Ptuj, torek, ^ 1. aprila 2008
~ letnik LXI • št. 26 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
Po naših občinah
Hajdina • Razpoke so jim nagnale strah v kosti
O Stran 4
Kultura Markovci • S
pesmijo skozi štiri desetletja
O Stran 10
Črna kronika
Sp. Podravje •
Konec tedna na cestah dve žrtvi
O Stran 22
oddajamo že
45 let
Šport Nogomet •
Kmetec začel, Horvat po slalomu dokončal
O Stran 11
Štajerski TED
Ptuj • Turizem spreminja podobo mesta in okolja
Zdaj končno tudi pot na grad
Ko je ptujski Turističnoinformativni center šele začenjal svoje delo, je odprl tudi knjigo pripomb in predlogov svojih meščanov in obiskovalcev. Po petnajstih letih so mestni oblastniki končno pogledali vanjo in izbrskali iz nje nekaj tistih malenkosti, ki bodo imele prednost pri bodočih posegih v mestu; za začetek gre za "lepotne popravke".
Golf • Na Ptuju junija profesionalni turnir Alps toura
O Stran 13
Že več kot dve desetletji turistični delavci med drugim opozarjajo na neurejeno bližnjico s parkirišča do grajske ceste, ki vodi po travi. Zdaj naj bi končno vrezali naravne stopnice, da bi pot naredili kvalitetnejšo, ker ko je trava mokra, marsikomu spodrsne. Kar so še včeraj želeli narediti prostovoljci, ki tudi kosijo grajsko travo, saj se občina izgovarja na tujo lastnino - grad ni naš, naš je le kot osrednji turistični simbol - in za te namene ne bo dajala denarja, se bo sedaj le zgodilo, saj bo občina dala tistih nekaj evrov, da stopnice bodo.
Po obnovi kliče tudi grajska cesta, ki je prvi asfalt dobila šele leta 1960, od takrat do danes pa nekaj krpanj.
Pri urejanju naravnih stopnic lahko pomagajo tudi občani, na parkirišču jih pričakujejo danes ob 9. uri.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Judo • Na 21. mednarodnem pokalu Ptuja več kot 400 judoistov, Drava ekipno prva
O Stran 15
Slovenija • Zdravniška stavka J Ormož • Tiskovna konferenca V. Trofenika
Stavka 18. aprila O tožbah, regionalnih knezih .
■i
Glavna opozorila sindikalnih zastopnikov iz slovenskih zdravstvenih ustanov na petkovi izredni konferenci zdravniškega sindikata Fides so se nanašala na po njihovih besedah "sramotno
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
0«M«MŠM NA
A*
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
nizke plače" ter na hudo preobremenjenost. Številni govorci so izpostavili primerjavo med obremenitvami in plačami zdravnika ter visokošolskega učitelja.
"Najnižja plača zdravnika specialista je 7,5 evra na uro, najvišja pa 10,5 evra na uro. Strojevodja ima višjo plačo od zdravnika specialista," je v svojem nastopu opozoril sindikalni zastopnik Fidesa v Splošni bolnišnici Maribor Boris Rižnar.
"Operativnih zdravnikov v Sloveniji je 4500, manjka pa jih 2000. Matematika torej pravi, da nam je treba plače dvigniti za 100 odstotkov, ne za 30, glede na to, da opravimo za 100 odstotkov več dela. Če v javnem sektorju take plače niso možne, potem je treba iti izven javnega sektorja in delati za javni sektor," je še dejal.
O Stran 2
"Zapletom na ravni upravljanja najpomembnejših področij, ki bistveno vplivajo na življenje ljudi in delovanje Občine Ormož, ni in ni videti konca," je v vabilu za tiskovno konferenco zapisal poslanec Vili Trofenik.
Najprej je spregovoril na temo aktualne sodbe upravnega sodišča, ki je razveljavilo eno izmed točk odredbe ormoškega župana Alojza Soka, ki je po besedah Vilija Trofenika nezakonito določil rok za zbiranje podpisov na 21 dni: "To je bilo narejeno zavestno, da se onemogoči izpolnitev pogojev za razpis referenduma!"
Sicer pa Trofenik pravi, da gre v Ormožu za zavestni napad na kulturne inštitucije in uničevanje muzeja, za zavestno antiurbano politiko. Zgrožen je, da je nezakonit akt sprejema predloga za bodočo glasbeno šolo predlagal župan, ki bi nezakonitosti moral preprečevati. "Drugi ormoški projekt, ki se mu zavestno odpovedujejo, je kongresni center. Gre za kazniva dejanja, ki jih preiskujejo pristojni organi."
Odzval se je tudi na nedavno izvršbo Slovenskih železnic
in povzel zgodovino zgodbe. Vili Trofenik zavrača vsakršno osebno odgovornost. Poudaril je tudi, da ima železnica 2000 zaposlenih preveč, zato razume njihovo motivacijo. Opozoril je še, da je po predalih in omarah še veliko "pozitivnih okostnjakov". Eden takih naj bi bila tudi nekaj dni pred volitvami dobljena 8 let trajajoč pravda z davčno upravo.
Trofenik je tudi napovedal,
Poslanec državnega zbora Vili Trofenik je napovedal ostrejše tone in nove tožbe.
da bodo s somišljeniki preprečili nesrečno regionalizacijo, ki se sedaj načrtuje in nima nobene strokovne podlage. Pravi, da gre pri 14 ali 11 pokrajinah za iskanje kvazi argumentov za to, da bi bil nekdo lahko regionalni knez. Pravi, da "študije" dr. Čelana o pokrajinah najlepše razgalja njegovo lastno razmišljanje, ki ga je razpredal v eni od televizijskih oddaj, v katerem se je spozabil in govoril o občini in ne o regiji. Po Trofenikovem mnenju tudi argument 11 pokrajin po 11 mestnih občinah ne zdrži. "Imamo 11 mestnih občin, kriterijem pa jih ustreza le šest. Brez Ptuja, ki je sicer spoštljivo staro mesto s številnimi kvalitetami mesta, ki jim nihče ne oporeka. Če bi se Čelan tega zavedal, se njegov predlog izide v številki 6, kar je tudi naš predlog."
