. Praz- novali bomo v lastnem krogu, vsi zaposleni. Tako kot običajno: najprej z našimi upo- kojenci, ki jih je danes že več, kot nas je redno zaposlenih." TEDNIK: Koliko pa vas je pravzaprav danes v Talumu? "V samem Talumu nas je da- nes natanko 1.045, poleg tega pa je še več kot 300 zaposlenih v prej omenjenih hčerinskih fir- mah, skupaj torej nekaj nad 1.400." TEDNIK: Praznovali boste torej brez velikega pompa, predvsem delavno, tako kot je pri vas običaj? "Tako je, proizvodnja mora teči in se v vseh 43 letih še ni us- tavila, zato se ne bo niti zaradi tovarniškega praznika, še manj pa zaradi česa drugega, kar je bilo zadnje čase v bolj ali manj zlobnih podtonih že večkrat slišati in prebrati." TEDNIK: Torej ostajate opti- misti tudi na pragu tretjega tisočletja? "Vsekakor ne spadam med lju- di, ki bi okrog sebe sejali pesi- mizem. Toliko bolj, ker ima v svetu in tudi v Evropi aluminij- ska industrija prihodnost, ki je obetajoča. Ne smemo pozabiti na to, da poraba aluminija v sve- tu konstantno narašča z letnimi stopnjami od 3 do 5 odstotkov. Poleg tega se širijo področja uporabe aluminija, odpirajo se popolnoma nova in to je dovolj trdna osnova za optimizem. Kar se tiče Taluma in sloven- ske aluminijske industrije, bi z veseljem delil tale optimizem, a na žalost je tako, da si v naših razmerah prisiljen biti zelo pre- viden. Vse preveč je vplivov, ki nimajo nobene zveze z gospo- darjenjem, še manj z ekonomijo ali z razvojem, pa lahko na kon- cu usodno vplivajo na perspek- tivo nekega podjetja. V vsakem primeru, pa smo pripravljeni na izzive, ki nam jih prinaša pri- hodnje leto, prihodnja desetlet- ja. Pripravljeni smo nanje tako s proizvodnimi kapacitetami kot s kadrom, z znanjem, v kar iz leta v leto vlagamo več sredstev. Na žalost pa, kot veste, mnogi še nočejo vedeti, da ni vse odvisno le od nas!" JVLOzmec Mag. Danilo Toplek, glavni di- rektor Taluma Kidričevski aluminij je zaradi kvalitete v Evropi in svetu izredno cenjen. Foto: M. Ozmec PTUJ / POMEMBNA PRIDOBITEV KZ PTUJ Sklađišiu im MaMnite v Kmetijski zadrugi Ptuj so Martinovo soboto proslavili s srečanjem svojih članov in delavcev ter slovesnin odprtjem novih skladiščnih in hladilniškib prostorov. Investicija je veljala dobrih 82 milijonov tolarjev, omogoča pa sodobnejši pristop k trženju kmetijskih proizvodov. Sobotne slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje, med njimi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano Ciril Smrkolj. V Kmetijski zadrugi Ptuj so za- dovoljni z letošnjo kmetijsko sezo- no. Tako so prevzeli 5600 ton pšenice, čeprav je tretjino pridelka pobrala suša Lepo so obrodila in- dustrijska jabolka, ki so jih odku- pili 1.200 ton, rdeče pese 1500 ton, sladkorne pese pa bo okoli 35 tisoč ton (spravilo še ni končano). Nadvse obilna je bila količina grozdja in koruze, uspešna pa je bila tudi vrtnarska proizvodnja, saj so prevzeli okoli 600 ton kuma- ric za vlaganje. Našteli pa bi lahko še vrsto odkupov poljščin, vrtnin in tudi gozdnih sadežev. Pravkar zaključena investicija v skladiščne in hladilniške zmoglji- vosti je za KZ Ptuj velik^ pome- na prav zaradi obsežne proiz- vodnje njenih članov. Ko so izgu- bili jugoslovansko tržišče, so v za- drugi začeli razmišljati, kako pro- dati svoje proizvode doma, v Slo- veniji. Prej so namreč prodajali tudi po severni Istri in Dalmaciji vse do Splita. Ko to ni bilo več možno, so poskušali proizvodnjo plasirati prek predelovalne indu- strije, ki pa ne more prevzeti vseh pridelanih količin. Padla je odločitev, da pridelke ponudijo v blagovnih hišah na paletah, za to pa morajo biti proizvodi pakirani in ustrezno opremljeni. Lotili so se torej obsežne investicije, ki je bila nekoliko višja od predvidene zaradi tega, ker so objekt gradili tudi za zimsko skladiščenje. Za- druga je bogatejša za okoli 5 tisoč kubičnih metrov skladiščnih in 1.080 kubičnih metrov hladil- niškib zmogljivosti. Sodobna hla- dilnica je razdeljena v tri komore, kar bo ustrezalo raznolikosti proizvodnje. Prostor, ki so ga na- menili za pakiranje, sicer še nima potrebne opreme, je pa njen nakup v planu za naslednje leto. Najprej načrtujejo pakirnico za pakiranje rdeče pese, čebtile in krompirja, potem pa postopoma še za druge pridelke. Njihova razmišljanja se- gajo tudi na področje pridelovanja rdeče čebule, po čemer je nekoč slovelo Ptujsko polje. Včasih so na tem območju odkupili prek tisoč ton čebule, letos le 180 ton. Zave- dajo se, da samo obnova pridelave ne bo dovolj, saj velikih količin čebtile ne bo mogoče prodati. Zato načrtujejo mletje, sušenje in paki- ranje čebtile ter njeno prodajo v suhi obliki. Hkrati z investicijami v skladišče in pakirnico pa imajo v načrtu tudi investicije na terenu. Prva, v letu 1998 načrtovana investicija je bla- govni center v Cirkulanah. Tam je zadruga sicer že imela svoje pros- tore, objekt pa je bil vrnjen nek- danjemu lastniku. Zadruga se ni odločila za njegov nakup, temveč za novogradnjo. 715 članov in 115 delavcev Kme- tijske zadruge Ptuj se torej z in- vesticijami v razvoj odziva na zahteve sodobnega trženja. Direk- tor Stanko Tomanič poudarja, da so uspešni zaradi tega, ker so ostali združeni v veliko zadrugo, in upa, da bodo poslovni rezultati letošnjega in prihodnjih let omo- gočili nadaljnje investiranje. Mi- nister Ciril Smrkolj pa je na so- botni slovesnosti čestital ptujskim zadružnikom za pomembne uspe- he in poudaril pomen investicije v nove skladiščne in hladilniške prostore v času, ko je tudi v kme- tijstvu že predolga investicijska suša. J. Bračič Direktor KZ Ptuj inž. Stanko Tomanič: "Tudi prihodnje leto so pred nami pomembne investicije." Foto: Kosi Po otvoritvi še skupni ogled sodobne hladilnice. Foto: Kosi 14 ■ PO NASIH KRAJIH 13. NOVEMBER 1997 - TEDNIK GORNJA RADGONA / SEJMARJI VEC KOT ZADOVOLJNI Se¡em smip» presegel vsm prìiakovanju JANEZ ERJAVEC, DIREKTOR POMURSKEGA SEJMA: "ZADO- VOLJNI SMO, SEJEM SI JE NAMREČ OGLEDALO OKOLI 10 TISOČ OBISKOVALCEV." Na martinovo so na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni zaprli prvi mednarodni sejem sadja, sadik in semen. Na njem so sodelovali razstavljavci iz osmih 8 držav, ki so se predsta- vili na več kot 4000 kvadratnih metrih razstavnih površin. Sejem je minuli petek odprl kmetijski minister Ciril Smrkolj in ob tej priložnosti posebej opo- zoril na vlogo in pomen slo- venskega sadjarstva. Govoril je tudi o prizadevanjih kmetijske- ga ministrstva, da bi pospešili razvoj te pomembne kmetijske panoge, ki dosega visoko kako- vost. Na otvoritvi je bilo veliko najvišjih predstavnikov poli- tičnega, gospodarskega in javne- ga življenja Pomurja in severov- zhodne Slovenije, skoraj polovi- ca poslancev državnega zbora in več drugih predstavnikov slo- venskega gospodarstva in politi- ke. Obisk je bil nadpovprečen, saj nam je direktor sejma Janez Er- javec povedal, da si je prireditev ogledalo 10 tisoč obiskovalcev. To je bistveno več, kot so načrto- vali, tako da je sejemska priredi- tev povsem upravičila namen. Zanimivo je, da je bilo med obis- kovalci tudi veliko mladih, dija- kov in študentov kmetijskih šol, pa tudi veliko strokovnjakov s področja sadjarstva in dejavnos- ti, ki so povezane s to kmetijsko panogo. Pripravili so več stro- kovnih posvetovanj ter veliko spremljevalnih in zabavnih pri- reditev, s katerimi so zaokrožili sejemsko ponudbo mesta ob Muri. Zanimive so bile razprave o slovenskem medu, ki je izjem- no kakovosten in boljši od uvoženega. Ko so načenjali problematiko semen, pa so v Gornji Radgoni ugotovili, da je na področju zakonodaje precejšnje zaostajanje in da bi morali čimprej dodelati nov za- kon o semenu in sadikah. Sejem je bil hkrati s priredit- vami ob martinovem, zato so pripravili krst mošta iz vseh vi- norodnih rajonov Slovenije, po- delili pa so tudi priznanja za na- jboljše sadne sokove in destilate. M. Toš PREJELI SMO Ali res sramota zdravstva? Kot letošnja dvakratna pacientka ptujske bol- nišnice čutim nekako moralno dolžnost, da odgo- vorim gospodu M.K., ker sem globoko prepričana, da je le-ta šel v svojem trenutnem besu s svojo v mnogočem hudo pretirano kritiko, ki meji že na žalitev naše zdravstvene ustanove, predaleč. Ze samo njegova trditev, da je njegova mati prejela na hektolitre infuzij in na stotine injekcij, je brez dvoma hudo pretirana. Pa dovolj za uvod. V odgovor bom zapisala svoje izkušnje, kajti le- tos sem morala kar dvakrat iskati zdravje in obakrat je BILA potrebna operacija v naši bol- nišnici. Prvič me je operiral g. dr. Lukman. V bol- nici sem ležala 25 dni. Drugič je opravil opera- tivni poseg g. dr. Bricelj. Obema je operacija uspe- la brez kakšnih komplikacij, ki kot vemo, so v ki- rurgiji brez dvoma možne, na kar lahko vpliva več faktorjev. Zato si upam zapisati, da imamo v naši bolnišnici dobre zdravnike, vštevši tudi drugo zdravstveno osebje, ki po operativnem posegu op- ravlja hospitalizacijo vsakega posameznega bolni- ka. V Tedniku sem prebrala, ko je g. dr. Toš med drugim zapisal, da letno pri njih išče zdravniško pomoč kar 2300 bolnikov. Resnica pa je, da pa noben zdravnik kjerkoli v svetu ne more delati čudežev, se pravi, da ni bog, ki bi lahko ozdravljal s pomočjo nadnaravnih sil (kar si domnljajo vedeževalci, točneje vedeževalke, ker le-te prednjačijo, ki so "sposobne", da svojega klienta odrešijo zdravstvenih in še kakšnih težav kar po te- lefonu oziroma mobitelu!?). Vemo in o tem ni no- benega dvoma, da zdravniki zdravijo s pomočjo najsodobnejše medicinske tehnike, preizkušenih zdravil in ne nazadnje tudi s svojim znanjem, ko je treba poseči s skalpelom v človeško telo. Vsakega bolnika res ne morejo rešiti. Tudi Diane niso mogli obuditi k življenju, ker so bile njene telesne poškodbe prehude. Človeka tudi ni mogoče rešiti iz objema smrti, koje neozdravljivo bolan, ko njego- ve psihofizične celice že odmirajo. Naj izkoristim priliko ter zapišem, da se v zdravstvu na tujem neredko dogajajo tudi zločinska dejanja. Naj iz spomina navedem pri- mer, ko je nočna (dežurna) medicinska sestra v Avstriji, konkretno na Dunaju, dajala smrtonosne injekcije ostarelim, in kot je potem na sodišču svo- ja dejanja zagovarjala, da so bili SITNI. Pri nas na Ptuju in prepričana sem, da nikjer v naši Slo- veniji, se kaj takšnega še ni zgodilo, torej se za zdravniški poklic odločajo res ljudje, ki jim je že v krvi, da želijo pomagati ljudem v bolezni, jim povrniti zdravje, zavedajoč se, da je biti zdrav res največja sreča človeka. Ob koncu svojega pisanja o našem zdravstvu čutim za dolžnost, da se sedaj (morala bi že prej) res najlepše zahvalim vsemu zdravniškemu oseb- ju, posebej pa gospodoma dr. Lukmanu in dr.Briclju, ker sta mi rešila življenje. Tako naši zdravniki rešujejo tudi vsem drugim, kjer je le mogoče, njih življenja. Pa ne samo v bolnišnici - tudi v splošnih pa tudi zasebnih zdravstvenih us- tanovah in tudi zobozdravstvu. Marifa Jurešič PTUJ / NOVE PRIDOBITVE MUZEJA Črepf na I^Jekmeek Arheološki spomeniki na Ptuju so privlačevali posameznike že zelo zgodaj. Prva risba rimskega kamna, Orfejev spome- nik, je iz začetka 16. stoletja. Z leti se je povečevalo zani- manje za antične spomenike. Začetna zanimanja za arheo- loško gradivo so bila najprej ljubiteljska, vendar se je že po- rajalo spoznanje, da so ti drobci pomembni za zgodovino in so jih prinašali najditelji v takrat najbližji muzej, Joanneum v Gradcu. Kljub temu je nekaj najdb ostalo doma. Kot nam je znano iz arhivskih virov, je bilo leta 1893 v Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo z namenom, da bogato arheo- loško gradivo ostane doma. V vseh letih so bile naše zbirke znane daleč naokoli. Eden na- jpomembnejših dosežkov v zgo- dovini muzeja je v začetku tega stoletja zaščita I. in III. mitreja na mestu odkritja. Danes ima muzej v svojih razstavnih pros- torih in depojih največjo zbirko arheoloških predmetov v Slove- niji, ki jo poznajo obiskovalci in znanstveniki po vsem svetu. Leta 1979 je ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščina iz Maribora pod vodstvom Ivana Tuška opravila arheološka zaščitna izkopavanja pri novogradnji v Mežanovi uli- ci. Izbor najdenih predmetov predstavljamo na razstavi Črep, na tleh je lonček, na katere odpr- tje vas vabimo v četrtek, 13. no- vembra, ob 13. uri v kapiteljsko dvorano nekdanjega domini- kanskega samostana, kjer so ar- heološke zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj. Namen razstave je prikazati, kako pomembni so za našo zgodovino koščki arheo- loškega gradiva, iz katerih po- tem nastanejo rekonstrukcije predmetov in ne nazadnje tudi predstava nekdanjega življenja. V zadnjem času pa, žal, najdbe ponovno odnašajo v tujino. Mojca Vomer Gojkovič Sindikat zoper direktoriio Skoraj tri leta so, odkar so se v kidričevskem podjetju Čevljarstvo pričele težave, o katerih smo takrat pisali. Tokrat pa nam je predsednik podružnice Neodvisnega sindikata Slovenije v Čevljarstvu Kidričevo Milan Krušič posredoval naslednje sporočilo: "NSS - podružnica Čevljarstvo Kidričevo obvešča svoje člane, ki so sodelovali z vplačilom pri notranjem odkupu deležev podjetja (25 bivših zaposlenih v podjetju), da so vplačila veljavna in še vedno na privatiza- cijskem podračunu, kar pomeni, da niso izgubili lastniškega deleža. Tako je namreč izgledalo po vračilu vplačil s strani sedanje direktorice podjetja, ki je vplačila deležev vrnila kot osebne dohodke z žiro računa podjetja. Ker so bila izplačila neza- konita in brez domnevnega soglasja Agencije za privatizacijo RS in brez ustrezne odločbe, ki bi bila vsekakor potrebna, je naš sindikat podal ka- zensko ovadbo na Tožilstvo RS zo- per direktorico podjetja zaradi suma storitve kaznivih dejanj, zlorabe uradnega položaja in pravic ter gol- jufije. Po dogovoru z državnim sekretarjem za privatizacijo Edom Pirkmajerjem in predstavniki Agen- cije za privatizacijo RS se bo posto- pek privatizacije