O Stran 3
Foto: vki
2 Štajerski TEDNIK
Doma in po svetu
torek • 1. aprila 2008
Slovenija • Stavka zdravnikov in zobozdravnikov
Nezadovoljni s plačami in preveč obremenjeni
Glavna opozorila sindikalnih zastopnikov iz slovenskih zdravstvenih ustanov na petkovi izredni konferenci zdravniškega sindikata Fides so se nanašala na po njihovih besedah "sramotno nizke plače" ter na hudo preobremenjenost. Številni govorci so izpostavili primerjavo med obremenitvami in plačami zdravnika ter visokošolskega učitelja.
"Najnižja plača zdravnika specialista je 7,5 evra na uro, najvišja pa 10,5 evra na uro. Strojevodja ima višjo plačo od zdravnika specialista," je v svojem nastopu opozoril sindikalni zastopnik Fidesa v Splošni bolnišnici Maribor Boris Rižnar.
"Operativnih zdravnikov v Sloveniji je 4500, manjka pa jih 2000. Matematika torej pravi, da nam je treba plače dvigniti za 100 odstotkov, ne za 30, glede na to, da opravimo za 100 odstotkov več dela. Če v javnem sektorju take plače niso možne, potem je treba iti izven javnega sektorja in delati za javni sektor," je še dejal.
Predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Sabina Markoli je dejala, da je v zdravstvu sredstev dovolj, le razporejena so nepravilno. Prejšnji predsednik uprave Vzajemne je imel šestkrat večjo plačo kot zdravnik, a kdo opravlja bolj odgovorno delo, se je vprašala Marko-lijeva in ob tem izpostavila, da "med 100 najbogatejšimi Slovenci ni ne zdravnika ne zobozdravnika".
Opozorila je na dobičke, ki jih kujejo zdravstvene zavarovalnice. Po njenih besedah so na eni strani zavarovalnice z dobičkom, na drugi strani pa premalo plačani izvajalci zdravstvenih storitev in upo-
Uvodnik
Zdravniki napovedali stavko 18. aprila
Splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov se bo začela 18. aprila in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Delo zdravnikov bo v tem času omejeno na zakonski minimum, so soglasno sklenili na današnji izredni skupščini Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Glavni odbor Fidesa je sklenil, da bodo napovedali stavko, je povedal predsednik sindikata Konrad Kuštrin. "Vladi bomo dali dovolj časa, da bo prisluhnila našim zahtevam," je poudaril. Kuštrin je poudaril, da ne želijo spraviti v stisko bolnikov, ki z njihovimi pogajanji z vlado nimajo nič. Opozoril je, da bodo morali s svojimi zahtevami nadaljevati tudi ko dosežejo dogovor o plačah. Da se določijo tudi kadrovski in časovni normativi. Tako se bo namreč končno pokazalo, da je zdravnikov premalo in da delajo hitro, je še dejal Kuštrin
rabniki, ki morajo čakati na storitve.
Sindikalni zastopnik v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Božidar Vi-sočnik je dejal, da so kolegi v UKC "zgroženi nad pogajanji v javnem sektorju, ker se stvari nikamor ne premikajo. Zdravniki smo potrpežljivi, si pustimo veliko nalagati. A prišel je čas, da naredimo temu konec. Kolegi v UKC so enotni, da je stavka edina možnost. To je skrajni ukrep, ki si ga ne želijo, a jih je vlada prisilila v to s svojo neaktivnostjo". Razmerje 1:3 med zdravniško plačo in povprečno plačo je po mnenju Visočnika minimum, kar lahko zahtevajo.
Dimitrij Kuhelj, prav tako
Karadžič za zapahi ...
Po nekaj več kot letu dni, kar sem zadnjič obiskala Bosno, sem se pred dnevi ponovno odpravila v svojo rojstno domovino. Kakšnih velikih pričakovanj, da je po letih vojskovanj, ki so ljudi pahnila v revščino, napredek končno vzcvetel tudi v deželi burekov in čevapčičev, nisem gojila.
Na pot sem se odpravila s precejšnjo mero pesimizma, ki, glede na razmere, ki sem jih videla ob zadnjem obisku, niti ni bil iz trte zvit. Pripravila sem se na prizore revščine, prosjačenja in tarnanja, o katerih pa v Bosni več ni ne duha ne sluha. Presenečenje, ki nas je čakalo že na meji, je bilo fascinantno. Veliki plakati, ki sporočajo, da je Karadžič končno v rokah haaškega sodišča, so me skoraj sezuli. Prijetna novica je na lica kopice ljudi, ki bodo končno dočakali, da bo pravici zadoščeno, privabila nasmeh na usta. Vsekakor dober začetek novega obdobja za prebivalce Bosne in Hercegovine. Zgleda, da je tudi njim končno posijalo sonce. Takšno, ki je za zapahe spravilo vojnega zločinca in ki s svojo toploto gradi velike, lepe, urejene hiše, v katerih domujeta le zdravje in veselje. Še vedno nizke cene storitev in dobrin ter precej višji standard kot pred leti so socialni položaj ljudi, ki so štiri leta živeli v strahu za lastno življenje, bistveno poboljšali. Ljudje so optimistični, verjamejo, da jim dejansko gre na bolje. Poznavalci pravijo, da je nepojasnljivo, kako jim je takšen napredek sploh uspel. Bosanci pravijo, da zelo enostavno, držijo se reka:"Dogovor kucu gradi." To načelo jih bo najverjetneje že naslednje leto popeljalo tudi v Evropsko unijo. In morda še kam...
Pa lep prvi april vam želim! ©
Dženana Bečirovič
iz UKC Ljubljana, pa je opozoril, da zdravniki iz UKC že odhajajo v tujino, v zasebni-štvo in na delovna mesta, kjer ne dežurajo, "ker ne morejo več". "Problem te vlade je, da zdravniki ne morejo več zagotoviti delovanja sistema. Ne moremo več tako delati," je dejal Kuhelj.
"In potem imamo visokošolskega učitelja, ki dobi mojo mesečno plačo za devet ur in pol dela tedensko. Želimo le pošteno plačilo za svoje delo. Imamo le še dostojanstvo in ne bomo barantali. Zahtevamo tri povprečne plače in nič drugega," je bil odločen Kuhelj.