ustavil zaradi nep- ravilnosti do dokončanja vseh preis- kav." TM Na ztEvrški šoli /e prijetno toplo Inšpektor za energetiko je še prejšnji torek pri pregledu plinskega sistema ogrevanja na novi OS Zavrč ugotovil nekaj manjših pomanjkljivosti, a so bile v enem dnevu odpravljene. Ponovni pregled sistema je inšpektor opravil minuli četrtek in še istega dne šoli izdal upora- bno dovoljenje za ogrevanje, prvič pa so sistem preizkusili že naslednji dan. Kot nam je zagotovil ravnatelj Franc Kekec, je s plinskim ogre- vanjem na šoli v Zavrču sedaj vse v najboljšem redu, šolske prostore so čez konec tedna do- dobra ogreli in na šoli je bilo v ponedeljek že prijetno toplo. Po drugem obisku energetskega inšpektorja jim uporabnega do- voljenj* za pogon plinskega sis- tema ogrevanja ni bilo težko pri- dobiti, saj je izvajalec na sistemu odpravil tudi tiste najmanjše na- pake. Pouk v Zavrču je vse dni potekal nemoteno po urniku, pri gretju pa so si v nekaterih pros- torih pomagali tudi s pečmi na elektriko. Potem ko so rešili težave z ogrevanjem, pa je v to- rek normalno pričela delati tudi šolska kuhinja, ki je prav tako vezana na plinski sistem. T. Mohorko SLJISTRK^^ODJ^ML^OK^ODE^^ Pri podjetju ALOMONT, prej Impol Montai, ki ga je ustano- vilo 46 družbenikov, so poslovanje pod tem imenom pričeli 1. januarja 1995, trenutno pa zaposlujejo 208 delavcev, od tega za nedoločen čas 179. Poslovno leto 1997 ne kaže slabo, saj pričakujejo skoraj 30-odstotno rast prometa, kar pomeni bistveno večje angažiranje celotnega sistema in delavcev. V osmih mesecih letos so prodali za 14,5 milijonov DEM proiz- vodov, ob isti dinamiki do konca leta bi ta prodaja pomenila preseganje 100.000 DEM na zaposlenega. V preteklem in tekočem letu je podjetje Almont doseglo pričakovano stabili- zacijo poslovanja. Navzven se to kaže v utrjevanju položaja na trgu in izboljšanju bonitete pri bankah in partnerjih. Iz dosedanjega dela je razvidno, da si Almont pridobiva večji tržni delež na domačem trgu, kar je rezultat dveletnega načrtnega dela in naporov ter spremenjenega odnosa investi- torjev pri ocenjevanju sposobnosti izvajalcev. Tako so v letošnjem letu izva- jali in še izvajajo aluminijaste konstrukcije (fasade, okna, vrata ter notranjo opremo in drugo, tudi aluminijaste mrežne ograje) na objektih, kot so Poštni center Ljubljana, poslovna zgradba Fecting Murska Sobota, Srednja živilska šola Maribor, upravna zgradba Cestnega podjetja Celje, poslovni center Merkur Kranj - enota Maribor, Splošna bol- nišnica Maribor, pokriti bazen fakultete za šport in poslovni ob- jekt na Dunajski v Ljubljani. Veliko pa delajo tudi v tujini: v Moskvi, Budimpešti, Varšavi, Kijevu in drugod. V podjetju Almont je bila ko- nec septembra posebna sloves- nost: za uveden sistem zago- tavljanja kakovosti v skladu z mednarodnimi standardi so pre- jeli certifikat ISO 9001. "Kot osnovni cilj smo si posta- vili uvedbo sistema zagotavljan- ja kakovosti v skladu z medna- rodnimi standardi skupine ISO 9000, kot zunanjo potrditev pa pridobitev certifikata ISO 9001. Prve korake smo opravili v letu 1995, načrtno pa smo se lotili projekta v začetku 1996. leta, trdno odločeni pridobiti certifi- kat ISO 9001 do konca 1997. leta. Z zadovoljstvom ugotavlja- mo, da nam je to uspelo nekaj mesecev pred načrtovanim ro- kom," je povedal direktor Al- monta dipl. ing. Alojz Gorčenko. Kaj Almontu pomeni certifi- kat ISO 9001? Direktor Alojz Gorčenko odgovarja: "Zelo po- enostavljeno pomeni, prepričati kupce, da so naši proizvodi in storitve vredni njihovega denar- ja in zaupanja ter v celoti izpolnjujemo njihova pričako- vanja. Zato mora biti naše poslo- vanje urejeno tako, da bodo iz- delki in storitve vedno skladni z zahtevami kupcev, vse neskladnosti in napake pa je potrebno odkrivati in odpravlja- ti sproti. To pa je mogoče doseči le, če ima podjetje v svoje poslo- vanje vgrajen sistem, ki zago- tavlja kakovostno izvedbo vsake delovne operacije posebej in ce- lotnega procesa nastajanja proiz- voda. Pogoj za to so usposobljeni in motivirani delavci, ki imajo na razpolago ustrezen material in opremo ter težijo k brezhibni izvedbi delovnih nalog in prep- rečujejo nastanek napak. Skrat- ka, certifikat ISO 9001 pomeni, da smo opravili neke vrste vozniški izpit o ureditvi poslo- vanja po pravilih in predpisih, ki jih ti standardi zahtevajo. Velika pripravljenost zaposlenih za spremembe, hitra in kakovostna izvedba nalog, povezanih z uva- janjem sistema kakovosti, so pri- pomogli, da smo celotni projekt pripeljali do želenega cilja." Vida Topolovec Direktor podjetja Al- mont, dipl. ing. Alojz Gorčenko: "To leto po- meni za nas velik iz- ziv". Foto: VT PTUJ / LITERARNI VEČER Z RAZOKVIRJENO BESEDO &nmazi¡€Í ginmaziiœm Dolgotrajno je bilo druženje ptujskih gimnazijcev s pes- niškim svetom, v katerem se je rojeval njihov projekt Ra- zokvirjena beseda, ki je sedaj že del njihovega notranjega in zunanjega sveta, del vsakdanje resničnosti, krute in trde. Pa vendar jim je druženje s poezijo bogatilo sivi vsakdan, jim preusmerja- lo korak in jih med seboj zbližalo. Pot ni bila niti lah- ko niti ravna, a jih je na- polnjevala s toplino in s po- sebno, poetično lepoto. S tem projektom mladi literati gradijo most, s katerim bi radi povezali nekdanje in sedanje gimnazijce, da bi lahko z roko v roki nadaljevali pot skupaj. Zato se bo v literarnem večeru zraven sedanjih članov projekta Ra- zokvirjena beseda predstavila še generacija gimnazijskih litera- tov, ki so šolske klopi ptujske gimnazije sicer že zapustili, a so jih povabili k sodelovanju prav zato, ker so bili oni prvi avtorji Razokvirjene besede, ki je leta 1992 izhajala kot priloga Tedni- ka. Literarni projekt ptujskih gimnazijcev Razokvirjena bese- da bo predstavljen tudi širši javnosti, do sedaj je bil predstavljen le na šoli. To se bo zgodilo v ponedeljek, 17.novem- bra, ob 18. uri v prostorih TE- ATRA III - v stari steklarski de- lavnici (Slovenski trg 1, Ptuj). Herman Hasack je dejal: "Pes- niti pomeni zgraditi most od tis- tega, ki piše, do tistega, ki bere." Zato ste vabljeni vsi ljubitelji pi- sane besede, da se mladim ustvarjalcem jim s svojim obis- kom literarnega večera pridružite tudi vi. Jana Skaza TEDNIK - 13. NOVEMBER 1997 OD TOD IN TAM -15 BRALCI SPRAŠUJEJO... ... TEDNIK liCE ODGOVORE Zakaj moram stati do Ljubljane? Oglasili so se študentje, ki študirajo v Ljubljani in tja ob koncu vikenda odhajajo z vlakom. Zal jih mora zaradi velike gneče kar nekaj stati. Zanima jih, zakaj Slovenske železnice ne priključijo še kakšnega vagona več. Odgovor smo poiskali pri koordinatorju želez- niškega prometa pri Slovenskih železnicah. Žal iz tehničnih razlogov ne morejo zagotoviti dodatnih vagonov, ker imajo vsi slovenski vlaki maksimal- no število sedežev tristo. Problem so poizkušali rešiti tako, da so v nedeljo popoldan vlake za Ljubljano strnili v krajši časovni pas. Tako se lahko ob 18.28 odpravimo v slovensko prestolnico z direktnim vlakom, ob 15.57 in 19.57 pa moramo prestopiti na Pragerskem ali.pa se naslednji dan ob 5.50 odpeljemo direktno, da pridemo še pra- vočasno na predavanje (če jih imamo po deseti uri). Osebni zdravnik v pretekli številki smo pisali o pravicah pacien- tov, kar je sprožilo med bralci veliko zanimanje. Tako ste nas prosili, naj še nekaj napišemo o nalo- gah osebnega zdravnika in kako pridemo do nje- ga- Večini zavarovanih oseb so pravila že dolgo zna- na, saj so v veljavi že več kot dve leti. Nekatere glavne točke pa bomo vseeno ponovili. Osnovno pravilo je, da se ob morebitnih zdravstvenih težavah vedno najprej obrnemo na svojega oseb- nega zdravnika, ki smo si ga izbrali v osnovni zdravstveni dejavnosti. Če nimamo posebnih želja glede te izbire, postane osebni zdravnik tisti, h kateremu gremo prvič. Zdravstvena zakona in pravila so izbiro osebne- ga zdravnika in osebnega zobozdravnika vpeljala kot novost. Osebni zdravnik za odrasle je splošni zdravnik (oz. v prihodnje zdravnik družinske me- dicine), medtem ko je osebni zdravnik za otroke praviloma otroški zdravnik, za šolarje pa šolski. Ženske si izberejo tudi svojega osebnega gineko- loga, vse zavarovane osebe pa tudi osebnega zo- bozdravnika. V tem času si je večina zavarovanih oseb že izbrala osebnega zdravnika in zobozdrav- nika v zdravstvenem domu ali med zasebniki s koncesijo v osnovni zdravstveni dejavnosti. Če smo si izbrali zdravnika, ki ni najbližji kraju, kjer prebivamo, nimamo pravice do povračila za pot k njemu. Razume se, da za otroke izberejo osebnega zdravnika (ki je praviloma otroški zdravnik) in osebnega zobozdravnika njihovi starši ali skrbni- ki. Osebnega zdravnika si izberemo najmanj za leto dni. Če želimo po tem roku izbrati drugega zdrav- nika, pri njem izpolnimo in podpišemo poseben obrazec. Določila o izbiri in zamenjavi osebnega zdravnika se nanašajo na osebnega zobozdravni- ka, ginekologa in otroškega zdravnika. Pred pote- kom enega leta osebnega zdravnika lahko zamen- jamo le, če je prišlo do nepremostljivih nesoglasij med njim in nami. V vsakem primeru zamenjave pa mora prejšnji zdravnik poslati našo zdravstve- no dokumenatacijo novo izbranemu osebnemu zdravniku. Zdravnik je dolžan sprejeti vsako za- varovano osebo, ki si ga izbere, razen kadar ima že preveliko število opredeljenih oseb, če gre za veli- ko oddaljenost ali ima druge utemeljene razloge. Glavno in splošno pravilo je, da moramo vse svoje potrebe po zdravstvenih storitvah in drugih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljati pri svojem osebnem zdravniku ali prek njega. Brez posebne napotnice osebnega zdravnika gremo lahko le k psihiatru, očesnemu zdravniku zaradi predpisa očal, ženske pa tudi k svojemu osebnemu ginekologu. Mimo osebnega zdravnika gremo lahko k drugemo zdravniku na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le, če naš osebni zdravnik ni dosegljiv, pa nujno potre- bujemo medicinsko pomoč. V takem nujnem pri- meru lahko poiščemo nujno medicinsko pomoč tudi pri zasebnem zdravniku, ki sicer nima po- godbe z Zavodom. Zdravnik je v takem primeru dolžan opraviti samo nujne storitve in zanje ne sme zahtevati vnaprejšnjega plačila. Upravičene storške nujnega zdravljenja v skladu s pravili po- ravna Zavod. Osebni zdravnik spremlja naše zdravstveno stanje, nas zdravi, vodi našo zdravstveno doku- mentacijo, po potrebi pa nas napoti k specialistu v bolnišnico ali na druge oblike zdravljenja in reha- bilitacije. V katerem zavodu ali kje drugje bomo poiskali predlaganega specialista oz. v katero bol- nišnico bomo šli, pa si lahko izberemo sami. Le morebitne dodatne stroške, povezane s svojo izbi- ro, bomo plačali sami, če smo si izbrali bolj oddal- jenega specialista ali zavod. Enako velja za more- bitno napotitev na rehabilitacijo. Osebni zdrav- nik ugotavlja tudi našo morebitno nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja do tride- set dni. Izjemoma lahko zadržanost od dela ugot- avlja otrokov osebni zdravnik za osebo, ki doma neguje otroka zaradi bolezni ali poškodbe. V primeru, da naše zdravstveno stanje ali bole- zen terja stalno specialistično zdravljenje oz. nad- zor, lahko osebni zdravni za določen čas pooblasti specialista določene stroke, da nas prevzame tudi v zdravljenje oz. v popolno zdravstveno oskrbo v zvezi z našo boleznijo, če oceni, da je to smotrno. V takem primeru mora pooblaščeni specialist osebnega zdsravnika občasno obveščati o poteku zdravljenja. Najbrž ne bo odveč poudariti, da kot zavarovana oseba uveljavimo pravice iz obveznega zdravstve- nega zavarovanja, ki nam jih omogočajo zakon in pravila, le, če naš osebni zdravnik ugotovi, da neko storitev v resnici potrebujemo. Milan Krajne PTUJ / AKCIJA "TEKSTIL-USNJE '97' Dos/e/ ve^ Krof mo kg oblaäl Do torka zjutraj so v centru za razvrščanje tekstilnih in usnje- nih izdelkov, ki jih zbirajo v okviru akcije "Tekstil in usnje '97", zbrali 4190 kg tekstilnih in usnjenih izdelkov, ki so jih doslej oddala ptujska gospodinjstva. Dva tisoč kilogramov tekstilnih in usnjenih izdelkov je bilo neuporabnih in so jih stisnili, 740 kg uporabnih izdelkov so že odpeljali na ptujski Rdeči križ in Karitas ter Rdeči križ Trnovska vas, drugo je še na zalogi in čaka tiste, ki potrebujejo pomoč. Na območni organizaciji Rdečega križa Ptuj so povedali, da oblačila in obutev vsak me- sec išče okrog 500 ljudi. Ekološko-humanitarna akcija "Tekstil-usnje '97", ki od četrte- ga novembra poteka na območju mestne občine Ptuj in bo trajala do srede decembra, ni zastavljena le kot projekt javnih del, ampak tudi kot projekt, v katerem naj bi sodelovali vsi, od najmlajših do najstarejših. Vsak naj bi prispeval na svoj način. V okviru akcije je včeraj v šotoru pred tržnico (Martinovem hra- mu), ki ga je podarilo gostinstvo Vindiš, potekal dobrodelni dan pod geslom "Podajmo si roke". Od 8. do 16. ure so ga obiskovali mladi in odrasli. Vrstili so se nastopi različnih skupin - glas- benih, folklornih in drugih. Sestavni del dobrodelnega dne je bila tudi delavnica s predsta- vitvijo akcije "Tekstil-usnje '97", zbirali pa so tudi prosto- voljne prispevke. Podobne ak- tivnosti pripravljavci akcije načrtujejo vse do njenega zakl- jučka. Čeprav ima akcija zbiranja tekstila in usnja poleg ekološke tudi humanitarno vsebino, to nič ne pomaga udeležencem projekta, ki poteka v okviru jav- nih del, saj delajo v izredno ne- humanih razmerah. Prostor za razvrščanje je skoraj pod milim nebom, nimajo zaščitne obutve oziroma potrebnih zaščitnih sredstev niti prostora, v katere- ga bi skladiščili že sortirani ma- terial, prav tako jim primanjku- je avtomobilov za razvoz. Vse to pa so stvari, ki bi morali biti urejene, če naj bi akcija v celoti dosegla namen. MG Center za razvrščanje zbranega tekstila in usnja v Centru za ravnanje z odpadki. Foto: M. Ozmec PIŠE: MIRKO KpSTANJEVEC / O ZAKONU O STAVBNIH ZEMUlSČIH Novi predpisi o siuvhniii