Januš Klim, sindikalni zastopnik Zdravstvenega doma Ljubljana in predstavnik pri-
marnega zdravstva v pogajalski skupini Fidesa, je ocenil, da vlado še najbolj motijo plače zdravnikov na primarni ravni. "Za vlado smo skoraj povzročitelji stroškov in preveč plačani." Opozoril je na obremenitve zdravnikov tudi na primarni ravni, ki se iz dneva v dan, zaradi pomanjkanja zdravnikov in zviševanja zahtev, večajo.
"Vlada se ne zaveda, da se sistem ne bo rušil, ampak se že ruši. Tudi v Ljubljani ni več lahko dobiti zdravnika. Obremenitve so nevzdržne in tudi če vlada ponudi več denarja, ne vem, kako bomo zdržali te
pritiske. Tako ne gre več," je še opozoril.
Sindikalna zastopnica iz Splošne bolnišnice Brežice Nataša Požar je predvsem opozorila na vedno večji odliv slovenskih zdravnikov v tujino, ker tukajšnjih pritiskov ne zdržijo več. Izpostavila, da je v Veliki Britaniji veliko zanimanje za slovenske zdravnike in da že mnogi razmišljajo o selitvi.
Član Fidesove pogajalske skupine, specialist kirurg iz Splošne bolnišnice Izola Gregor Ravnik pa je nezadovoljstvo zdravnikov s plačami ponazoril s svojo. Kot je nave-
Foto: Martin Ozmec
del, je za februar prejel plačo 2254 evrov. V tem mesecu je skupaj opravil 305 delovnih ur, poleg rednih ur še dežurstva. Povprečna plača v mesecu februarju pa je znašala 1400 evrov za 164 delovnih ur, kolikor jih je bilo v tem mesecu. "Če greš gledat delovne ure, sta povprečna plača in in moja plača enaki."
Vsi sindikalni zastopniki, ki so sodelovali na današnji izredni konferenci Fidesa, so bili enotni, da je stavka v tem trenutku edina prava odločitev.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Poslanci podprli vse štiri kandidate za ustavne sodnike
Poslanke in poslanci so na tajnem glasovanju potrdili vse štiri kandidate za ustavne sodnike. Mitja Deisinger, Jasna Pogačar in Jan Zobec so že prisegli kot novi ustavni sodniki. Zaradi odsotnosti ni prisegel le Ernest Petrič. Na tajnem glasovanju je bilo oddanih 73 glasovnic. Za Mitja Deisingerja je glasovalo 49 poslancev, 23 jih je bilo proti. Za Ernesta Petriča je bilo 52 poslancev, proti izvolitvi pa 19. Za Jasno Pogačar je glasovalo 51 poslancev, 19 jih je bilo proti. Jan Zobec je dobil 57 podpore in 15 glasov proti. Pred glasovanjem so svoja stališča predstavile poslanske skupine SDS, LDS, SD in DeSUS, ostale se za predstavitev stališč niso odločile. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predlog predsednika republike Danila Turka označil kot primeren. "Gre za uveljavljene, strokovne, družbeno odgovorne in delovne kandidate," je dejal. O njih po njegovih besedah veliko povedo njihove reference in dosedanje zaposlitve. Z vsemi so opravili tudi pogovore, na katerih so se izkazali kot odlični poznavalci razmer v pravosodju. (sta)
Notarji od danes s spremenjenim urnikom poslovanja
S 1. aprilom je pričel veljati novi pravilnik o delovnem času notarjev, ki uvaja ureditev uradnih ur v notarskih pisarnah. Pravilnik drugače ureja čas uradnih ur od ponedeljka do petka in spreminja čas notarskega poslovanja ob sobotah, so sporočili iz notarske zbornice. Uradne ure notarskih pisarn bodo tako v ponedeljek, torek in četrtek od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure. V sredo bodo notarji delali od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, v petek pa od 9. do 12. ure in od 13. do 14. ure. Vsako prvo soboto v koledarskem mesecu oziroma drugo soboto, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan, opravlja uradne ure od 9. ure do 12. ure, izmenično po en notar za območje vsakega sodnega okrožja (okrožnega sodišča).
Seznam dežurnih notarjev je objavljen na spletni strani Notarske zbornice Slovenije, oziroma je na razpolago v notarskih pisarnah. Posamezen notar lahko določi in opravlja uradne ure tudi poleg zgoraj navedenega obsega, so še sporočili iz notarske zbornice. (sta)
Zakon o zaključku denacionalizacije brez zadostne podpore
Pri ponovnem odločanju o zakonu o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja je 39 poslancev glasovalo za zakon, 21 pa proti njemu. Ker je bilo pri ponovnem odločanju po vetu DS za potrditev zakona potrebnih 46 glasov, zakon ni bil potrjen. Prisotni poslanci so večinoma glasovali v skladu z napovedmi. Med tistimi, ki so glasovali za zakon, je bil tudi poslanec narodnosti Roberto Bat-telli. Od 67 navzočih poslancev se jih je sedem vzdržalo glasovanja. Med njimi je bilo šest poslancev SDS: Srečko Hvauc, Danijel Krivec, Mitja Ljubeljšek, Branko Marinič, Miro Petek in Bojan Starman ter poslanec SLS Josip Bajc. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je v imenu predlagatelja dejal, da zakon ne širi kroga upravičencev niti ne omogoča uveljavljanja novih pravic. Ker denacionalizacijski postopki trajajo nedopustno dolgo, to po njegovo ruši tudi zaupanje v načelo pravne države. Z zakonom naj bi med drugim zmanjšali dodatne stroške, ki jih povzroča nedokončana denaci-
onalizacija. (sta)
Širitev območja Natura 2000 tudi v Sloveniji
Širitev evropskega omrežja zavarovanih naravnih območij Natura 2000 za 18.784 kvadratnih kilometrov so v Bruslju poimenovali "dobra novica za metulje, netopirje in medvede". Slovenija je območju dodala skoraj 750 kvadratnih kilometrov v Julijskih Alpah, kjer med drugim živijo rjavi medved, ris, različne ptičje in rastlinske vrste. Evropsko omrežje zavarovanih naravnih območij Natura 2000 z nedavnimi širitvami v Sloveniji, Avstriji, Franciji, Španiji, na Cipru, Finskem, Malti, Poljskem, Slovaškem in Švedskem sedaj skupno pokriva skoraj 20 odstotkov evropskega kopnega ozemlja ter okoli 100.000 kvadratnih kilometrov morij. Slovenija je območju Natura 2000 dodala skoraj 750 kvadratnih kilometrov v Julijskih Alpah, dobro ohranjenem alpskem ekosiste-mu gozda, travišča ter apnenčaste podi, so pojasnili v Bruslju. Na tem območju poleg rjavega medveda, risa in nekaterih ptičev živita tudi rastlini alpska možina in kratkodla-kava popkoresa. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Kritika lokalnih in regionalnih dogajanj
Ormoški referendum predmet gostilniških pretepov
"Zapletom na ravni upravljanja najpomembnejših področij, ki bistveno vplivajo na življenje ljudi in delovanje Občine Ormož, ni in ni videti konca. Enako je s spoštovanjem zakonitosti, še bolj dramatično pa se lahko izrazijo posledice kolobocij z oblikovanjem stališč do politike pomena in vloge predvidenega regionalizma," je v vabilu za tiskovno konferenco zapisal poslanec Vili Trofenik.
Najprej je spregovoril na temo aktualne sodbe upravnega sodišča, ki je razveljavilo eno izmed točk odredbe ormoškega župana Alojza Soka, ki je po besedah Vi-lija Trofenika nezakonito določil rok za zbiranje podpisov na 21 dni, čeprav zakon predvideva izključno 35 dni. Županova naloga pa naj ne bi bila pri tem nič drugega kot določiti koledarski rok - dan, ko se začne in ko se izteče predvideni rok 35 dni.
"To je bilo narejeno zavestno, da se onemogoči izpolnitev pogojev za razpis referenduma. V 21 dneh je bilo zbranih 498 od potrebnih okrog 540 podpisov. Koliko podpisov natančno je potrebno, se ne ve, ker tega noben občinski organ ni določil." Na očitke, da so rok za zbiranje podpisov povzeli po njegovi predlogi, pa je Trofenik povedal, da je leta 2005 veljal drugi zakon. Zakon, ki določa eksplicitno 35-dnevni rok, pa je bil sprejet decembra 2006. Sedanja občinska oblast bi se morala držati veljavne aktualne zakonodaje s tega področja. Sicer pa primerjava med takratnimi referendumi za odcepitev naselij in aktualnim referendumom za ohranitev muzeja ni možna, ker so takratni referendumi predstavljali ljudsko iniciativo, ki je bila v primeru pozitivnega izida udejanjena v statutu občine, v primeru referenduma za ohranitev muzeja pa gre za tako imenovan naknadni zakonodajni referendum oziroma za referendum o splošnem aktu. "Izgovarjanje, da so bili pri razpisu roka bolj demokratični, je zavajanje javnosti in skrivanje svojega namernega kršenja zakona. Povedati je treba tudi to, da je bilo pri tistem referendumu v Ključarovcih potrebno zbrati 6 podpisov, v Obrežu 23, koliko na Grabah, pa se ne spomnim več. To je neprimerljivo s številom, ki ga moramo zbrati za referendum o muzeju. So pa še druge kršitve zakona. Odločitev ni bila vročena pobudnici, ampak so ji poslali le list papirja. Vsi podatki o podpisnikih podpore so lahko dostopni le sodišču in jih je treba varovati, za kar je tudi zagrožena kazen. Občinska uprava si je dovolila od Upravne enote Ormož pisno zahtevati podatke o podpisnikih. Uslužbenec, ki je povezan v različnih malverzacijah, je z drugimi uslužbenci privatno ugotavljal, kdo so podpisniki in koliko jih je, in je to nezakonito sporočal naprej. O tem so sledi, ki se jih ne da izbrisati. Po ormoških gostilnah pa naj bi se na to temo tudi že pretepali oziroma grozili."
Trofenik je opozoril tudi na to, da bi bili pristojni organi dolžni dati možnost overovljenega podpisa tudi vsem občanom v bolnišnicah, v domovih ostarelih, v tujini in nepokretnim na domovih, ki bi to želeli. To v odredbi menda ni bilo zapisano in s tem naj bi bil tudi kršen zakon. Do minulega četrtka, ko je bila tiskovna konferenca, župan Sok tudi še ni izdal popravka odredbe v skladu
z odločitvijo sodišča. "Minilo je več kot 15 dni, gre za zavestno kršenje odločitve upravnega sodišča s strani župana, ki naj bi bil varuh zakonitosti, to pomeni razlog za razrešitev le-tega." Trofe-nik je povedal tudi to, da občina ni plačala sodnih stroškov ter da z zanimanjem čaka, kaj bosta rekla župan in direktorica uprave, ko bo prišel odgovor dr. Žagarja. Na dan naj bi prišlo, kdo je zavestno lagal, in Trofenik se sprašuje, kdo se bo za to dejanje opravičil svetnikom.
Trikrat kršili zakon
Sicer pa Trofenik pravi, da gre v Ormožu za zavestni napad na kulturne inštitucije in uničevanje muzeja, za zavestno antiurbano politiko, kar naj bi dokazovala tudi elektronska sporočila, ki jih je dobival od poslanskega kolega Alojza Soka. Menda jih ima še veliko in bodo ob pravi priložnosti prišle na dan, tokrat je predložil le eno s tako vsebino: "Predstavitev grajskega kompleksa je fantastična, Ima samo eno pomanjkljivost, Nihče ji ne verjame, Zaradi tebe smo na področju občine Ormož v preteklosti izgubili veliko sredstev, Lepo se imej in upam, da bo Luskovič opravil, kot je predvideno, če bo imel seveda priložnost, Lp!Sok A,"
Vili Trofenik je bil zgrožen, da je nezakonit akt sprejema predloga za bodočo glasbeno šolo predlagal župan, ki bi nezakonitosti moral preprečevati. Trofenik je prepričan, da je sklep sprejet v občinskem svetu nezakonit, ker je v nasprotju z lokacijskim načrtom iz leta 2005. V njem je jasno predvideno, da se glasbena šola locira na Ptujski 12 v zgradbi kmetijskega kombinata, za kar so narejeni tudi glavni projekti, dogovorjena pa je bila tudi cena, kakor tudi za odkup grajske pristave. Napovedal je, da bo zgodba dobila epilog na upravnem sodišču. Opozoril je tudi, da Zakon o zagotavljanju sredstev za programe v kulturi iz leta 2002 namenja za grajsko pristavo najmanj 400.000 evrov. Občinski svet se je s sprejetim sklepom temu denarju odpovedal. Kot je bilo razumeti, naj bi bil kršen tudi regionalni program, ki so ga sprejele vse občine, vključene v razvojno
partnerstvo Prlekije, kjer se v 4. točki govori o ureditvi grajske pristave za potrebe etnografske in arheološke zbirke, izdelan pa je bil tudi projekt. Denar naj bi bil že zagotovljen, saj bi najmanj 70 % pokrila Evropska unija.