zeitif/fscfII 1. nadaljevanje Ф Pridobitev statusa grajenega javne- ga dobra lokalnega ali državnega po- mena Če imajo v 3. čl. novega ZSZ omenjeni objekti ali oiiu-ežje uporabno dovoljenje, kadar je to pred- pisano, lahko z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa ali sklepa vlade RS izda občinska uprava ali pristojno ministrstvo, pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena. Na isti način se status gra- jenega javnega dobra lahko tudi ukine. Na podlagi odločbe se grajeno javno dobro vpiše v zemljiški knjigi ali izbriše. Ф Prodaja in nakup nezazidanega stavbnega zemljišča Pri sklepanju kupoprodajne pogodbe nezazida- nega stavbnega zenaljišča, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, pogodbeni stranki potre- bujeta potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa o tem, da na zemljišču, ki je predmet po- godbe, ne obstaja predkupna pravica. Da ta ne ob- staja, se šteje tudi v primeru, če v 30 dneh od pra- vilno vložene zahteve za izdajo takega potrdila pristojni občinski upravni organ potrdila ne izda. Ф Predkupna pravica Občina ali država, ki ju novi ZSZ v 14. čl. ime- nuje predkupni upravičenec, ima predkupno pra- vico na nezazidanem stavbnem zemljišču, na kate- rem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvi- dena gradnja: a) objektov javne infrastrukture, b) objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave, c) socialnih in neproiltnih stanovanj. Država ima predkupno pravico tudi na nezazidanem stavbnem zeniljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja objektov za potrebe obrambe. Kaj se po novem ZSZ šteje za prostorsko izved- beni načrt in katere člene iz katerih zakonov je po- trebno upoštevati pri izdaji ustreznih občinskih odlokov, je zapisano v drugem odstavku 55. čl. no- vega ZSZ. Podatke o ustreznih odlokih, iz katerih je razvidno, na katerih nezazidanih stavbnih par- celah obstaja predkupna pravica in ki jih je izdala bivša ali pa sedanja mestna občina l-*tuj, bodo za to zainteresirani občani lahko dobili pri tistem občinskem upravnem organu, ki bo upravičen iz- dajati potrdila o obstoju oz. neobstoju predkupne pravice. Tudi po starem ZSZ je občina imela predkupno pravico do nezazidanih stavbnih zemljišč. Ф Obvestilo predkupnemu upra- vičencu Lastnik zemljišča, na katerem obstaja predkup- na pravica, mora o nameravani prodaji takega zemljišča in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca, ki se mora o ponudbi in uveljavitvi predkupne pravice izjaviti v 30 dneh pa prejemu obvestila. % Zaznamba predkupne pravice v zemljiški knjigi Če lastnik zemljišča, na katerem je na predlog predkupnega upravičenca zaznamovana v zemljiški knjigi predkupna pravica, to zemljišče proda, ne da bi o nameravani prodaji obvestil predkupnega upravičenca in počakal na njegovo izjavo, je posel ničen. # Razlastitev (čl. 18-38 novega ZSZ) Pod pojmom "razlastitev" smatra novi ZSZ odvzem ali omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah v javno korist proti na- domestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine. Razlastitev je dopustna, če javne koristi, določene z zakonom, ni mogoče doseči na drugačen način.(npr. z dogovorom itd.). Razlastitev je dovoljena v korist občine ali države. O njej odloča sodišče v nepravdnem pos- topku. Ф Kdaj je izkazana javna korist V 1. odst. 22. čl. novega ZSZ je določeno, da je javna korist izkazana, če je razlastitev predvidena za namen, ki je določen z zakonom. V odstavku is- tega člena pa je zapisano, da je javna korist izkaza- la, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje objektov javne infrastrukture ali objektov za potrebe obrambe, kadar tako gradnjo določa prostorski iz\'edbeni načrt. V teh primerih, po mojem mnenju, ni potrebno, da bi pristojni občinski organ ali vlada še posebej ugotovila, da je gradnja takih objektov v javno ko- rist. Taka posebna ugotovitev pa je potrebna po 23. čl. novega ZSZ, ko gre za razlastitev nepre- mičnine v korist države ali občine, zaradi gradnje za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kultin-e, športa in javne uprave ter soci- alnih neprofitnih stanovanj, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt. Odločba o ugotovitvi javne koristi se vroči imet- nikom zemljiškoknjižnih pravic in jo je dovoljeno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Nadaljevanje prihodnjič SLOVENSKI PRASICEREJCI OBISKALI ŠVICO Korisim аатфже и1МгЛ^ф STROKOVNO EKSKURZIJO PRIPRAVIL OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINO IN ŽIVINOREJO IZ PTUJA, PODPRLO PA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Prof dr. Ivan Štuhec z bio- tehniške fakultete v Ljubljani je vodil večjo skupino slovenskih prašičerejcev na ekskurzijo v Švico. Tam so poslušali veliko strokovnih predavanj, ki so bila izjemno zanimiva. Kot nam je povedal eden od udeležčencev tega potovanja, Janez Vogrin iz Zamarkove pri Lenartu, so od- nesli veliko strokovnega znanja, ki jim bo pri vsakdanjem delu še kako koristilo. Za slovenske kmete je bil pri- jetna novost Schmidtov prasit- veni boks. To je štiripovršinski boks za breje svinje in tri- površinski za odstavljene puj- ske, ki so nato razvrščeni v polo- krogle nadstrešnice po njivah in travnikih in z njimi kolobarijo. Običajno postavijo te hišice na njivah in travnikih, pred tem površine obdelajo s kulturami. Breje svinje celo kotijo mladiče v teh hišicah na prostem. Tudi pozimi, saj imajo napeljane ce- vovode s toplo vodo, ki segreva površine. V Švici so naši rejci spoznali tudi zakonsko ureje- nost njenega kmetijstva. Reja prašičev je subvencionirana, država podpira rejo pujskov in starejših prašičev. Imajo tudi permanentno strokovno sveto- vanje. Obisk je bil izjemno uspešen, predvsem pa potreben za stro- kovno izpopolnjevanje, je ob koncu povedal Janez Vogrin in se posebej zahvalil vodji, prof. dr.Ivanu Štuhecu, in sodelav- cem OZVŽ Ptuj, ki je ponudil to enkratno priložnost. Sloven- ski kmetje namreč brez znanja v močni konkurenci razvite Evro- pe ne bodo mogli uspevati. M. Toš FOTOZAPIS / ORMOŽ Obnovljena grobnka Tako je videti grobnica v ormoškem parku v novi preo- bleki. Bila je že v zelo slabem stanju, zaraščena z zelenjem, se- daj pa je v celoti prenovljena, prepleskana, prekrita, uredili pa so tudi notranjost. Istočasno so v parku odstranili dotrajane in uničene klopi in jih zamenjali z dvajset novimi ličnimi belimi klopmi, ki jih sedaj kazi edino še neestetski koš za odpadke. vki 16 - NASVETI 13. NOVEMBER 1997 - TEDNIK Gosi Gosi pečemo ob martinovanju, seveda pa ni nič narobe, če si jo pripravimo ob liateri lioii drugi priložnosti. Po kakovosti so gosi veliko bolj različne kakor druge vrste perutnine. Pomembni znaki kakovosti so bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejših gosi je nekoliko trše in ne tako svetlo. Pred peko iz gosjega trupa odstranimo maščobo. Uporabimo jo lahko za pripra- vo okusne haloške gibanice, ki naj bi jo pripravljali prav z go- sjo maščobo. Gosi so najprimernejše za pečenje, čeprav iz njih lahko pripravimo zelo okusne dušene jedi. Če jih dušimo, jih najpo- gosteje narežemo na kose. Na maščobi narahlo prepražimo na kolobarje narezano čebulo, dodamo česen, meso in kislo zelje, za boljši okus lahko do- damo še na krhlje narezano ja- bolko. Dušimo počasi, da se razvije dovolj močna aroma. Gosi bi lahko tudi kuhali. Prav tako kot pri dušenju jo kuhamo počasi z veliko jušne zelenjave in čebule. Ko se meso do tričetrt zmehča, gos lahko zapečemo, da postane koža hrustljava. Zraven tako pri- pravljene gosi lahko ponudimo na krhlje narezan in pečen krompir z gosjo maščobo. Pri nas gosi najpogosteje pečemo. Da jo pečemo toliko ur, kolikor kilogramov tehta, že veste. Zaradi dolgega časa pečenja pa njen okus lahko ne- koliko spremenimo z dodatki. Lahko jo nadevamo v votlino trupa ali pod kožo. Če jo nade- vate v odprtino trupa, gos sicer pridobi na okusu, vendar na- dev le s težavo enakomerno po- razdelite po vseh kosih, ko gos razrežete. V odprtino trupa jo lahko nadevate z večjimi krhlji jabolk ali suhih sliv, med jabol- ke in slive lahko pomešate žaj- belj in čebulo, od zunaj pa jo natrete z vejicami rožmarina. Nadevate jo lahko tudi z me- snim nadevom za pečenice in jo pečete skupaj s kislim zeljem ali z kruhovim nadevom, ki mu dodamo veliko kostanjev. V Italiji gos dušijo s klobaso in kostanji, za boljši okus pa do- dajo še sveže hruške. Še boljše pa je, če v odprtino trupa za boljši okus položite krhlje ja- bolk in suhe slive ter gos še do- datno nadevate pod kožo. Ker ima gos v celoti temno meso, jo pod kožo nadevamo s svetlim nadevom. Najenostavneje ga pripravimo iz perutninskih prsi. Nadev iz perutninskih prsi je zelo primeren za nadev še zaradi tega, ker je precej suhi in se s pomočjo gosje maščobe nekoliko napoji. Na- devi, ki niso dovolj kompaktni, zaradi prevelike količine maščobe radi razpadajo, enako velja za nadeve, ki že vsebujejo nekaj maščobe. Nadev pripravimo tako, da perutninske prsi odluščimo od kože in kosti, jih fino zmelje- mo ali sesekljamo, solimo, po- pramo, dodamo na 20 dekagra- mov perutnine en rumenjak, muškatni orešček in sesekljan zelen peteršilj. Nadev dobro pregnetemo, da postane kom- pakten. Ta osnovni nadev lahko popestrimo z orehi ali kuhanimi kostanji, ki ji damo v nadev grobo narezane. Gos dobro očistimo, s pomočjo roke naredimo odprtino pod kožo ter nadev enakomerno nanesemo po ce- lotni goski ne preveč na debelo - do 2 centimetra. Pomagamo si lahko z dresirno vrečko, ki ima nastavek z večjo odprtino. Ob koncu s pomočjo kuhinjske nitke kožo zašijemo ali pritrdi- mo z lesenimi nabodalci oziro- ma zobotrebci. Dobro solimo, natremo z rožmarinom, v trup naložimo jabolka in suho sadje, slive, hruške, kostanje, v pekač pa damo še eno ali dve manjši čebuli, ki smo ju prerezali na polovice ali četrtine. Pečemo pri temperaturi 200 do 220C približno 3 ure. Med pečenjem večkrat prelijemo z juho ali so- kom, ki se nabira pri pečenju. Zraven ponudimo kostanjev pire, dušeno rdeče zelje z jabol- ki in zabeljene mlince - tiste po domače zabelimo z zaseko in ocvirki ali gosjo maščobo. Kostanjev pire, ki ga pripra- vimo za prilogo h goski, nare- dimo tako, da skuhamo kostan- je, jih olupimo in fino pret- lačimo. Prav tako pretlačimo enako količino kuhanega krompirja, dobro premešamo, solimo, dodamo žlico kisle smetane in s pomočjo dresirne vrečke nabrizgamo na ploščo ob goski ter prelijemo s pre- praženo slanino. Lahko pa ga nabrizgamo na pekač, potrese- mo s sirom, v pečici zapečemo in takoj ponudimo. Tako obli- kovanega bi lahko prelili z bešamel omako. Kostanjev pire pa je lahko tudi sladica. •o Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 28. oktober: Peter Milošič, Kvedrova 2, Ptuj, Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a, Bogdan Kores, Medvedce 14, Daniel Vaupotič, Slovenski Trg 6, Ruj, Zdravko Krošl, Savinsko 38, Stanko Perger, Velika Nedelja 6, Anton Kme- tec, Slovenja vas 22, Zvonko Frčeč, Doklece 25/a, Branko Zaje, Kajuhova 11, Kidričevo, Miroslav Dobič, Mihov- ce 24, Živko Lazio, Ul. 25. maja, Ptuj, Vekoslav Cestnik, Zg. Hajdina 98. Stan- ko Janžekovtč, Prerad 40, Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Roman Lampret, Apače 271, Aiojz Magdič, Pršetinci 33, Franc Turnšek. Apače 140, Andrej Forstnerič, Pobrežje 132, Franc Krajne, Domava 13/a, Avgust Topolovec. Lov- renc na Dr. polju 1, Janko Vindiš, Ptuj- ska Gora 3, Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a, Stanislav Frčeč, Apače 242, Anica Hote, Kicar 7/t, Dušan FridI, Lan- covavas 22, Franc Čuček, Podvinci38, Boris Blažek, Keleminova 16, Maribor, Branko Ferlez, Lackova 7, Kidričevo, Milan Lah, Jadranska 17, Ptuj, Ivan Bauman, Lovrenc na Dr. polju 1, Anton Cenar, Mezgovci 55, Stanislav Šeliga, Stogovci 47, Robert Meriak, Čučkova ul. 9, Kidričevo. Stanko Soršak, Lov- renc na Dr. polju 5, Dušan Pišek, Lov- renc na Dr. polju 7, Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske br. 9, Ptuj, Bruno Sku- ber, B, Kraigherja 26, Kidričevo, Andrej Petrovič, Repišče 1/b, Ignac Kozel, Skorba 41/a, Gorazd Inkret, Kraigherje- va 21, Ptuj, Branko Drevenšek, Mihov- ce 48, Vinko Drevenšek, Pleterje 44, Štefan Pesek, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj, Stavko Repec, Zg. Pristava 37, Martin Turk, Kraigherjeva 20, Ptuj, Sta- ne Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Ki- dričevo, Franc Majcen, Zagorje 16, Mi- lorad Lazić, Potrčeva 48, Ptuj, Daniel Bec, Sakušak 24, Davorin Šegula, Bod- kovci 42, Vinko Sirec, Kočice 55, Franc Gatun, Majšperk 83, Alojz Gajser, Sta- nečka vas 12, Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj, Miran Kozoderc, Pod- lože 3, Mitán Čuček, Poljska c. 3, Ptuj, Silvo Zaje, Apače 13, Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78, Miran Gajser, Gerečja vas 75/a, Janko Moravec, Vičanci 88, Vin- ko Rep, Podlože 70, Jože Reš, CMD 10, Ptuj, Anton Brglez, Kungota 42, Jožef Karneža, Doklece 26/a, Stavko Princi, Kajuhova 11, Kidričevo, Vlado Mohorko, Kungota 11, Bogdan Mohor- ko. Seta 14/c, Dušan Dodlek, Apače 296, Marjan Jurkovič. Vodova 4, Ruj, Roman Skuber, Lancova vas 95, Jože Topolovec, Jablovec 39. 30. oktober: Franc Jus, Žetale 23, Mi- ran Muhič. Gabrnik 14, Manca Kodrič, Nova vas 23, Jože Bezjak, Bukovci 109, Rudi Bogdan, Lackova 5, Ki- dričevo, Davorin Muzek, Žabjak 5, Branko Mohorko, Apače ^284, Milan Goričan, štuki 28/a, Tanja Žmauc, Sav- ci 63, Stanko Bosilj, Turški Vrh 98, An- ton Bukšek, Žetale 51, Avgust Briek, Pobrežje 8, Branko Lah, Podvinci 123/b, Marija Zetenik, Voikmerjeva ut. 11, Ruj, Janko Petek, Trubarjeva 9, Ruj, trena Širovnik, Kajuhova 5, Ruj, Branko Pukšič, Formin 59, trena Galun, Majšperk 81, Stanko Duh, Potrčeva 31, Ptuj, Mihael Bohanec, Zagorci 53, Son- ja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas, Anita Korošec, Dragonja vas 31, Dominik Rudolf, Kraigherjeva 24, Ruj, Branko Drofenik, Kidričeva 64. Dobrov- ce, Jože Herjavec, Ul. 5. prekomorske 18, Ruj. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 146. NAD Zakon, družina In duševno xdrtÊVJe 7. nadaljevanje O zdravem zakonu in družini - 2. nad. in konec Med številnimi definicijami tako imenovane "normalne" družine najdemo tudi dve iz- razito psihiatrični. Po prvi med njima je mogoče razumeti normalno družino kot uravno- vešeno družino, to je tako družino, ki predstavlja sklad- no in popolno skupnost in zato ne potrebuje posebne so- cialne skrbi in pomoči. Tej de- finiciji je v osnovi podobna tudi definicija združenja ame- riških psihiatrov; po njenem je normalna tista družina, v kateri niti en član ne kaže psi- hiatričnih znakov, medtem ko je bolna družina tista, v kateri eden ali več članov kaže eno od naslednjih oblik duševnih motenj ali bolezni: psihozo, psihopatske in značajske motnje, nadalje pa so še bolne družine, v katerih so izraziti zakonski problemi ali proble- mi z otroki. Ackerman je leta 1958 razde- lil po teži družinsko patologijo v naslednje primere: družina konstruktivno rešuje svoje probleme. Mit o tem,da je zdrav tisti zakon ali tista družina, kjer ni konflik- tov, je že zdavnaj pokopan. Konflikti so v letih skupnega življenja neizbežni, važno je le, ali jih znata zakonca ali družina rešiti; - družina ni sposobna rešiti raznih problemov, vendar nje- ni člani še nekako shajajo z njimi, tako da ne pride do hujših defektov oz okvar; - družina ni sposobna rešiti ali preprečiti destruktivnih posledic raznih konfliktov, za- radi česar začnejo posamezni- ki ali družina kot celota reagi- rati nevrotično; - družina je nesposobna rešiti svoje konflikte, zaradi česar pride do najtežjih destruktiv- nih odnosov, ki povzročajo pri enem ali večih članih prave duševne bolezni. Seveda so vse omenjene defi- nicije zdrave in bolne družine hudo pomanjkljive. Znak zdravja ni zgolj odsotnost simptomov, dobra prilagoje- nost okolju ali podobnost tis- temu, kar je "normalno". Po- sebno v družini je pomen bese- de "zdrav" tesno povezan tudi s cilji vsakokratne vzgoje. Ver- jetno lahko govorimo o zdravi družini, če je v njej omogočena osebnostna rast vseh članov, torej otrok in staršev. Posebno značilno za člane take družine je njihovo aktivno prilagajanje (ne pa pasivno in konformis- tično sprejemanje in pristajan- je na pogoje socialnega okolja), sposobnost videti sebe in svet v objektivni luči, razvit občutek humanosti in solidar- nosti ter stabilna organizacija njihove osebnosti. Naslednjič pa bomo govorili o zakonskih konfliktih na splošno in podrobneje. mag. Bojan Sinko PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / * V VRTU * V VRTU * V VRTU Ф V VRTU * Jesensko saienie drevnin v listopadu, ko se narava napoti k zim- skemu mirovanju in dokler še zemlja ne zmrzuje, je primeren čas za sajenje in presajanje sadnega in okrasnega drevja ter jagodastega in okrasnega grmičevja. Listje je dozorelo in v tem času že odpada z dreves. V | njem se je med letom tvorila organska hrana, ki jo je rastli- na potrebovala za rast in raz- voj plodov. Ostanek ali neu- porabljeni del te hrane pa se je ob koncu vegetacije pre- mestil v korenine, kjer bo v času zimskega mirovanja vskladiščen do prihodnje ve- getacije. Ta naravni pojav v življenju drevnin koristno izra- bimo, da te vrste rastlin sadi- mo ali presajamo lahko že v jeseni, ko je največ rastlinskih hranil nakopičenih v koreni- nah, to je prav tam, kjer se rast in razvoj rastline prične. Zemlja pozimi ne zmrzuje glo- boko, še posebej ne, če je po- krita s snežno odejo, zato so tod talne razmere za rast kore- nin ugodne. V jeseni posajena rastlina časovno veliko prido- bi pn razvoju korenin, tako da so spomladi ob začetku vege- tacije med zimo zrastle mlade korenince že sposobne črpati iz tal rudninsko hrano in jo prehranjevati. Za snovanje novega sadne- ga vrta si naredimo sadilni načrt. Ta mora biti usklajen z našimi željami in potrebami po pridelavi sadja in ureditvijo okolja na eni strani ter na dru- gi strani z biološkimi zahteva- mi posameznih sadnih vrst in sort glede talnih in vremen- skih razmer, lege in velikosti razpoložljivega zemljišča, ki ga nameravamo zasaditi. V sadilnem načrtu rastline razvr- stimo tako, da bodo ustrezale okolju, da si ne bodo med se- boj v napoto in se zasenčeva- le, razvrščamo jih po velikosti in obsegu krošnje, ki jo dosežejo v polni starosti. Ne pozabimo vpliva odraslega drevesa na sosesko in temu primeren odmik od posestne meje. Kako veliko drevo bo zrast- lo, je odvisno od podlage, na katero je neka sorta cepljena. Podlaga je del rastline, ki jo tvorijo korenine in del debla. Pri jablanah ločimo tri vrste podlag: - šibko rastoče EM 9 in M 27, na katerih drevo doseže do 2 m višine. Na tej podlagi lahko gojimo sadna drevesca tudi v loncu. Drevesa na šibko rastočih podlagah potrebujejo oporo, naglo zarodijo, so občutljiva na rastlinske bolez- ni in škodljivce, suše ne pre- našajo in jih je potrebno ob- delovati; - srednje bujne podlage MM 106 in MM 111 so glede zahtev za obdelavo že nekoli- ko manj zahtevne. Njihova ve- likost drevesne krošnje doseže tri do štiri metre v višino. Opora je potrebna le mlajšim drevescem; - podlage na sejancu ali divjaku razvijejo močan, širok in globok koreninski sistem, zato se lahko drevesna krošnja na tej podlagi razraste v drevo velikih razsežnosti. Drevo na tej podlagi pozneje zarodi, doseže veliko starost in je odpornejše na rastlinske bolezni in škodljivce. Sadne rastline in druge drevnine so rastline trajnice, ki rastejo in živijo na istem mes- tu dolgo vrsto let, zato je men- java vrst in sort za razliko od enoletnih vrtnin ali poljščin na krajše dobe nemogoča. Če pri zasnovi sadnega vrta ni- smo dovolj vešči, se pri naba- vi sadik posvetujmo z dreve- sničarjem, ki nam bo svetoval in ustregel z ustreznimi sadni- mi vrstami in sortami na pod- lagah, ki najbolje ustrezajo našim željam in okolju, v kate- rega bomo sadili. Drevesnih sadik ne kupuj- mo na raznih sejmih in od neznanih pridelovalcev ali prekupčevalcev, brez znane- ga porekla in dvomljivega zdravstvenega stanja. Sadna sadika mora biti opremljena z izkazom vrste, sorte, podlage, zdravstvenim stanjem in pri- delovalcem, ki jamči za njeno kakovost in poreklo. Sajenje bo uspešno, če je bila zemlja dobro pripravljena. Bolj so tla težka in zbita, širša in globlja naj bo sadilna jama. Najmanj pa naj bo 1 m preme- ra in 0,5 m globoka. Sadimo tako globoko, kot je drevesce rasilo v drevesnici. Jamo obil- no pognojimo z organskimi in rudninskimi gnojili. Sveži hlev- ski gnoj je za korenine škodljiv, zato ga v sadilno jamo vložimo proč od kore- nin. Korenin na sadni sadiki ne krajšamo in ne obrezuje- mo. Zgladimo le rano, če so korenine poškodovane. Kore- nine enakomerno razporedi- mo po sprstenini ali kompost- nici in dobro zatlačimo, da se bo neposredno po sajenju lahko neovirana pričela njiho- va rast. Peškarje zavarujemo pred objedanjem korenin za- radi voluharja tako, da jih vložimo v košaro iz žičnega pletiva. Sadna sadika mora imeti za oporo drevesni kol, ob katerem se uravnava dre- vesno deblo, zanj pa privezu- jemo tudi ogrodne veje, ko oblikujemo drevesno krošnjo. Če bi nas presenetile za sa- jenje neugodne vremenske razmere, kar v tem poznem je- senskem času ni nič nemo- gočega, sajenje odložimo do pomladi, sadike pa zavaruje- mo pred pozebo in glodalci tako, da jih zakopljemo v vrtno zemljo in ovijemo z gos- tim žičnim pletivom. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK . 13. NOVEMBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH ■ 21 PREJEL! SMO G. Belšak kot sponzor - vsaka vam čast! Res ne moremo iz svoje kože, g. Belšak, kot ste omenili v članku v Večeru dne 18.9.1997. Prizna- ti je treba, da smo pripravljeni tudi reči hvala za nekaj, za kar ste se požrtvovalno borili in tudi do- segli. Treba je vedeti, da dodobra obvladate sistem prekvalifikacij iz nekdanjega v urejen eksploata- cijsko-kapitalistični sistem posega v privatno lastnino. Distanciramo se od tega, da ste nas spra- vili še v začetku v zmoto z napačno interpretacijo stanovanjskega zakona in medsebojnega razmerja s pogodbo o upravljanju. Ob prvi predočitvi sana- cije strešne kritine' na stanovanjskem kompleksu CMD 8-12 v Ptuju ste se pokazali kot "fer" up- ravljalec, saj ste izbrali najboljšega ponudnika, ki je presegel našo inačico za več kakor 100 %. Govo- rimo tudi o sanaciji kotlovnice, in diferenci od 100 do 160 % glede na materiale in normalno tržno in- vesticijo. Ne bi govorili o vaši strokovnosti, saj me- nim, da je na nivoju. V času upravljanja z zgradbo so odstopanja od vaše pogodbe prav tako zanemarljiva, saj ste kršili lastno pogodbo v na- jmanj 8 členih. Ne vem, ali ta zadeva izhaja od vas ali od strokovnega delavca - managerja g. Branka Resnika - odvetnika, ki vas verjetno zas- topa po 42. členu odvetniške zbornice RS (o zasto- panju oseb, obubožanih in brez materialnih dobrin oz. likvidnosti). Omenjeni odvetnik se je tudi do- dobra obnesel v neposredni radijski oddaji, v kateri je poudaril "kmečko logiko in neresnico(!)". Res popolno obvlada odvetniški poklic skupaj z moral- nimi kvalitetami, združno s pogodbo o upravljan- ju PSS v Ptuju, zatrjujoč, da je 13. člen "nekaj drugega". Menim, da jo bo moral preučiti, v koli- kor bo želel zastopati svojo stranko. Res pohvalno je, da ste se, g. Belšak, takoj odzvali pri našem poizkusu prekinitve pogodbe z izvajanjem gluhonemosti na vse dopise oz. prekli- ce. Posluha za namerno uničevanje našega pre- moženja, ki sledi iz pravice do lastnine iz ustave, nimajo niti državni organi (državni tožilec v Ptu- ju, UNZ Maribor, župan g. Luci itd). Vprašamo se, kdo je naslednji pri vaših pravnih opravilih, sa- nacijah in malverzacijah. Ne bom se ponavljal, daje bila storitev nezako- nita, neadekvatna ponudbi, povpraševanju in našim zmožnostim, ne ozirajoč se, da smo imeli ce- nejšega izvajalca, potrjenega na zboru stanoval- cev, in mnenje, da je pravica na naši strani. Pa g. županu Luciju? vprašam se, zakaj na zaprosilo o polemiki še niste odgovorili. Znano je, da imate ogromno opra- vil, saj ste videvan kot DP delavec vsepovsod. Kot naš delegat pa pozabljate osnovno načelo o prisegi županstva: da se boste ozrli na davkoplačevalce, ki smo vam pomagali, da nas predstavljate. Ob ta- kem pasivnem delu se zamislim in dvomim, da nas boste po naslednjih volitvah zastopali. Osebno me- nim, da potrebujemo nekoga, ki bo zastopal intere- se nas vse več obubožanih, ne pa "koval žabe" z družbenimi sredstvi. A o državi? Ne izgubljajmo besed o našem pra- vosodnem sistemu, o "pravni državi". Menim, da je zamrl skupaj z delavci notranjega in pravo- sodnega ministrstva. Poraja pa se vprašanje, kdo bo v prihodnje varoval človeško integriteto in osebno lastnino. Da ne pozabimo seveda na g. Belšaka in "com- pany", ki jim gre zahvala skupaj z dodelano slo- vensko zakonodajo, da so nam omogočili brezp- lačno sanacijo kotlovnice. Velik delež je prispevalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, kije regresira- lo "plinski priklop". Treba je vedeti, da sije občina že v minulem času izposodila milijone tolarjev tako, da je razformirala že ustanovljene stano- vanjske sklade ter si prilastila združena sredstva občanov, ki so jih vlagali v stanovanjsko iz- gradnjo. In pravno tolmačenje, tega? Velika tatvi- na - zloraba uradnega položaja, pravic ... Zaključek: Poanta: volk sit in koza cela. Sledi: mi se greje- mo, toplo nam je, polemika se je končala, feljton je zamrl, ostal je le grenak priokus sistema, v katere- ga "verjamemo"! Nehvaležno bi bilo, da se ne bi medijsko odzval ter izrekel zahvalo za vse proble- me, ki ste jih naredili pod strokovnim vodstvom managerjev. Dosegli smo tisto, kar si marsikdo še želi. Ostal nam je kos pogače, z vašo pomočjo, prav tako s pomočjo odvetniške zbornice Slovenije, ki nas bo brezplačno zastopala, saj imamo enake pravice kot obubožano privatno podjetje. Zraven težkih časov je ostala le še odločitev o pravnem zastopniku, ki bi nas pošteno in enakovredno, v skladu s slovensko zakonodajo tudi zastopal. Na umu imamo g. odvetnika Resnika, ki je dodobra izpeljal privatizacijo kotlovnice v skupaj z g. Me- todom Grahom, ki je kot načelnik Uprave za notranje zadeve v Mestni občini Ptuj nezakonito overil pogodbo o upravljanju z izvajalcem - Podjetjem za stanovanjske storitve. Nisem nehvaležen, da se ne bi odzval pri podpi- su za izstavitev potrdila o hvaležnosti v zvezi s hu- manim dejanjem sponzoriranja kotlovnega siste- ma našega objekta. Vem namreč, da vam bo prišel v pomoč pri zaključnem računu v letu 1997. Bojan Zvonar; Piva omemba kraja Znani zgodovinar dr. Jože Koropec opisuje v prvem zborni- ku občine Slovenslia Bistrica svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700. Tako izvemo za nekaj zanimivosti med letoma 1220 in 1230, ko je bil vodilna oseba v predhodniku Slo- venske Bistrice Gradišču (s 17 kmetijami v njem in blizu njega) kramar (institor) Bertold. Vladarju je morala vsaka od omenjenih sedemnajstih podložniških kmetij oddati let- no po 5 mernikov (mernik je okoli 26 litrov) pšenice, modij (okoli 156 litrov) ovsa in 12 srebrnikov (en srebrnik je bil vreden 4 litre pšenice). Ker jih je podložništvo oviralo pri trgo- vanju, lega kraja za to dejavnost je bila namreč zaradi zadostne oddaljenosti od Celja, Maribora in Ptuja, združitve mariborske in ptujske ceste ter povečanega zanimanja za zveze notranjosti z morjem in neposredna dežel- noknežja posest, naravnost idealna, so si želeli, da bi postali bolj svobodni. Že omenjeni Ber- told si je še posebej prizadeval, da bi naselje dobilo vse potrebne svoboščine. Verjetno je prav on nagovoril deželnega kneza, da je prišel v kraj Gradišče na obisk ravno na martinovo, 11. novem- bra 1227. Bertold je dosegel, da je tega dne avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VL Baben- beržan privolil v razširitev Gra- dišča v trško naselje, ki se je ob- likovalo na severozahodu do nastajajočega vladarjevega gradu (središče obsežnega slovenjebist- riškega zemljiškega gospostva), na severu pa do novo pozidane Jernejeve cerkve in je dobilo ime Bistrica (Feistritz) po bistrem potoku Bistrica, ki je tekel ob naselju. Bertold potem postane prvi trški sodnik in tako se je začel razvoj svobodnega vladar- jevega trga in pozneje mesta Bistrica. 