"Drugi ormoški projekt, ki se ga zavestno odpovedujejo, pa je kongresni center, pod katerim je skrit dom kulture, ki je vreden 3 milijone evrov brez podzemnih garaž in vsega drugega. Tragika teh neodgovornih odločitev je, da se na tako lahek način nikoli ni dalo priti do sredstev in se tudi nikoli več ne bo. Samo zato, ker nekdo nekomu nasprotuje, bo mesto ob takšno pridobitev, odpovedujemo se milijonom evrov za ureditev mesta, to je antiurbana politika. Pri tem so kršeni najmanj trije akti, dva je sprejel OS, enega DZ. Gre za kazniva dejanja, ki jih preiskujejo pristojni organi. Pa še to: animacija ureditve grajskega območja ni stala 8 milijonov SIT, ampak 2000 evrov. Avtorji te dezinformacije bodo imeli kmalu veselje in radost svoje trditve dokazovati na sodišču. V Ormožu bomo kmalu imeli karneval, ki pa bo imel nagrade."
Niso okostnjaki, gre za največji nateg v lokalni samoupravi
Odzval se je tudi na nedavno izvršbo Slovenskih železnic in povzel zgodovino zgodbe. "14. septembra 2000 smo sprejeli Zakon o varnosti v železniškem prometu. Župani in poslanci nismo pristajali na rešitev, ki jo je zakon prinašal v zvezi s stroški železniških nivojskih križanj. V odboru za infrastrukturo in okolje, ki ga je vodil Jakob Presečnik, smo dosegli, da je bil sprejet amandma, v katerem je bilo določeno, da je to strošek železnice. Vzdrževalci cest - občine in država - pa skrbijo za signalizacijo. Minister Bergauer je nato izdal podzakonski akt, ki s to spremembo ni bil usklajen in zanj niso vedeli ne poslanci in ne župani. Ta akt uvršča semaforje, ki utripajo, in druge avtomatske naprave v cestno signalizacijo, za katero skrbijo občine. Gre za plače kontrolorjev, ki morajo vsak dan kontrolirati 800 metrov levo in desno od naprav.
Železnici je šlo za denar, gre namreč za 8 milijonov evrov in 60 prizadetih občin. Železnica je dostavila občinam v podpis pogodbe. Zakonske podlage za podpis pogodbe ni bilo in jaz je nisem podpisal, kot večina županov v Sloveniji ne. Nekateri naivni pa so podpisali in po obligacijskem zakonu so dolžni plačati. Začeli so se sodni spori. Čeprav je strošek nezakonit, so občine pravde izgubile. Pri takratnem premi-erju Ropu smo dosegli, da bi država preko članov države v nadzornem svetu železnice dosegla, da uprava železnice ne bo več vlagala tožb, za vložene tožbe železnica ne bo zahtevala izvršb, za tiste, ki so že plačali, pa bi ministrstvo za finance našlo možnost, da se jim to povrne. Nova vlada tega ni nadaljevala, čeprav sta se oba ministra za promet za to zavzemala. Realizacijo dogovora zavrača minister Bajuk, zato se bosta g. Sok in minister Bajuk morala o tem dogovoriti. To ni noben okostnjak, ki bi padel iz omare, ampak največji nateg države od ustanovitve samostojne Slovenije in uvedbe lokalne samouprave. To vsi vedo."
Vili Trofenik poudarja, da so vse to zapisane, vendar nerealizirane obljube. Zavrača tudi vsakršno osebno odgovornost. Poudaril je tudi, da ima železnica 2000 zaposlenih preveč, zato razume njihovo motivacijo.
Opozoril je še, da je po predalih in omarah še veliko "pozitivnih okostnjakov". Eden takih naj bi bila tudi nekaj dni pred volitvami dobljena 8 let trajajoč pravda z davčno upravo.