11. novembra je torej minilo natanko 770 let, odkar je leta 1227 neznani pisec prvič zabe- ležil ime Bistrica in s tem je kraj izšel iz anonimnosti. VT Športniki driavnega ranga v breme klubom Ptujski letalci so v oktobru sklenili letošnjo športno sezono. Sicer bodo tudi pozimi leteli, vendar kot vsako zimo le ob sobotab. Za njimi so vsa tekmovanja, sešteli pa so tudi ure in skoke, ki so jih letalci opravili letos. V letošnji letalski sezoni je 130 aktivnih jadralcev, motornih pi- lotov in padalcev naletelo 1100 jadralnih in 840 motornih ur, padalci pa so skočili 3200-krat. Med največje športne uspehe so- dijo državno zlato in odlično 5. mesto mladinca Gorazda Vin- diša na letalskih olimpijskih igrah, državno srebro padalske članske ekipe, državno zlato jad- ralnega pilota Igorja Kolariča, odličen četrti pa je bil na ev- ropskem prvenstvu tudi motorni pilot Tomaž Pliberšek. Odlični uspehi, na katere so letalci zelo ponosni, še posebej pa predsednik Aerokluba Janez Bezjak. Vendar... Janez Bezjak: "Letošnji uspehi so sad dolgoletnega dela AK Ptuj, vendar pa so se razmere za delo v zadnjem času spremenile. V času mojega mandata se tudi v Aeroklubu Ptuj pozna transfor- macija, ki se dogaja v celotnem slovenskem športu. Od 25 mili- jonov tolarjev, kolikor jih potrebujemo za normalno delo- vanje, prispeva družba samo 8 odstotkov. Vsa preostala sredstva si moramo priskrbeti sami." Iz katerih virov dobiva aero- klub družbena sredstva? Janez Bezjak: "70.000 tolarjev mesečno dobimo preko Športne- ga zavoda, nekaj pa pridobimo od slovenske vojske, in sicer go- rivo za trening njenih rezervnih pilotov, ki so tudi člani aero- kluba. Družba namenja v zadnjih letih vedno manj denar- ja športu. Če pogledamo pro- račun MO Ptuj in slovenski pro- račun, opazimo, da si je na pri- mer kultura izborila svoje mesto, šport pa ne." Kje dobi aeroklub vsa druga sredstva, torej približno 23 mili- jonov tolarjev letno? Janez Bezjak: "Prisiljeni smo bili v to, da smo sprejeli pravil- nik za sofinanciranje letenja. Vsak letalec torej sam pokrije del stroškov svojega letenja in skakanja. Posebno dragi so vrhunski športniki, ki morajo veliko leteti in skakati, če želi- mo, da so dobri. Vendar pa je klub prikrajšan, saj mora sofi- nancirati trening in njihovo udeležbo na mednarodnih tek- movanjih, čeprav športniki pro- movirajo Ptuj in Slovenijo." " Konkreten primer je zelo uspešen Gorazd Vindiš, ki je le- tos opravil približno 400 skokov. Če je skok po 10 nemških mark, bi torej Gorazd moral letos pris- pevati 4000 mark ... Janez Bezjak: "Ne, prispeval naj bi približno 1000 mark, osta- lo bo dal klub." Vendar je tudi 1000 mark za mladega športnika zelo veliko denarja, za klub pa prav tako na- daljnjih 3000 mark. Vendar brez tolikšnega treninga ni uspeha. Zastopati državo na tekmovan- jih je torej za športnika zelo dra- go. V drugih športih je bistveno drugače. Zakaj je v letalstvu tako? Janez Bezjak: "Kot celotna družba se tudi šport nahaja v ne- kem prehodnem obdobju. Tre- nutno je kriza tudi v letalski or- ganizaciji, ki se ne more orga- nizirati, sedaj je celo brez predsednika. Deloma je krivo tudi to, da smo v veliki meri bili prej odvisni od JLA, ki nas je po- dpirala ne toliko z denarjem kot z letali, padali... Tako se pojavlja v aeroklubih še dodaten problem, strošek, in sicer obnova zastarelega letals- kega parka. Z resursom smo na koncu in za obnovitev enega le- tala potrebujemo več kot 2 mili- jona slovenskih tolarjev. Ta de- nar bomo morali sami zbrati." Aeroklub Ptuj kljub športnim uspehom nima poklicnega tre- nerja. Kako to? Janez Bezjak: "Prizadeval sem si za to, vendar mi nekaterih lju- di na Ptuju ni uspelo prepričati. Vemo, da se z letalskim športom mladi pod 16 leti ne morejo ukvarjati, ker to po zakonu ni mogoče, zato pač nimamo mla- dinske selekcije. Slovenski pra- vilnik za sofinanciranje športa pa zahteva mladinske, kadets- ke... selekcije, zato trenerja ni- mamo, čeprav bi po rezultatih zaslužili vsaj mesto enega po- klicnega trenerja. Vsako leto izšolamo v po- vprečju pet jadralnih pilotov, le- tos sedem motornih pilotov in nekaj padalcev. Zanimanje med mladimi je precejšnje, starejše pa šolamo za motorne pilote ko- mercialno. Letos smo izšolali dva učitelja motornega letenja, za učiteljske izpite pa se pripra- vljata tudi dva jadralna pilota." Milena Zupanič Janez Bezjak, predsed- nik Aerokluba Ptuj Poleg denarja za redno de- javnost potrebujejo aeroklubi denar tudi za obnovo letals- kega parka, posodobitev inst- rumentov, vzdrževanje letal ... V Aeroklubu Ptuj bi potre- bovali dvosedežno visokos- posobno plastično jadralno letalo za nadaljevalno šolan- je in novo motorno letalo. Vendar bodo v prihodnjem letu zmogli kupiti le motor za cessno 152, s čimer bodo temu letalo podaljšali življenjsko dobo. V zadnjih letih ponuja AK Ptuj komercialno šolanje po zelo konkurenčnih cenah. Cena učne letalske ure je 120 mark, kar je, po podatkih Ja- neza Bezjaka, konkurenčna cena glede na vso tovrstno ponudbo v Sloveniji. PREJELI SMO Majhna pripomba k prikazu Osnovne šole Olge Meglic v javnem glasilu "Ptujčan" št. 10/97, ki ga iz- daja Mestni svet Mestne občine Ptuj, ureja odgo- vorna urednica ga. Milena Turk, prejemajo pa ga vsa gospodinjstva na področju mestne občine, je poleg drugih zanimivih sestavkov in sporočil tudi prikaz osnovne šole Olge Meglic, ki ga je napisal njen ravnatelj g. Ervin Hojker, obenem podžupan Mestne občine Ptuj. Njegov sestavek so mnogi čitali. Ni dvoma, da vsi čitalci sprejemajo v omen- jenem sestavku prikazane želje in cilje omenjene šole, ki želi biti sodobna, življenjska, zahtevna in prijazna na način in z metodami, ki so podrobno navedene v sestavku. Prav je tudi, da so čitalci različnih starosti, med katerimi so tudi starši učen- cev, ki so obiskovali oz. obiskujejo oz. bodo obisko- vali to šob, seznanjeni z v sestavku na kratko predstavljeno zgodovino šolskega poslopja, s števi- lom učilnic, učiteljev, šolskih prostorov nekdaj in sedaj. Kaj pa v sestavku manjka? Po mojem mnenju, ki pa ni osamljeno, pa bi v tem sestavku bilo potrebno vsaj na kratko napisati. nekaj besed o osebi, po kateri se imenuje ta šola. Ko smo prebrali v "Ptujčanu" št. 3/97 podoben prikaz o osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka, napisan od nje- ne ravnateljice ga. Hilde Slekovec, smo bili zado- voljni, ko smo prebrali, kdo je bil človek, kakšne so bile njegove zasluge itd., da se po njem imenuje šola. Mislim, da ni dovolj, če učenci poznajo samo ime in priimek osebe ali dogodek, po kateri se ime- nuje njihova šola. Pohvaliti je prizadevanje tistih, ki so za to odgovorni, da na primeren način in ob primerni priliki (npr. pri učni uri zgodovine, pri pi- sanju člankov, pri ustreznih proslavah itd.) sezna- nijo z življenjepisom osebe, po kateri se imenuje neka šola, tako učence te šole kot tudi širšo javnost. Znano je, da mnogi, zlasti pa mlajša generacija ve o mnogih osebah, po katerih se imenujejo šole, uli- ce, tovarne itd., zelo malo ali pa nič. Ko g. Hojker piše o šoli, kije znana pod imen- om "Olgica", bi storil prav, če bi napisal npr.: "Naša šola nosi ime po Olgi Meglic, prizadevni or- ganizatorici in aktivistki Osvobodilne fronte, ki jo je nemški okupator zaradi delovanja za osamosvo- jitev slovenskega naroda ustrelil kot talko dne 4. XL 1942 v Mariboru." Mirko KostanjeveCj PTUJ / ŠOLSKI CENTER NA ŠPORTNEM TEKMOVANJU ISF Roliomekišinje niso uspele Mednarodna organizacija za šolski šport (ISF - International Schoolsport Federation) je v šolskem letu 1997/98 razpisala tekmovanja v različnih športnih panogah: namiznem tenisu, ro- kometu, krosu, orientacijskem teku in odbojki. Šolski center Ptuj se je na razpis prijavil z dekliško rokometno ekipo in dekleta so se pomerila v kvalifi- kaciji na državnem nivoju z ro- kometnimi ekipami 1. gimnazije Celje in Gimnazije Školja Loka. V ekipi so lahko igrale le dija- kinje, rojene 1980 ali mlajše, kar pomeni dijakinje L, 2. in 3. let- nikov. Sodelovalo je 11 deklet: Nataša Potočnik, Natalija Mla- kar, Tanja Peteršič, Sabina Ramšak, Mateja Ratek, Aleksan- dra Vidovič, Polona Podhostnik, Nina Maračič, Ranata Petek, Dušanka Šekuljica in Rebeka Kolenc. Ekipo je vodil športni pedagog na Gimnaziji Igor Soli- na. Kvalifikacijske tekme so bile v Hrastniku 6. novembra 1997. Na žalost so Ptujčanke odločilno tekmo s Škofjo Loko izgubile za dva gola, vendar so poraz športno prenesle. Na tekmo so odšle z upanjem na 1. mesto, ki bi jim omogočilo sodelovanje na enotedenskem tekmovanju ISF v Plznu na Češkem. Pomembno je, da so dekleta igrala požrtvo- valno in angažirano do zadnje minute, da je bilo tekmovanje zelo izenačeno, vendar so imele nasprotnice več športne sreče prav v zadnjih minutah. Domov so prišle obogatene z novimi iz- kušnjami in kljub porazu zado- voljne, predvsem pa z upanjem, da bo prihodnje leto športna sreča namenjena naši ekipi. Meli Centrih 22 - SPORT 13. NOVEMBER 1997 - TEDNIK ŠPORTNE NOVICB ODBOJKA • Morsel - Prevalfe 3:0 MARSEL : Terbučeva, Ze- nunovičeva, Mohorkova, Inti- harjeva, Mastenova, Serono- va, Lipovčeva, Godčeva, Vin- diševa, Gojkoškova, Prauhar- tova, Merharjeva. Odbojkarice ptujskega Alarse- la so po dolgem času zopet zai- grali v športni dvorani Center. Na to dvorano niso imele lepih spominov, vendar v srečanju z ekipo Prevalj niso imele težav. Gostje so se nekoliko močneje upirale samo v prvem nizu, kjer so osvojile enajst točk. Drugi in tretji niz pa sta bila samo for- malnost za kvalitetnejšo in bolj pripravljeno ekipo ptujskega Marsela, ki je za zmago potre- bovala samo dvainpetdeset mi- nut igre. Rezultati nizov: (15:1, 15:2,15:3). Ptujčanke so na dobri poti proti prvi ženski slovenski od- bojkarski hgi. Samo takšne igre morajo ponoviti in ne bi smelo biti težav pri uresničitvi njiho- vih ciljev. Danilo Kiajnšek MALI NOGOMET • Mila Poetovio - Vuko Elektro Rogic 1:6(1:4) Strelci: 1:0 Vidmar (9), 1:1 Čenčič (13), 1:2 Čenčič (14), 1:3 J. ĆOŠ (26), 1:4 B. Čoš (29), 1:5 Dejanovič (49), 1:6 Pohlin (57). MILA POETOVIO: Jerinič, Kornik, Pre. Maksimovič, Huzjak, Milidragovič, Vidmar, Klinger, Pe. Maksimovič. V srečanju osmine finala za pokal NZ Slovenije v malem nogometu so nogometaši Mile Poetovio doživeli visok poraz proti ljubljanski ekipi Vuko Elektro Rogič. Razlogov za to je kar nekaj. Trener in nekateri igralci so bili na turnirju v Nemčiji, domači igralci so se sicer preoblekli v športno opre- mo, vendar je prišlo do manjšega nesporazuma in na igrišču so bili samo vratar m štirje nogometaši, brez rezerve. Gostje so to izkoristili in kljub začetnemu vodstvu domačih prišli do visoke in zaslužene zmage v pokalnem srečanju, ki, resnici na ljubo, ni bilo zanimi- vo. Dobili smo občutek, da je takšno tekmovanje klubom samo v breme. Danilo Kiajnšek PADALSTVO • 12. mesto na svetovnem padalskem pokalu Ptujska padalska ekipa se je na 4. svetovnem pokalu v švi- carskem Locarnu uvrstile na zelo dobro 12. mesto med 33 povabljenimi ekipami iz vsega sveta. Zmagala je italijanska vojaška ekipa, slovenska ekipa iz Lesc, v kateri tekmujejo po- klicni padalci, pa je bila tretja. Ptuj cani so nastopili v pomlaje- ni sestavi, in sicer so štiri nočne in pet dnevnih skokov izvedli Igor Glažar, Aleksander Čuš, Matej Kostanjevec, Aleš Zamuda in Boris Janžekovič. MZ NAIVUZNI TENIS Peiovia - Maribor 0:7 v šestem krogu 1. lige so namiznoteniški igralci Maribor brez večjih težav ugnali domačo Petovio. Tokrat domačim igralcem ni šlo tako, kot so pričakovali, vsi po vrsti so gladko izgubili. Posamezni izidi: Marko Zafoštnik - Plohi 0:2, (10:21, 6:21), Grbič - Jerman 0:2 (14:21, 15:21), Gregor Zafoštnik - Tancer 0:2 (13:21, 14:21), M. Zafoštnik/Janžekovič - Plohl/Tancer 0:2 (16:21, 15:21), Marko Zafoštnik - Jerman 0:2 (15:22, 19:21), Gregor Zafoštnik - Plohi 0:2, (17:21, 15:21), Janžekovič - Tancer 0:2 (20:22, 11:21). Pfetövia - Fužinar 6:1 V 5. krogu 1. slovenske naraiznoteniške lige za ženske, so ptujske igralke brez večjih težav ugnale ekipo ravenskega Fužinarja. Gostje so na Ptuj dopotovale brez prve igralke Mlakarje- ve, toda tudi ta ne bi ničesar spremenila, saj so domače kvalitetnejše. Posamezni izidi: Goličeva - Stropnikova 2:0 (21:15, 21:7), Zalezina - Steblovnikova 1:2 (16:21, 22:20, 12:21), Luknerjeva - Dretnikova 2:0 (21:10, 21:15), Goličeva/Luknerjeva - Stropnikova/Steblovnikova 2:0 (21:14, 21:11), Goličeva - Steblovnikova 2:0 (21:0, 21:17, Lu- knerjeva - Stropnikova 2:0 21:11, 21:11), Zale- zina - Dretnikova 2:0 (21:8, 21:12). D. Kiajnšek KIKBOKS Ptujianj uspešni v Zagorju v soboto, 8. novembra, je po- tekal v novi športni dvorani v Zagorju 14. tradicionalni mednarodni turnir v kikboks v disciplini semi kontakt za dečke, člane in članice. Tek- movanje je bilo na zelo kvalitetnem nivoju, saj se je pomerilo 309 tekmovalcev iz 8 držav, med njimi kar štirje svetovni prvaki. V središču pozornosti je bil Ptujčan Alojz Vidoviš, ki je v Zagorju zmagal že petkrat in je zato od župana dobil posebno priznanje in darilo. Na tekmovanju so sodelovali tudi tekmovalci Kluba boril- nih veščin iz Ptuja in Ormoža. Ptujčani so v taki ostri konku- renci dosegli izreden uspeh, saj so bili kar šestkrat drugi in tri- krat tretji. Rezultati: dečki: Rupert Fišer - 2. do 63 kg, Sandi Ko- lednik - 2. do 48 kg, Dorotej Kline - 3. do 32 kg; članice: Saša Prelog - 2. do 55 kg, Maja Ozmec - 2. do 60 kg, Nadja Sibila - 2. do 60 kg, Mateja Erlač - 3. do 55 kg; člani: Da- vorin Gabrovec - 2. do 63 kg, Matej Sibila - 3. do 79 kg. Poudariti moramo, da so vsi tekmovalci morali za taka visoka mesta premagati najmanj dva ali tri nasprotnike, nekateri pa tudi štiri, saj jih je bilo v nekaterih kategorijah več kot 30. Ormožani so na tem tekmo- vanju osvojili eno tretje mesto, in sicer Milan Korotaj v kate- goriji do 69 kg. Na tekmovanju sta sodila tudi Ptujčana Vladi- mir Sitar in Franc Slodnjak. Franc Slodnjak ROKOMET Vtmte Nedéfia - itodMé штг 27:17 (13:11) VELIKA NEDELJA: Kovačec, R. Mesarec 2, Trofenik 1, Gre- gorič, Potočnjak 2, Kumer 1, Bezjak 7, Pisar 3, Planine 5, Kokol 1, Belec, A. Mesarec 5. Rokometaši Velike Nedelje so na dveh gostovanjih doživeli dva poraza. V goste jim je prišlo vodeče moštvo Radeče papir. Pred srečanjem je bilo čutiti malo strahu, toda poka- zalo se je, da je bil strah brez osnove. Rokometaši Velike Ne- delje so prvi povedli, gostje ta- koj izenačili in to je bilo prvič in zadnjič, da so bili domačim tako blizu. Prednost je bila vedno na strani rokometašev Velike Nedelje in je ob koncu prvega polčasa znašala dva za- detka, kar je napovedovalo ogorčeno borbo za nove točke. Začetek drugega polčasa pa je ovrgel to misel. Domači roko- metaši so zaigrali izredno do- bro ter povečevali razliko iz minute v minuto. Gostom je pričelo zmanjkovati moči in na koncu je razlika desetih zadet- kov še majhna. DOL ТИ HRAST- NIK-DRAVA 32:23 (20:15) DRAVA: Krauthaker, Zajšek 3, Pučko 1, Bračič 2, Seruga 6, Kac 2, Mlakar, Potočnjak, Mi- količ 7, Berlič, Kozel 2, Kotar. Ptujski rokometaši so na gos- tovanju v Hrastniku doživeli novi poraz, ki je še težji zaradi poškodbe Nena Potočnjaka. V prvem polčasu so se dobro upi- rali domačim. Ti so želeli nare- diti večjo razliko že na začetku srečanja, vendar jim to ni uspe- valo, saj so jih Ptujčani kar do- bro spremljali. Ob koncu prvega polčasa je Hrast- ničanom le uspelo priti do pe- tih zadetkov prednosti. V nadaljevanju so rokometaši Drave bili boljši, saj so visoko prednost domačih znižali na samo tri zadetke. Nato pa so naredili preveč napak, kar so izkoristili rokometaši Dola in na koncu zmagali z devetimi zadetki prednosti. Škoda je le, da je bilo pri ptujskih rokome- taših toliko nihanj v igri. VUZENICA- PYRAMIDIA 19:27 (9:13) PYRAMIDIA: Janžekovič, Valenko, M. Šandor 3, Mar- gušič 3, Roškar^ I. Ivanovič 9, Znidarič 2, F. Sandor 1, Ranfl 6, D. Ivančič 3, Cvitanič, Ke- lenc. Po štirinajstih dnevih počitka so nastopili tudi rokometaši Pyramidie. Gostovali so v Slo- venj Gradcu pri ekipi Vuzenice in dosegli pričakovano zmago. Kljub temu da je bilo na koncu osem zadetkov prednosti za goste iz Moškanjcev, pa ni bilo tako lahko, predvsem ne na začetku, ko so se domači dobro upirali in s pridoma izkoriščali napake gostujočih rokome- tašev, ki so na trenutke zaigrali neodgovorno. Proti koncu prvega polčasa pa so rokome- taši Pyramidie zaigrali bolj angažirano in prišli do vodstva štirih zadetkov. V drugem polčasu pa je razli- ka za Moškanjčane rasla iz mi- nute v minuto, kar je bila posledica dobre igre v obrambi in organiziranih napadov. Pri Pyramidiji se je izkazal kape- tan Igor Ivančič, ki je dosegel devet zadetkov, v vratih pa je svoje delo dobro opravil Tomaž Valenko. V naslednjem krogu bodo ro- kometaši Pyramidie v nedeljo ob 17. uri v športni dvorani v Veliki Nedelji gostili ekipo Ormoža VELIKA NEDELJA- PYRAMIDLV 24:21 (15:15) VELIKA NEDELJA: Kovačec, Pisar 2, Planine 8, Potočnjak 3, Bezjak 7, Kokol 3, Vajda, Sterman, Trofenik, Be- lec, Šoštarič 1. PYRAMIDIA: Janžekovič, Valenko, M. Šandor 1, Kelenc 1, Margušič 5, Roškar 1, I. Ivančič 5, Znidarič, F. Šandor 3, Ranfl 3, D. Ivančič 3, Cvita- nič, Kostanjevec. V okviru priprav na prvenst- vena srečanja sta se pomerili ekipi Velike Nedelje in Pyra- midie iz Moškanjcev. V prvem polčasu je bila igra enakovred- na in izenačena. V nadaljevan- ju srečanja pa je prišla do izraza kvaliteta in boljša pri- pravljenost rokometašev Veli- ke Nedelje, ki so to izkoristili in zmagali. 2. SRL - ŽENSKE Sava Kranj - Elektro SenčAr Ptuj 22:19 (10:9) ELEKTRO SENĆAR PTUJ: Vidovičeva, Bojeva, N. Potočnik, Šijančeva 3, Maje- ričeva, Mlakarjeva, Petkova 4, Maračičeva 3, A. Potočnik, Srebrnjakova, Strmškova 6, Zampa. Na gostovanju v Kranju so ptujske rokometašice doživele drugi zaporedni poraz. Pričetek je bil zanje dober, saj so povedle z 0:2. Domačinke so jih ujele in potem sta bila igra in rezultat izenačena do konca prvega polčasa. V drugem polčasu so ptujske rokome- tašice najprej rezultat ize- načile, nato pa zaigrale nekoliko nezbrano in kazen je hitro prišla, saj so izkušenejše in fizično močnejše domačinke povedle s tremi zadetki razlike. Ta razlika je bila v 47. minuti samo zadetek, nato pa so Kranjčanke zmagale s tremi za- detki prednosti. V soboto, 15. novembra, ob 17. uri bodo rokometašice Elektro Senčar Ptuj v športni dvorani Center gostile ekipo Šentjerneja. Danilo Kiajnšek 2. LIGA Rezultati 14. kroga: Esotech Šmartno - Koper 0:1, Triglav Teletv - Drava 3:0, Nafta - Ru- dar Trbovlje 2:2, Goriške ope- karne - BS Tehnik 0:1, Dravograd - Elan 1:2, Zagorje - Factor Črnuče 2:0, Aluminij - Železničar 3:3, Jadran Šepič - Šentjur 0:0. I.TRIGL TELETV 14121 1 35:11 37 2. KOPER 14 10 3 1 41:8 33 3. ŽELEZNIČAR 14 7 5 2 24:16 26 4. BS TEHNIK 14 7 4 3 19:14 25 5. ELAN 14 6 5 3 23:21 23 6. ŠENTJUR 14 5 5 4 17:17 20 7. NAFTA 144 6 4 19:16 18 8. DRAVOGRAD 144 6 4 19:17 18 9. ALUMINIJ 14 5 3 6 18:21 18 10. JADR. ŠEPIČ 144 4 6 15:21 16 11. RUDARTRB. 144 3 7 13:19 15 12. ESOTECH ŠM. 14 3 4 7 23:27 13 13. GORIŠKE OP. 14 2 6 6 17:24 12 14. ZAGORJE 14 3 3 8 13:24 12 15. DRAVA 14 2 4 8 9:17 10 16. FACTOR ČRN, 14 2 2 1012:40 8 Pari 15. kroga: Šentjur - Eso- tech Šmartno, Železničar - Ja- dran Šepič, Factor Črnuče - Aluminij, Elan - Zagorje, BS Tehnik - Dravograd, Rudar Trbovlje - Goriške opekarne, Drava - Nafta, Koper - Triglav Teletv. ALUMINIJ - mEZNIČAR3:3(2:1) Strelci : 1:0 Kraševec (10), 2:0 Fridl (Ì2), 2:1 Pitamic (35), 3:1 Kraševec (65), 3:2 Sirec (70), 3:3 Pitamic (84). ALUMINIJ: L. Šmigoc, Krajne, Habjanič, Perkovič, M. Emeršič, Rozman, Fridl (Grbavac), Boškovič, T. Emeršič, Kolar, Kraševec. Po dveh zaporednih porazih so nogometaši Aluminija na svojem igrišču proti maribor- skemu Železničarju osvojili točko. Začetek rdeče-belih je bil izreden. V osmi minuti je iz prostega strela Tomaž Emeršič zadel prečnik, žoga se je odbila do Kraševca, ki je streljal z gla- vo prek vrat. Dve minuti ka- sneje so nogometaši Aluminija povedli s strelom Kraševca. Veselje navijačev Aluminija se ni niti poleglo, ko so domači dosegli še drugi zadetek s stre- lom Iztoka Fridla iz velike raz- dalje. V 15.minuti je bil izključen gostujoči igralec Pi- penbaher zaradi grobega prekrška nad Krajncem. Vodstvo z dvema zadetkoma in igralec več v polju sta bila dobra temelja za zmago. Pričakovala se je ofenziva pro- ti vratom Železničarja, toda ni bilo nič. Nogometaši Alumini- ja so zaigrali slabo. Najbolj pa je motilo, da so gostje pritiska- li z igralcem manj v polju. Plod takšne igre je bil zadetek igralca Železničarja iz prostega strela. Po tem zadetku je igra bila nepovezana, brez pri- ložnosti za zadetek. Nadalje- vanje srečanja je bilo podobno kot v prvem polčasu. Domači so imeli nekaj več od igre, ven- dar je bila to le navidezna pre- moč. V 65. minuti je Kraševec uspel doseči še tretji zadetek za Aluminij. Sledilo je obdobje izredno slabe in predvsem ne- odgovorne igre domačih igral- cev, ki so dopustili gostom, da so najprej rezultat znižali, nato pa celo izenačili. Točka je sicer nekaj vredna, vendar se ne mo- remo znebiti občutka, da bi Kidričani lahko dosegli zma- go, če bi zaigrali nekoliko bol- je. V naslednjem krogu bodo no- gometaši Aluminija gostovali v Ljubljani pri ekipi Factor Črnuče. Danilo Kiajnšek TRIGLAV TELE1V - DRAVA 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Bogatinov (47), 2:0 Pavlic (63), 3:0 Lalič (89 - U m) DRAVA: Lešnik, Koren (Boštjan Krajne), Fanedl (Denis Krajne), Pučko, Kara- novič, Vršič, Kovačec, Pran- jič, Poznič, Čeh (Golob), Križanič. Nogometaši ptujske Drave so ponovno doživeli poraz, tokrat v Kranju proti vodeči ekipi v drugoligaški konkurenci - Tri- glavu. Ponovno so Ptujčani dobro zaigrali v prvem polčasu kot že na drugih srečanjih. Domači vratar se je izkazal v 32. minuti, ko je zelo dobro posredoval pri strelu Pranjiča. Tudi domači so imeli dve pri- ložnosti za zadetek, vendar je ostalo le pri tem, saj so se v tem delu igre Ptujčani dobro in organizirano branili. Drugi polčas pa je bil nekaj povsem drugega. Domači so takoj na začetku dosegli zade- tek, v 63. minuti pa še drugega. Dravini igralci tokrat niso bili uspešni pri strelih, saj je v 78. minuti strel Pozniča domači vratar ubranil. V zadnjih tren- utkih srečanja so Ptujčani v svojem kazenskem prostoru naredili prekršek in domači nogometaši so dosegli še tretji zadetek, tokrat iz enajstme- trovke. V nedeljo bodo nogometaši ptujske Drave gostili ekipo lendavske Nafte. Danilo Kiajnšek М№РТ1М-1. RAZRED Rezultati 12. kroga: El- tehšop Rog. - Gerečja vas 1:1, Bistrica - Stojnci 9:3, Videm - Boč 2:0, Gorišnica - Hajdina 2:2, Dornava - Slovenja vas 0:2, Pragersko - Središče 2:3. I, GEREČJA VAS 12 8 3 1 24:9 27 2,D0RNAVA 12 8 1 3 30:9 25 3, SLOVENJA VAS 12 6 5 1 25:11 23 4, HAJDINA 126 4 2 31:11 22 5, STOJNCI 12 7 1 4 23:28 22 6, SREDIŠČE 12 5 2 5 37:36 17 7, VIDEM 124 4 4 23:21 16 8, BOČ 12 4 2 6 18:15 14 9, ELTEHŠOP RO. 12 3 4 5 18:27 13 10, BISTRICA 12 3 2 7 17:24 11 II, PRAGERSKO 12 2 O 1018:50 6 12, GORIŠNICA 12 0 5 7 9:30 5 MHZ - II. RAZRED Rezultati 10. kroga: Pago Leskovec - Podvinci 2:3, Mar- kovci - Mladinec 1:2, Ormož - Hajdoše 4:1, Grajena - Tržeč 7:0, Bukovci - Polskava 3:2. 1. MLADINEC 109 O 1 26:7 27 2. ORMOŽ 10 6 2 2 30:16 20 3. PAGO LESKOV, 10 6 1 3 26:20 19 4. GRAJENA 9 6 0 3 29:19 18 5. POLSKAVA 104 2 4 20:16 14 6. APAČE 104 2 4 19:23 14 7. HAJDOŠE 104 1 5 18:20 13 8,MARK0VCI 103 O 7 16:24 9 9. TRŽEČ 102 3 5 14:26 9 10. BUKOVCI 92 2 5 19:20 8 11. PODVINCI 101 1 8 11:36 4 Sandi Mlakar Sneg, smučina, smuka kliče nas! Pripravite si smuči, da vas sneg ne preseneti. Na Ptuju sem edini strokovno usposobljen in pooblaščen serviser za smuči, smučarske čevlje in vezi. S svojimi storitvami in nasveti se priporoča Ski'serviser VLADOPISAR,s.p. Krempljeva ul. 3,2250Ptuj STRELSTVO I. kontrolno odprto državno tekmovanje v soboto in nedeljo Strelska zve- za Slovenije organizira prvo odprto kontrolno tekmovanje. Pravico nastopa imajo najboljši in med njimi bodo izbrani kandidati za državno reprezentanco. SD Ptuj je v streljanju z zračno pištolo prijavila dvanajst strelcev in strelk. Vsi prijavljeni pričakuje- jo poziv na drugi tumirj. Kandida- ti za državno reprezentanco so vsi mladinci: David Valič, Matija Potočnik, Robert Šimenko in Marjan Valič, mladinka Alenka Peteršič, članica Majda Raušl in člani Janez Štuhec in Franc Be- drač. I. DRŽAVNA LIGA • SD Ptuj ■ 5D Kamnik Trener Ludvik Pšajd st. pričaku- je prvo zmago v tretjem kolu prve državne strelske lige proti močni ekipi Kamnika. Ekipa SD Ptuj: Janez Štuhec, Majda Raušl in Franc Bedrač. Tekma bo danes ob 16. lui na zračnem strelišču Mladi- ka. SI PODLEHNIK / 9. DRŽAVNO TEKMOVANJE Mladina in gore v soboto, 15. novembra, bo v OŠ Martina Koresa v Podleh- niku potekalo deveto državno tekmovanje Mladina in gore. Organizatorji so: Mladinska komisija Planinske zveze Slo- venije, Osnovna šola Martina Koresa, Podlehnik, in Planin- sko društvo Ptuj. Udeležilo se ga bo 74 ekip iz Slovenije, med njimi tudi tri iz Ptuja, ki so si sodelovanje na kvizu priborile na predhodnem tekmovanju aprila v OŠ Ljudski vrt.Tako bodo Ptuj zastopale OŠ Hajdi- na, OS Ljudski vrt in OŠ Pod- lehnik. Slednja je na lanskolet- nem tekmovanju dosegla odlično drugo mesto. Letošnje teme so: Kanmiško-savinjske Alpe, Haloška planinska pot in Planinska šola Pričetek bo ob 10. uri, od 12. do 12.45 ure bo imel Viki Grošelj predavanje ob diapozi- tivih, sklepna prireditev s fina- lom pa se bo pričela ob 15. uri. V finalu, ki bo v telovadnici šole, se bo pomerilo osem naj- boljših ekip. Prireditev se bo končala s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim ekipam. Prisrčno vas vabimo, da se udeležite srečanja in tekmo- vanja ter s tem mlade vzpodbu- dite in jim izkažete pozornost in potrditev, da je znanje vama pot za življenje. Odbor za infomiranje in propagando PD Ptuj Mestna občina Ptuj Oddelek za gospodarske dejavnosti OBVESTILO Obveščamo Vas, da se bodo v drugi polovici novembra 1997 pričele delavnice na temo Dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Interesente vabi- mo, da svojo udeležbo prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi Ptuj, Ormoška c. 28, tel. 771-981, pri gospe Slavici Strelec, do najkasneje 15 novembra 1997. Program delavnic: A. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH /. ZAČETNO INFORMIRANJE: * Milena KULOVEC - Republiška uprava za pospeševanje kme- tijstva * Andrej REBERNIŠEK, Slavica STRELEQ Terezija MEŠKO - Kmetijska svetovalna služba Ptuj * Vlado KOROŠEC - Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj //. UVODNA PREDAVANJA: * Predstavitev zakonodaje, pridobivanje dovoljenj, davki, možnosti pridobivanja finančnih sredstev v občini. B. TEMATSKI SKLOPI DELAVNIC OZ. PREDAVANJ: /. PREDELAVA SADJA * Žganjekuha, 12 ur * Kisanje, 12 ur * Sušenje sadja, 12 ur * Sadni sokovi, 12 ur * Marmelade, 12 ur //. TURIZEM NA KKMETIJI * Turizem - marketing, odnos do gostov, 10-14 ш: * Arhitektura in notranja oprema stavb na podeželju, 8 ur * Vinska kulttira, 8 ur * Širjenje, 12 ur * Predelava mesa, 12 ш: * VTC 13 - predstavitev Srednje Siovenjegoriške vinske tiuistične ceste. ///. DOMAČA IN UMETNA OBRT * Pletarstvo, 30 ur * Vezenje, 30 ш- * Obdelava lesa, 30 lu" IV. MARKETING V KMETIJSTVU * Blagovne znamke * Neposredno trženje kmetijskih pridelkov C. STROKOVNA EKSKURZIJA Ob začetku delavnic udeleženci s prijavnico opredelijo, kakšen je njihov interes in v katerih tematskih sklopih želijo sodelovati. Ob koncu delavnic se med udeleženci izvede anketa, s katero se ugotovi odziv na izvedene delavnice in nove ideje, ki jih bomo upo- rabili za nadaljnje delavnice. Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor številka: 350-03-34/97-MP,VM Datum: 9.11.1997 Ministrstvo za okolje in prostor, Župančičeva 6, Ljubljana, na pod- lagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za izgradnjo priključnega DV 2 x 110 kV zaradi vključitve RTP 110/20 kV Ormož v 110 kV omrežje investitorja ELEKTRO MARIBOR, javnega pod- jetja za distribucijo električne energije, p.o., Maribor, Vetrinjska uli- ca 2, OBJAVLJA 1. da je dne 06.11.1997 z odločbo št. 350-03-34/97-MP, VM izdalo enotno dovoljenje za izgradnjo priključnega DV 2 x 110 kV zaradi vključitve RTP 110/20 kV Ormož v 110 kV omrežje, in sicer od stoj- nega mesta (v nadaljevanju SM) 1 DO SM 27A, skupne dolžine 2620,00 m, na zemljišču pare. št. 1/1,10/1,11, 33/1,146,147/1,147/2, 170/1, in 457, vse k.o. Ormož in pare. št. 341, 344, 345,406,408,409, 411,412,451,452,453,454,455,458,506,543,544/1,544/2,545,546, 547, 548, 552, 553, 569, 571, 572, 573, 574, 575, 577/1, 577/2, 580, 615/1,616,617,618/1,619,621,622,655,656,660,661,662,674,684, 685/1,688, 1308 in 1309, vse k.o. Hardek, 2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 28.10.1997 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-87/97-IV. 3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem in- vestitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na obravnavano gradnjo in bi bile predmet odločitve v tem postopku. Ministrstvo za okolje in prostor □ TEDNIK -13. NOVEMBER 1997 ZA KRATEK CAS-25 Info - glasbene novice! Najbolj nori glasbeni čas v letu se torej začenja. To je čas od sre- dine novembra do božiča, saj se v tem času proda in izda največ plošč. Torej je pravi čas, da si tudi vi izberete kakšno ploščo in jo kupite zase ali jo komu podari- te. Uvod bom posvetil dvema "mlačnima" albuma, ki sta se pre- tekli teden znašla na policah s ploščami. Vroča dekleta SPICE GIRLS so na drugi album SPICE- WORLD uvrstile pop, funky, soul in R&B glasbo, vendar se po kvali- teti nikakor ne more primerjati z debitantskim albumom Spice. Založba Virgin je pripravila še en uspešen album, na katerem so skladbe: Spice up уош- Life, Stop, Too much, Sattu"day Night Divas, Never Give up on the Good Ti- mes, Move over. Do it. Denying, Viva Forever, The Lady is a Vamp. Najstniška populacija pa je bolj kot na začimbice čakala na skupi- no THE KELLY FAMILY in nji- hov album GROWIN' UP. Tipičen album prinaša trinajst specifičnih skladb, vendar je v nji- hovi glasbi preveč ponavljanja me- lodij in zapišem jahko, da skupini zmanjkuje idej. Čeprav bodo s tem albumom poizkusili uspeti v ZDA, mislim, da skladbe Because it's Love, Angels Flying, I'll Swim I'll Swim, Life is Hard Enough, Wish I Were A Swallow, Ego, One More Song, Rock 'N' Roll, Stole my Soul, Red Shoes, Leave it to the Spirit, Another World, All Along the Way (I will be with you) niso dovolj prodorne za ameriške pos- lušalce. Danski kvartet AQUA še nav- dušuje z izredno posrečenim ko- madom Barbie Girl. Pri založbi Universal je zasedba pripravila zgoščenko Aquariiun, ki naj bi pri- nesla šest hitov. Drugi velik hit kvarteta AQUA bo LOLLIPOP (CANDYMAN) (ЖЖЖ))(), ki je sodobno obarvan plesni komad brez izrazitega poudarka na bese- dilu. OMC je zaslovela lansko poletje s komadom How Bizarre. Za film o gospodu Beanu pa je skupina OMC posnela razpoznavni komad I LOVE L.A. (Ш^. Prava moda v rap glasbi pa je, da raperji ukradejo napev in melodijo kakšni znani stari uspešnici. Na projektu The Ouverture - Rhapso- dy znani raperji kradejo melodije iz zaklada klasične glasbe, ki ji do- dajo sodoben ritem in nov rap vo- kal. Televizija Viva že nekaj ted- nov vrti video izvajalcev RHAP- SODY & WARREN G. & SISSEL z naslovom PRINCE IGOR (ЖЖЖ) in ta komad je prejšnji te- den izšel tudi v ZDA! Ameriška zvezda MADONNA je trenutno v studiu, kjer snema novi album. Trenutno pripravljajo nove albume tudi Alanis Morisset- te, Seal, Pearl Jam, Paula Abdul, R. Kelly, Aretha Franklin, Rod Stewart, Bruce Springsten (Un- plugged) ... MADONNA pa je že pripravila pesem BUENOS AI- RES (**Ж), ki se v plesnem hou- se remixu nahaja na prvem mestu ameriške plesne lestvice. JANET JACKSON je trenutno najpopularnejša v skupini Jackson in je za razliko od brat Michaela še zmeraj zelo popularna v ZDA. Na radijskih valovih se vrti komad Got 'TU it's Gone, ki ga bo JANET zamenjala s komadom TOGET- HER AGAIN (ЖЖЖЖ), ki se iz baladnqga uvoda spremeni v dober plesni ritem. >^ V 90. se je pojavil v Veliki Britaniji zanimiv glasbeni stil, ki so ga poi- menovali trip-hop. Trenutno vo- dilna trip-hop skupina PORTI S- HEAD je pripravila temačno čutno pesem OVER (^Мв)^, ki jo najdete na albumu z naslovom Portishead. A Life Less Ordinary je naslov fil- ma, iz katerega so trenutno na lest- vicah Ash, Beck in Dusted. Po- novno pa so posebej za film pripra- vili komad DON'T LEAVE (ЖЖЖЖ) skupine FAITHLESS. Ta je doživel nekaj remixov, ki so jih naredili Goetz, lan Caple, Nel- lee Hooper in Rollo. Posebno poglavje so filmi o Jame- su Bondu in kmalu bo svet stresel novi film z naslovom Tommor Never Dies. Moby je že pripravil instrumentalni komad za film z naslovom James Bond Theme. Britanska pop/rock skupina PULP pa za film prispeva prvo malo ploščo z naslovom HELP THE AGED (ЖЖЖЖ)- Člani skupine METALLICA so James Halfield, Jason Newsteed, Lars Urlich in Kirk Hammett. Oboževalci skupine boste verjetno dobro sprejeli pesem THE ME- MORY REMAINS (^Ив(^, ki je tudi napoved za njihov novi album Re-Load. David Breznik Info - kviz Gotovo veste, katera pevka je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Nova legija, je ugotovita Iva Lah, Podvinc1101. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 20. novembra. 1. Barbie Girl -AQUA 2. Candle in the Wind; Something about the Way you Look Tonight - ELTON JOHN 3. Spice up your Life - SPICE GIRLS 4. As Long as you Love me - BACKSTREET BOYS 5. Da ya Think I'm Sexy - N-TRANCE & ROD STEWART 6. Tell him - BARBRA STREISAND & CELINE DION 7. Anybody Seen my Baby - ROLLING STONES 8. Sunchyme - DARIO G. 9. Tubthumping - CHUMBAWAMBA 10. stay -SASH&LATREC Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. c^Mladi dopisniki POGOVOR Z MENTORICO GIBANJA EKO ŠOLE Morda vam je znano, da se je naša šola vključila v mednarodno gibanje za eko šolo. Obiskala sem učiteljico 4. razreda Mišo Vajndor- fer, ki mi je prijazno pojasnila bist- vo tega gibanja. - Kaj je eko šola? Eko šola je naše skupno delo, v katerem skušamo ustvarjati nove vzorce obnašanja do okolja. Kaj pomeni beseda eko šola? To je šola, ki je prijazna do okol- ja, to je šola za življenje. Kako to, da ste se navdušili za to gibanje? Rada se sprehajam naokrog in vi- dim, da je narava naš edini dom, za katerega moramo skrbeti. Kaj želite pri Mali Nedelji doseči? Želela bi, da bi se v to delo vključili vsi učenci, starši, učitelji, krajevna skupnost in da bi potem lahko bolj skrbeli za našo okolico. Kako nameravate to doseči? To nameravamo doseči preko programa eko šole, ki bo potekal vsaj dve leti. Seveda pa je tu po- trebna največja pomoč učencev. Kako dolgo bo potekala eko šola? Začeli smo v tem šolskem letu in nadaljevali bomo po sedmih kora- kih: 1. izvolitev eko programskega sveta; 2. razčlenitev stanja v okolju, ugotovitev onesnaženosti in osveščanje ljudi; 3. podroben načrt delovanja; 4. priprava tematskih sklopov; 5. spremljanje in ocenjevanje, preverjanje in dopolnjevanje; 6. obveščanje - sodelovanje z me- diji; 7. pridobitev eko listine oz. zas- tavice, ki jo podeli mednarodni programsko svet. Šola dobi naziv EKO ŠOLA. Osnovni program traja dve leti. Kaj je v teh dveh mesecih že narejeno? Sestavili smo programski svet, pričeli smo akcijo zbiranja odpad- nega papirja, razredne skupnosti so naredile svoje načrte in izdelale lične koše za odpadni papir, izved- li smo projekt zbiranja podatkov in ogled divjih odlagališč v obeh krajevnih skupnostih. Koliko je že eko šol v Sloveniji? Prav gotovo skrbijo vse šole za prijazno okolje. V to mednarodno gibanje pa ni vključenih veliko. Kolikor mi je znano, ima naziv eko šola šola v Cerknici, v Bakov- cih pa bodo dobili ta naziv prav kmalu. Janja Kaučič, Mala Nedelja ČE BI GORELO Zadnjo tiro pouka smo slišali ga- silsko sireno. Imeli smo namišlje- ni požar. Prišli so gasilci in nam pokazali, kam moremo iti. Gasilci so pogasili ogenj v šolski kuhnji. Pokazali so nam, kako se pogasi ogenj. Šli smo v gasilski dom. Gasilci so nam pokazali, ka- tere stvari rabijo za gašenje požara. Gasilcem smo obljubili, da se ne bomo igrali z ognjem. AlešFerčec, 2. r., OŠ Sela JESEN ME VABI V NARAVO Jesen. Najlepši letni čas v naravi. Gozdovi so, kot da bi jih narisal slikar: tu malo zelena, rjava, tem- no rjava, pa spet zelena... Jesen. Najplodnejši letni čas. Kmetje so tu veseli, tam malo bolj žalostni, če pridelek ni, kot so si ga želeli. Po dolgem času se zbere vsa družina, dobri prijatelji in spet se zasliši stara ljudska pesem na trgatvah. Otroci veseli nabirajo kostanje in "cikajo" očete za rokav, da jim speče ta hrustljavi, dobri sadež, saj je jeseni narava še pose- bej občutljiva za ogenj. Tudi vre- me se spremeni! Zvečer se je že kar prijetno greti v hiši, pa še mrak se hitro spusti na Zemljo ... Ko sto- pim skozi vrata hiše, me pozdravi prijeten vetrc, ki prijetno oznanja jesen. Sonce pa kot bi se že nave- ličalo. "Za silo" še sije in se vedno bolj umika med oblake. Ko sem jeseni v naravi, se počutim svobodno, kot ptice, ki se v ogromnih jatah vračajo na jug, v tople kraje. Žlahtni mošt, ki je sla- dek, vre v sodih, ki stojijo v kleteh in jih vinogradniki skrbno varuje- jo, saj hočejo imeti čim boljše vino. Drevesa imajo vedno manj "oble- ke," saj je listja pod nogami že veli- ko in zanimivo je poslušati, kako prijetno šelesti. Mi pa ga moramo grabljati, saj v jeseni poskrbimo že za zimo. Čeprav je jesen najbolj "delaven " letni čas, ga imam najraje, saj sem "romantična dušica," jeseni pa je romantike več kot preveč. Breda Majcen, 7. a, OS Tomaž pri Ormožu JESEN Jutranje sonce nas prebudilo je, Ej, kako bo spet veselo. Saj se kazal lep je dan. Enkrat nas bo še ogrelo. Napolnilo nam glave. Učenci 3. a, OS Cerkvenjak MOJ PES Moj pes je črne barve. Ime mu je Dingo. Je dober čuvaj in se rad igra z žogo ali s palico. Ko mu jo vržem, leti ponj o in mi jo prinese. Če ga razjezim, ko mu več ne vržem žoge, jo raztrga. Imam ga rada. MegiPšajd,2.b, OŠ Kidričevo ČAROVNIŠKA ZGODBA Nekega februarskega jutra smo se s prijatelji zbrali, da bi prazno- vali moj rojstni dan. Odšli smo v mesto, se zabavali, sprehajali in zvečer prispeli domov. V glavo mi je šinila idealna misel o klicanju duhov. Ko smo pripravili vse po- trebno, smo začeli s klicanjem. "Dtih, duh!" sem poklical v praz- no. Nato smo vsi zakričali duh, le grešni Jožek je zaklical ČAROV- NICA. Kar naenkrat smo se znašli v drugem svetu. Jožek je gledal kot bik v nova vrata, ko je videl prele- po pokrajino, vendar se je ta po- krajina kar naenkrat spremenila. Stemnilo se je, prikazali so se tem- ni oblaki, vse je bilo požgano. Pri- letele so čarovnice, ki so vreščale kot kavke. Prestrašeni smo bili kot miši pred mačkami. Vsem je padlo srce v hlače. Začeli smo bežati pro- ti mavrici, kjer je bil izhod iz nena- vadne dežele. Seveda so nas čarov- nice ujele, odpeljale v kraško jamo in nas zaprle v kletko kot ptice. Pri sebi sem imel ključ od stanovanja, zato sem urno kot zajec skočil h ključavnici. Poskusil sem odpreti ključavnico. Uspelo mi je. Zbežali smo proti mavrici, vendar smo padli v zmajevo luknjo. Obtičali smo. Nismo takoj vrgli ptiške v ko- ruzo, temveč smo začeli plezati po steni. Grabili smo po njej. Na kon- cu z močmi smo le priplezali iz luknje pred mavrico. Ko smo sto- pili na mavrico, smo se kar naen- krat znašli v sobi. Bili smo osupli in prestrašeni. Od takrat nikoli več ne kličemo duhov. Lovro Centrih, 6.b, OŠ Breg, Ptuj LAŽ IMA KRATKE NOGE v ponedeljek sem v šolski knjižnici čakala na dolgi vrsti, da bi si sposodila knjigo za domače branje. Čakala sem zelo dolgo, am- pak vrsta se ni premaknila, zato me je knjižničarka spustila naprej, saj sem morala oditi na avtobus. Pred šolo še ni bilo avtobusa, zato sem se odpravila na redni avtobus. Tam sem sedla na klop in gledala izkaznico. Čez nekaj časa sem ho- tela vprašati prodajalko, koliko je ura. Vedela sem, da je avtobus od- peljal v Lovrenc. Potem sem se od- pravila na šolski avtobus. Doma sem se mamici zlagala, da sem bila v trgovini, ko je avtobus pobegnil. Mamica pa je vedela, da nisem bila v trgovini, ampak na klopi. Na koncu sem ji povedala resnico in se ji opravičila Sandra Pišek, 5. b, OŠ Kidričevo LUJZEK Dober den vsoki den! Pišem pismo v pondelek, 10. listopada^ en den pred go- dovnom dnevom sv. Marti- na, našega dobrotnika in spreminjevalca mošta v vino. Letos smo vinogrodni- ki in kletori ponosni na svoj pridelek inprovimo: "Vidi- te, takšnega smo pridelali!" Ceje letina boj kisla in sla- ba, pa rečemo: "Tokšnega so nam bogec dali!" Ja, bogec so pač krivi za vse dobro in slabo, kaj nas doleti na to- tem puklastem sveti Z Mico sma obiskala mar- tinovoje na Ptuju. Nič kaj pretreslivega nesma dožive- la, lepo pa je, da se toti običaj ohronja. VMartono- vem hrami (v šotori) nama neso glih najboljšega mošta ponudili, dobrega pa sma pila tan pred Mestno hišo pri domačih vinogradnikih, ki soponudJi še domače klo- bose, domačega kruheca in zabelo iz tunke. Potožili so se mi z vprašojom, po kakšnem ključi ali protekci- ji je doba v šotori plac samo eden, pa še toti iz le- narškega