Šest mestnih občin za šest pokrajin
Vili Trofenik je tudi napovedal, da bodo s somišljeniki preprečili nesrečno regionalizacijo, ki se sedaj načrtuje in nima nobene strokovne podlage. Pravi, da gre pri 14 ali 11 pokrajinah za iskanje kvazi argumentov za to, da bi bil nekdo lahko regionalni knez. Pravi, da "študije" dr. Čela-na o pokrajinah najlepše razgalja njegovo lastno razmišljanje, ki ga je razpredal v eni od televizijskih oddaj, v katerem se je spozabil in govoril o občini in ne o regiji. Za občino bi se ptujski župan, po Trofenikovem mnenju, moral boriti, saj je sedanja oblast šla v degradacijo vseh mestnih središč in jim je vzela veliko denarja. Po Trofenikovem mnenju tudi argument 11 pokrajin po 11 mestnih občinah ne zdrži. "Imamo 11 mestnih občin, kriterijem pa jih ustreza le šest. Brez Ptuja, ki je sicer spoštljivo staro mesto s številnimi kvalitetami mesta, ki jim nihče ne oporeka. Če bi se Čelan tega zavedal, se njegov predlog izide v številki 6, kar je tudi naš predlog." Vili Trofenik je najavil tudi to, da se bo pisno odzval na navedbe direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj v medijih. Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Videm • Nova različica hitre ceste
Foto: SM
Po hudih nasprotovanjih Šturmovčanov južni varianti hitre ceste, ki naj bi tekla večinoma skozi Šturmovce, in ob hkratni zahtevi občine Markovci, da naj vendarle teče skozi to območje, se na vladi oblikuje nova različica južne variante, ki bo vpletenima občinama predstavljena predvidoma septembra letos. Kot smo uspeli izvedeti, bo hitra cesta po najnovejši varianti tekla od sedanjega novega krožišča na cesti Maribor-Gruškovje proti tur-niškemu gradu in nato skozi KS Pobrežje, kjer zdaj občina že ureja nove pločnike, nato pa se bo pred strnjenim naseljem, tik pred KS Videm, pomaknila vzhodno, zaobšla center Vidma čez hmeljišča pod osnovno šolo in novim vrtcem in se nadaljevala proti varejskemu klancu, kjer bo zavila levo in prečkala staro strugo Drave na skrajnem južnem robu Šturmovcev v smeri protiMarkovcem in dalje proti Gorišnici. Po neuradnih informacijah naj bi bila ta zadnja varianta sprejemljiva za vse župane, z njo se strinja tudi ptujski župan, nihče pa ne želi dajati uradnih izjav, dokler nova trasa ne bo izrisana in predstavljena občinskim svetom. Vprašanje je, ali se bodo Pobrežani strinjali s to možnostjo ali pa bodo, tako kot Šturmovčani, organizirali svojo civilno) iniciativo proti tej trasi, ki bo gotovo precej posegla v njihovo okolje. Slišati je, da prav na to traso računa zasebni investitor, ki bo v Pobrežju gradil več vrstnih hiš, saj bi mu potrditev te variante hitre ceste lahko precej dvignila ceno nepremičnin, prav tako pa se s to traso strinja zakupnik hmeljišč, saj bi bil na ta račun upravičen do precejšnje odškodnine zaradi opustitve vzgoje hmelja in s tem povezanega preračunanega dobička.
SM
Ptuj • Zeleni delili sadike dreves
Foto: Črtomir Goznik
Za Zelene Slovenije so bili tudi zadnji marčevski dnevi zelo aktivni. Ob 22. marcu, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan voda, je predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš posredoval javno pismo slovenski vladi in županom slovenskih občin, v katerem opozarja na njihovo odgovornost in potrebne ukrepe za zaščito voda v Sloveniji. V petek pa so Zeleni Ptuja na Mestnem trgu izvedli že tradicionalno akcijo delitve sadik drevja, v kratkem času je pošlo vseh tisoč sadik različnih dreves. S to akcijo skušajo ljudem dopovedati, da je potrebno vsako drevo, ki ga naravi vzamemo za takšne ali drugačne namene, nadomestiti.
MG
Dornava • Vila pri lipi nujna
Foto: SM
Znano je, da je dornavski baročni dvorec uvrščen v vladni program kandidature za evropsko sofinanciranje obnove. Manj pa je znano, da je bodoča namembnost dvorca in s tem njegov bodoči najemnik oziroma morebiti (po novem zakonu) celo lastnik zelo znana igralniška družba. Imena slednje ne smemo izdati, dokler ne bodo podpisani vsi dokumenti s kulturnim ministrstvom kot lastnikom gradu, dejstvo pa je, da bo baročni biser v prihodnosti namenjen visoko prestižni igralniški dejavnosti. Očitno pa je več podatkov glede tega znanih dornavskemu županu Rajku Janžekoviču, ki je v tem času že začel kampanjo za izgradnjo t. i. Vile pri lipi. Vsa zadeva je vroča in se mudi, saj je postavitev omenjenega objekta povezana z začetkom izvajanja nove namembnosti baročnega dvorca. Vila pri lipi je namreč eden izmed pogojev slovite igralniške družbe za nastop dejavnosti v dvorcu, kjer bodo takoj po obnovi zaposlili visoko strokoven kader, za katerega zahtevajo primerna stanovanja nedaleč stran od lokacije zaposlitve. Ker občina Dornava ne razpolaga z nobeno drugo lokacijo, kjer bi bilo možno hitro (v roku štirih let) zgraditi nadstandardni večstanovanjski kompleks, je jasno, da je izbrala omenjeno, za marsikoga nesprejemljivo lokacijo v centru.
SM
Draženci • Bodo ob trasi avtoceste morali porušiti še kakšen objekt?
Razpoke v hisi so jim nagnale strah v kosti
Na materinski dan, 25. marca, je v montažni hiSi Šegulovih 40 a priSlo do prvega sesutja ometa (na trasi avtoceste so celo dopoldne valjali), prve razpoke pa so opazili že oktobra lani. Stanje si je tega dne ogledal tudi član občinske komisije za odnose z Darsom pri gradnji avtoceste Ivo Rajh.
Razpoke, ozke kot las, so vidne na zunanji strani hiše, širše pa so v notranjosti. Pojavljajo se na vseh stikih montažnih elementov, predvsem na stropih v dnevni sobi, kuhinji in kopalnici. 10. decembra lani so Šegulovi, v imenu družine je za Štajerski tednik probleme predstavila Jožica Segula, pisali na več naslovov, da bi jih seznanili s problemi, s katerimi se srečujejo po začetku izgradnje AC Slivnica-Draženci in od katerih so pričakovali oziroma še pričakujejo pomoč in rešitev za njihove trenutno nevzdržne življenjske razmere. Med drugim so z njihovimi problemi seznanjeni na Ministrstvu za promet, Ministrstvu za okolje, Občini Hajdina, v občinski komisiji za odnose z Darsom, poznata pa jih tudi hajdinski župan Radoslav Si-monič in minister za promet mag. Radovan Žerjav.
Jožica pravi, da je njihovo decembrsko pismo na te naslove bolj prosti spis o tem, kako poteka njihovo življenje v času izgradnje, ker se strokovno niso opredeljevali. V Marleso-vo montažno hišo so se vselili pred 18 leti, v letih 2004/2005 so jo obnovili. Zgradili so jo z veliko trdega dela, odrekanja in dolgoročnimi krediti. Do začetka gradnje AC Slivnica-Draženci so uživali v veliki zasebnosti, predvsem pa miru, ker je njihova parcela na koncu vasi, kjer jih niso motili niti sosedje, ker jih praktično ni. Gradnja avtoceste poteka v neposredni bližini njihove hiše, trasa je oddaljena le okrog 60 metrov. Mirni dnevi so preteklost, namesto ptičjega petja jih zjutraj že pred sedmo uro zbudijo hrupni zvoki delovnih strojev. Nevzdržen hrup spremljajo tudi močne vibracije, da se celotna hiša trese, kot da bi bil potres. Življenje vseh štirih članov družine je v novih razmerah postalo nevzdržno, to še posebej občutita tudi sin in hčerka, dijak
in študentka, ki sta se bila do gradnje avtoceste vajena učiti v miru. Tudi Jožičin mirni spanec se je z gradnjo prekinil. Kot gostinska delavka pogosto dela pozno v noč, mirni nekajurni spanec pa že zgodaj zjutraj zmoti hrup, tudi ob sobotah. Zaradi gradnje AC se je spremenila tudi trasa lokalne ceste, ki je sedaj oddaljena le okrog 30 metrov od sprednje strani hiše.
"Čeprav smo vsi na svoj dom zelo navezani, je življenje na 'gradbišču' iz dneva v dan težje, saj postajamo zaradi gradnje vse bolj nervozni. O samem poteku avtocestne trase smo bili sicer pravočasno obveščeni in že od vsega začetka smo ostro nasprotovali izgradnji te trase, vendar je občina Hajdina izglasovala zdajšnjo traso, na to pa nismo imeli nobenega vpliva. Vse dokler se dela niso pričela, smo se nekako sprijaznili, da bomo v prihodnje živeli ob avtocesti, že ob pričetku dela pa smo začeli ugotavljati, da takšno življenje ne bo mogoče. Po temeljitem premisleku smo se s težkim srcem skupaj odločili, da bi bilo za nas najbolje, da si najdemo nov dom, kjer bomo spet lahko uživali v miru, ki smo ga s to gradnjo izgubili," je nastalo problematiko predstavila Jožica Šegula.
Prvi odgovor je družina Šegula dobila od Darsa v začetku februarja; pišejo, da jim je dopis odstopila Direkcija republike Slovenije, enajst dni po tem, ko so Šegulovi napisali svojo prošnjo za rešitev svojega problema. V njem so ob že znanih zadevah napisali, da oddaljenost objektov od AC ni kriterij, ki bi pogojeval rušenje ali odkup objektov, temveč jih narekujejo prekomerni vplivi zaradi Ac. Iz poročila o vplivih na okolje za obravnave objekte (objekte, ki naj bi jih dodatno rušili) ne izhaja, da so za bivanje v njih preseženi prekomerni vplivi in zato bivanje
Foto: Črtomir Goznik
Prve razpoke na montažni hiši Šegulovih v Dražencih 40 a so se pojavile oktobra lani.
ne bi bilo več možno oziroma dovoljeno. Po študiji o obremenjenosti s hrupom in predlogom protihrupne zaščite izgradnja AC Slivnica-Draženci in bodoči promet na njej ne bosta povzročila prekomernih vplivov na omenjene objekte.
So trditve o poSkodbi neutemeljene?
Najbolj je Šegulove vzne-jevoljil odgovor izvajalca del na trasi avtoceste, CMC Celje, katerega predstavniki so na njihovo zahtevo opravili ogled objektov v Dražencih 40 in 40 a. Ker naj bi gradnja avtoceste povzročala škodo na objektu (40 a), so 13. februarja tudi opravili ogled, pri katerem je sodelovala tudi lastnica Jožica Šegula. Na objektu, ki leži ob lokalni cesti, ki pa ni bil predmet podrobnejše obravnave, odpada omet, najverjetneje zaradi posledic vlage, vidne so tudi razpoke, ki pa po njihovem mnenju ne morejo biti posledica gradnje avtoceste.
Družba CMC je pred pričet-kom gradnje, 14. septembra, fotografirala objekte ob trasi avtoceste. Po pregledu fotografij so ugotovili, da na objektu 40 a med 14. septembrom 2007 in 13. februarjem letos niso nastale spremembe. Ker je stanovanjski objekt od roba trase avtoceste oddaljen 64 metrov in ker niso opravljali del, ki bi lahko povzročila take vrste poškodb, je njihovo stališče, da so razpoke nastale zaradi drugih vzrokov. Odločeni so tudi, da ne bodo naročili izvedeniškega mnenja, saj so prepričani, da so trditve o poškodbi objekta zaradi del na trasi avtoceste neutemeljene in neupravičene. Šegulovi so povedali, da ogleda naj ne bi opravil strokovnjak gradbene stroke, to so izvedeli od vodje pravne službe Darinke Rom.
Občina Hajdina oziroma hajdinski župan Radoslav Si-monič je 27. marca prejel odgovor Darsa, investitorja gradnje avtoceste, na dopis, ki ga je občina poslala v začetku februarja leta 2008 Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, v katerem opisuje težave in probleme glede gradnje avtoceste Sliv-nica-Draženci (rušitev dodat-
nih objektov ob trasi AC). Občina je prisluhnila občanom z območja Zgornje Hajdine in Dražencev, ki želijo, da bi tudi njihove hiše prišle v poštev za odkup oziroma rušitev, ker bo izgradnja avtoceste izničila kvaliteto njihovega bivanja v tem prostoru. Sicer zaupajo opravljenim študijam, kljub temu pa želijo, da se še enkrat preveri zadeve, ali morda pri odločitvi o rušitvi objektov ni prišlo do kakšne napake.
Iz dokaj obširnega odgovora povzemamo, da bodo pri gradnji AC Slivnica-Draženci, sklop C, izvedli vse potrebne ukrepe v smislu zmanjšanja vplivov hrupa, vibracij in prahu zaradi gradnje, v skladu z Državnim lokacijskim načrtom in skladno s poročilom o vplivih na okolje. Poročilo o okolj-skem monitoringu vplivov na okolje na tem odseku na štirih merilnih mestih v času gradnje (december 2007), izdelal ga je Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, Center za ekologijo in varstvo okolja, dokazuje, da v času gradnje raven hrupa na nobenem merilnem mestu ni prekoračila zakonsko določenih normativnih vrednosti. Objekti ob odseku AC Slivnica-Draženci
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V podjetju CMC Celje zavračajo šegulove trditve o poškodbi objekta zaradi del na trasi avtoceste kot neutemeljene in neupravičene.