kunca, domačini pa so vuni ostali. Jaz jim nesen veda dati odgovora, poveda pa semjin tisti stori pregovor, ki provi, da moreš voz najpret dobro namaza- ti, če se češ dobro pelati. Ste gledali soočenje kan- didatov za predsednika držove na televiziji? Jaz provin, malo heca more biti, neje pa glih držovni hec, da se lahko prijovi za toto funkcijo tudi osli, ki niti ri- gati prav ne vejo, ne da bi še držovo predstovlali ... Mogoče na to malo preveč enostavno in kritično gle- dam, rečen pa vam, da je dosti resnice v moji trditvi Mica me glih zdaj zove vun s štale, da sije krava Seka nogo v jasli zagozdi- la. Bon jo že resa, saj toga neje naredla prvič. Vete, tudi moja krava bi rada malo na višji položaj zlezla in pač od cajta do cajta v jasli stopi. Toga ji niti ne zamerim, saj je dobra mle- karica in mati svojih telečjih otrok. Pa smo na kunci. Nega več. Srečamo se drugi tje- den. Lepo vas pozdrovla Vaš LUJZEK PeWfer bo irtÊdUiontdna v diskotetiki Joy je bila pred časom modna revija devetih ptujskih obrtnikov, ki so svojim zvestim kupcem in drugim želeli olepšati enega od jesenskih večerov, hkrati pa je bila svo- jevrsten poizkus oživljanja Zlate črte, ki je z odhodom večine obrtnikov veliko izgubila, ter vnašanja tovrstne ponudbe v ta del starega mesta. Mesto je tako, če bodo ti obrtniki vztrajali tudi v bodoče^ dobilo še četrto modno revijo. Skoda le, da si je vsi po- vabljeni niso mogli ogledati. Ponudba naših trgovin in buti- kov je bogata, zato si zasluži pri- mernejši prikaz, kot je diskoteka. Polega tega pa se v mestu Ptuju ob- likuje kvalitetno manekensko jed- ro, ki z organizacijo modnih revijo dobiva tudi možnost in priložnost, da se predstavi v domačem okolju. Na manekenskih pistah se po naših podatkih trenutno sprehaja- jo naslednja ptujska dekleta: Bar- bara Cenčič, Manja Gojkovič, Dar- ja Koren, Maja Lešnik, Gordana Ogrizek, Ramona Seka, Suzana Toplak in Alenka Vindiš, mane- kenski krst pa je doživel tudi že Alenkin spremljevalec Zoran. MG Ptujski manekenski cvet (od leve): Darja, Maja, Gordana in Manja. Foto: Langerholc Pipsi ni vei, Ircfo /o ima na vestii Pipsi se je skotila konec maja lani in že po nekaj urah življenja doživela prvi pretres. Janko Kuko- vec je v ranih jutranjih urah kosil travo in v njej povozil srno, poleg nje pa je ležala Pipsi. Bila je še vsa krvava in ovita s popkovino, saj se je skotila komaj pred kakšno uro. Srnice v nevarnosti ne zbežijo, am- pak se pritisnejo k tlom in upajo, da bo nevarnost mimo. Ker je bilo jasno, da odrasla srna ne bo prišla po mladiča, je majhna srnica našla svoj novi dom na Lešnici 3, pri Tiliki Kukovec in njenem sinu Janku. O srnici sta obvestila LD Velika Nedelja, ka- mor spada lovišče tega dela Lešnice. Pipsi je bila že od malega posebnica, ni hotela piti mleka na dudo, kot vse druge srne, ampak je že takoj pila iz posode. Prve težave in skrbi so bile mimo in srna je počasi odraščala pri dobrih varu- hih. Kljub temu da imata Ku- kovčeva na svoji veliki kmetiji še preveč dela, sta si za Pipsi vzela čas. Prve dni je jedla vsakih nekaj ur, še posebej ji je teknilo toplo mle- ko, jabolka, koruza, pomfri in sre- dica solate, s katero si je na vrtu postregla kar sama. Počasi je zrasla v pravo srno z vitkimi nogami, tipičnim vlažnim pogledom in le- pim smrčkom. Vsi so pričakovali, da bo odšla in se ne bo več vrnila. Običajno se srne, ki odraščajo pri ljudeh, v odraslem obdobju vrnejo v gozd, od koder so prišle. Ku- kovčeva sta bila na to pripravljena in si srne nista lastila, zato tudi ni živela v ogradi, prosto se je gibala in vsi so jo poznali. Prihajala je na njivo ob različnih opravilih, včasih je tekla za Tiliko, ki je s ko- lesom peljala mleko, in vozniki avtomobilov so precej pesenečeno gledali. Pri hiši so se ustavljali ot- roci, ki so želeli občudovati Pipsi. Pobožala pa sta jo lahko le Janko in Tilika. Pipsi je živela je skupaj z drugimi srnami, ki jih je včasih prignala na dvorišče svojega doma. Našla si je tudi srnjačka in Tiliko je zanimalo, ali se bo na dvorišče vračala tudi, ko bo imela mladiče. Odgovora na to vprašanje ne bomo izvedeli nikoli, saj je Pipsi končala v golažu na kakšni Marti- novi zabavi. Kdo je ubil Pipsi? Domači in sosedje pravijo, da so bili lovci. Soseda Anika Vizjak je povedala, da je ob 15. uri videla v lovska oblačila oblečenega člove- ka, ki se je pripeljal z belim avtom in zavil na prežo ob Kukovčevih njivah. V prvem mraku je Tilika slišala dva strela, pa si ob tem ni nič mislila, saj so se z lovci zelo lepo razumeli, vrata njenega doma so jim bila vedno odprta, na Ku- kovčevih njivah so si postavili tudi preže iz lesa, ki jim ga je dal Janko. Vsi so Pipsi poznali, od drugih srn pa se je razlikovala po ovratnici, ki se je lesketala tudi v mraku. Nek drugi sosed naj bi, po pripovedi Tilike Kukovec, 15 minut po strel- janju videl znanega lovca LD Veli- ka Nedelja, ki se je odpeljal po ko- lovozu v gozd proti preži, kjer sta odjeknila strela. Drugi dan je bila na tem mestu le velika luža krvi, Janko pa je našel tudi dva tulca, ki menda pričata o tem, da je bilo streljano s šibrovko. Nihče ni vi- del, kdo je ubil Pipsi, vedo le, da ni imel težkega dela, saj se ni bala lju- di in se jim je približala na meter oddaljenosti. Na policijski postaji v Ormožu so v torek povedali, da zadevo še preiskujejo in da kaznivo dejanje nezakonitega lova pri nas ni tako redko. Anton Kace, predsednik LD Velika Nedelja, je dejal, da je eden izmed lovcev na ta dan uple- nil srno, vendar ne na tej, ampak na drugi, od prve 300 metrov od- daljeni preži na Lešnici. Kace ni mogel povedati, ali gre za Pipsi ali ne, gotovo pa je bila ta srna uplen- jena s kroglo in ne s šibrami. Kukovčevi so seveda pretreseni in tistih, ki so za to odgovorni, ne želijo več videti na svoji zemlji, pa kdorkoli je že kriv. Sta bili torej ta večer na Lešnici uplenjeni dve srni ali ena? Od kod kri pod prežo, če pa uradno tam ni bilo streljano? In kdo je uplenil divjad? Iz drobcev zgodbe, ki smo jih zbrali na različnih koncih, je mogoče sklepati, da gre ali za sramotno de- janje zelene bratovščine, ki bo mo- rala počistiti v svojih vrstah, ali pa gre za nezakonit lov, kar bo razis- kala policija. vki Pipsi je imela najraje jabolka in pomfri. PTUJ • Danes bo Pokrajinski- muzej Ptuj ob 13. uri v domini- kanskem ^ samostanu odpd razstavo Črep, na tleh je lonček, na katerem bodo predstaviti nove muzejske pridobitve. UUTOMER • Jutri ob 19.30 uri bo v dvorani glasbene šole gostovalo Gledališče Ruj z mo- nodramo W. Reicha Govor ma- lemu človeku, v izvedbi Vlada Novaka. PTUJ • V petek, 14. novembra, bo v refektoriju minoritskega samostana ob 19. uri Viktorinov večer. Gosta bosta Lev Detela in Milena Meriak Detela, na kla- vir pa bo zaigrala profesorica Metka Žižek iz ormoške glasbe- ne šole. PTUJ • V ponedeljek, 17. no- vembra, bo v ptujskem gleda- lišču slovesna, 50. ponovitev monodrame Govor malemu človeku v izvedbi igralca Vlada Novaka in režiji Sama Strelca. Po predstavi bo pogovor z igralcem. PTUJ • ZKO Ptuj vabi na predstavitev ^ nove pesniške zbirke Aleša Štegerja Kašmir in predstavitev najnovejših del akademskega slikarja Dušana Fišerja v torek, 18. novembra, ob 19 30 v prostorih Tetatra III (stara steklarska delavnica). PTUJ • V četrtek, 20. novem- bra, ob 19.uri bo v refektoriju minoritskega samostana v Ptu- ju koncert skupine Agape, ki se bo predstavila z izbrano duhov- no glasbo. Koncert pripravlja dobrodelna organizacija Adra. ORMOŽ • V galeriji Grad je na ogled razstava Društva kmets- kih fantov in deklet na ptujsko- ormoškem območju. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure do 1. februarja prihodnjega leta. PTUJ • V galeriji Drava je na ogled razstava del akademske- ga slikarja Leona Koporca. PTUJ • V Mestni hiši so na og- led likovna dela članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. PTUJ • V Miheličevi galeriji so na ogled likovna dela udeležen- cev letošnje likovne kolonije na Štatenbergu. PTUJ • V knjižnici Šolskega centra je še ta teden na ogled razstava ob 100-letnici pesnika, pripovednika, dramatika, kriti- ka, jezikoslovca in časnikarja Frana Levstika. PTUJ • V palaciju ptujskega gradu je na ogled razstava o prometu v Ruju v 19. stoletju z naslovom Prve podobe. PTUJ • V razstavišču na gradu so na ogled slike akademskega slikarja Albina Lugarica. KINO ORMOŽ • V nedeljo ob 19.30 uri si lahko ogledate film Letalo prekletih. KINO PTUJ • Danes je na spo- redu ob 18. in 20. uri film Bean, od petka do nedelje pa isti film še ob 16. uri. Naslednji teden bodo ob 18. uri vrteli film Kon- takt, ob 20. uri pa Brez obraza.. UMRLA ZA POSLEDICAMI PROMETNE NESREČE Na Dornavski cesti v Ptuju je bila v četrtek, 30. oktobra, hudo ranjena 71-letna Ljudmila S. iz Brstja pri Ptuju. Zunaj prehoda za pešce je prečkala cesto, pri tem pa jo je zadel voznik osebnega avtomobila in jo zbil po cestišču. Zaradi posledic hudih poškodb je v nedeljo, 2. novembra, zvečer v ptujski bolnišnici umrla. UMRL ZARADI POŠKODB OD PADCA IN BRC v prejšnji številki smo poročali o brutalnem obračunu v gostilni Kobra v Vitomarcih, kjer je v pe- tek, 31. oktobra, Andrej H. iz Ma- ribora močno odrinil Franca S., da je padel, na tleh ležečega pa je še nekajkrat brcnil v glavo ter odšel. Policisti so ga naslednji dan izsledili in ga privedli pred preiskovalnega sodnika. Glede na težko poškodbo, ki naj bi jo bil povzročil, je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor. V torek, 4. no- vembra, je poškodovani 38-letni Franc S. v mariborski bolnišnici umrl. LASTNICA PREGNALA VLOMILCA v noči na četrtek, 6. november, okoli enih po polnoči je v stano- vanjski hiši na Gradišču v Slo- venski Bistnci ropot prebudil lastnico Alenko F. Iz spalnice je šla pogledat v kuhinjo. V mraku je zagledala moško postavo, ki je pobegnila, še preden je prižgala luč, zato ga ni mogla pozneje podrobneje opisati. Presenečeni vlomilec je pobegnil brez plena, z nasilnim vdorom v hišo pa je povzročil lastnici za okoli 20.000 tolarjev škode. VOZNIK SAM POGASIL POŽAR v sredo, 5. novembra, zjutraj je po magistralni cesti od Slo- venske Bistrice proti Slovenskih Konjicam vozil tovornjak s cister- no za tekoča goriva 46-letni Jan- ko T. iz Ormoža. Med vožnjo se je naenkrat vnela kabina, voznik je brž ustavil in začel ukrepati. Ogenj mu je uspelo pogasiti, še preden so prihiteli gasilci, ki so potem ustrezno zavarovali cister- no. Ogenj je povzročil za okoli 300.000 tolarjev škode. Z AVTOM V TRAKTORSKI PRIKLOPNIK v soboto, 9. novembra, ob 20.30 je po lokalni cesti od Ptuja proti Prepolju vozil terenski avto 46-letni Božidar P. iz Ptuja. V na- selju Kungota pri Kidričevem je s precejšnjo hitrostjo dohitel trak- tor s priklopnikom. Prav tedaj je iz nasprotne smeri vozil osebni avto, zato traktorja ni mogel pre- hiteti, temveč je treščil v zadnji del traktorskega priklopnika. Pri tem je njegovo terensko vozilo odbilo na levo, kjer je trčil z osebnim avtomobilom, ki ga je nasproti vozil 24-letni Marjan Z. iz Zlatoličja. V nesreči je bil hudo ranjen 37-letni Marjan H. iz Ptuja, ki je bil sopotnik v terencu. Drugi udeleženci niso bili poškodova- ni, pač pa je na vozilih nastala precejšnja gmotna škoda. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO V sredo, 5. novembra, je nez- nanec vlomil v stanovanjsko hišo Majde J. v Prešernovi ulici v Slo- venski Bistrici. Z vlomilcem so iz- ginila predvsem oblačila in zlatni- na. S CESTE NA PARKIRIŠČE IN V PRIKLOPNIK v nedeljo, 9. novembra, okoli treh zjutraj je 22-letni Davorin K. iz Slovenske Bistrice vozil osebni avto od Tomšičeve ulice proti Ti- tovi cesti. Iz neznanega vzroka je zapeljal desno čez rob vozišča na parkirni prostor, kjer je trčil v zadnji del parkiranega polpriklopnika. Pri trčenju se je voznik hudo ranil. MOPEDIST IN SOPOTNIK RANJENA Po lokalni cesti od Podove proti Brunšviku je v nedeljo, 9. novembra, vozil kolo z motorjem 16-letni R.F. iz Maribora in na mo- pedu imel sopotnika, 16-letnega D.B., prav tako iz Maribora. Ko je phpeljal na makadamski del ces- tišča, ga je začelo zanašati in oba sta padla po cestišču. Pri tem se je voznik huje ranil, sopot- nik pa lažje. V PEŠCA NA OZNAČENEM PREHODU Od Titove ceste proti Zgornji Bistrici je v nedeljo, 9.novembra, ob 17.30 vozila osebni avto 35- letna Terezija L. iz Slovenske Bistrice. Na označenem prehodu za pešce je trčila v 62-letnega Antona J. iz Slovenske Bistrice, ki je prečkal cestišče. Pešec je padel in se hudo ranil. CARINIKI ODKRILI IN ZASEGLI HEROIN Na mejnem prehodu v Gruškovju se je v nedeljo, 9. no- vembra, popoldne mudila mobil- na skupina slovenske carine in rutinsko opravljala svoje delo. Med naključno izbranimi avto- mobili so pregledali tudi BMW 320 s švicarsko registracijo. Na avtomobilu sicer ni bilo opaziti ničesar sumljivega, lastnik, 26- letni Enis Elmazi iz Struge, al- banske narodnosti, sicer pa ma- kedonski državljan, se je vračal v Švico, kjer je bil na začasnem delu kot zidar. Z njim je bil njegov sorodnik, ki naj bi ga bil prepeljal do Dunaja. Pri pregledu avtomo- bila so cariniki ugotovili, da je zvok ob trkanju na prage avto- mobila nenavaden, zato so upo- rabili še poseben detektor, ki je pokazal, da je nekaj pod pragi. Odprli so pragove na obeh stra- neh avtomobila in v vsakem od njih našli po 4 zavoje heroina, v njih pa natančno 7895,9 grama mamila. Voznik je tihotapljenje mamila takoj priznal in carinikom natančno opisal vso pot, pove- dal, kdo mu je mamilo dal, koliko je dobil za stroške in koliko bi še dobil po predaji mamila naslovni- ku, za katerega bi bil zvedel po mobitelu šele po tem, ko bi že bil v Švici. Cariniki so tudi ugotovili, da so bili vsi zavoji z mamili prevlečeni s snovjo z vonjavo po pekoči papriki, kar naj bi onemo- gočilo službenega psa. Cariniki in potem še policisti so postopek opravili, potem pa oba osebljen- ca predali preiskovalnemu sodniku. FF OSEBNA KRONIKA