Jožica šegula pravi, da še vednovztrajajo pri odkupu hiše, saj se jim ne zdi več varno živeti v njej. Že v knjigo pripomb in predlogov, ki je spremljala javno razgrnitev Državnega lokacijskega načrta AC Slivnica-Draženci, ki je bila od 29. 11. do 28. 12. 2004, so predlagali in zahtevali rušitev svoje hiše, ker bo umestitev AC v okolju, kjer živijo, občutno poslabšala pogoje za bivanje.
na območju občine Hajdina, ki jih navaja občina Hajdina, po DLN ne zadoščajo kriterijem, ki bi pogojevali rušitev ali odkup objektov. Dopis, ki ga je občina Hajdina prejela 6. marca letos z Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, pa navaja, da če bi se na podlagi monitoringa izkazalo, da so mejne vrednosti prekoračene, je investitor dolžan izvesti dodatne zaščitne ukrepe oziroma ukrepati skladno s predpisi. Če z dodatnimi zaščitnimi ukrepi ne bi bilo mogoče omiliti vplivov, je kot skrajni ukrep mogoč tudi odkup objekta oziroma zemljišča. V Direktoratu za prostor poleg tega tudi navajajo, da je investitor dolžan organizirati gradbišče skladno s 45. členom uredbe, kjer je med drugim navedeno, da je potrebno ustrezno zaščititi infra-strukturne objekte, naprave in ostale objekte ter po končani gradnji sanirati poškodbe.
Šegulovi so razočarani, ker njihovih problemov odgovorni ne jemljejo resno, pohvalili pa so angažiranje občine Haj-dina, župana Radoslava Simo-niča, strokovnega sodelavca Franca Jelena, predsednika komisije za odnose z Darsom pri gradnji AC Slivnica-Dra-ženci Franca Mlakarja in člana komisije ter svetnika občine Hajdina iz Dražencev Iva Raj-ha, ki se je še posebej angažiral. Kot že velikokrat doslej pa v primerih, ko bi se ob takih in podobnih gradnjah morali zaščititi interesi ljudi na terenu, le-ti ostajajo sami. Verjetno bi se pri silnih milijonih evrih, ki se porabljajo za gradnjo slovenskih cest, lahko našlo tudi tisto malo denarja za to, da bi se z razpokami spopadel tudi neodvisni strokovnjak gradbene stroke, da bi ljudje vedeli, pri čem so, ali še lahko varno živijo v svoji hiši. Najlažje pa je seveda ljudem odgovoriti, da so njihove trditve o poškodbi objekta zaradi del na trasi avtoceste neutemeljene in neupravičene. Nekdo je vendarle kriv zanje, če jih doslej niso imeli, hiša pa stoji že 18 let, od tega je bila v letih 2004/2005 obnovljena. Postavljavci montažnih hiš so prepričani, na tem področju imajo večdese-tletne izkušnje, da do razpok, če se ni nič zgodilo na terenu, ne bi smelo priti.
Medtem ko je bil do nedavnega za Šegulove moteč v glavnem hrup, tega ni več, se zdaj bojijo vsake nove razpoke. Predvsem pa želijo, da odgovorni pridejo na teren, ne samo zaradi njih, tudi zaradi drugih, ki so prav tako ogroženi kot oni, da si stanje ogledajo v naravi, saj papir marsikaj prenese, pa tudi študije ne morejo biti povsem odločilne, saj so bile narejene že pred posegi v okolje.
MG
Spodnja Senarska • Končno dočakali odprtje avtoceste
Konec prometnega kaosa?
Kar nekaj let se govorilo o izgradnji avtoceste skozi Slovenske gorice in v letu 2006 se je gradnja končno pričela. Slovenskogoričani niso nikomur več verjeli, da bo avtocesta kdaj zgrajena, saj je bilo kar precej razprav in obljub tudi okrog gradnje lenarške obvoznice ter seveda zapletov, povezanih s tem.
Končno se bo promet na cesti Maribor-Lenart sprostil, saj bo danes v Spodnji Se-narski slovesnost ob otvoritvi dveh avtocestnih odsekov, in sicer 7,8 km dolgega odseka Maribor-Lenart in 7,2 km dolgega odseka Lenart-Spod-nja Senarska.
Slovesnost ob otvoritvi bo ob 14. uri v Spodnji Senarski na izvozu avtoceste na regionalno cesto Lenart-Ptuj. Ob 13. uri bo iz Spodnje Senar-ske do Maribora peljalo več avtobusov, s katerimi se bodo lahko občani odpeljali po novi avtocesti do Maribora in nazaj do Spodnje Senarske, kjer se bo ob 14. uri pričela uradna otvoritev avtoceste.
Na slovesnosti ne bo predstavnikov Vlade RS, ki so zasedeni zaradi predsedovanja EU. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se bo predsednik vlade udeležil osrednje slovesnosti jeseni ob otvoritvi celotne trase avtoceste od Pinc do Maribora, ko bo odprt celotni pomurski krak avtoceste v dolžini 82,3 kilometra.
V imenu vlade bo na slovesnosti govoril slovensko-goriški poslanec DZ RS Franc Pukšič, vrvico pa bosta prerezala predsednik uprave Darsa mag. Tomislav Nemec in podpredsednik parlamentarnega
Izvajalci so konec tedna hiteli, da pred današnjo otvoritvijo postorijo še zadnja dela.
odbora za promet Branko Marinič.
S samo otvoritvijo je povezanih tudi nekaj zapletov, saj so predstavniki civilne pobude Benedikt napovedali protestni shod, ker želijo opozoriti na nevzdržne razmere ob cesti Lenart-Gornja Radgona, ki jih odprtje avtoceste do Spodnje Senarske ne rešuje. Rešeni bodo šele z odprtjem celotnega pomurskega kraka avtoceste. Slovesnosti pa se ne bo udeležil lenarški župan
in poslanec DZ RS mag. Janez Kramberger. Kot so sporočili iz urada župana občine Lenart, se je za to potezo odločil v protest proti vladi, ki ni sočasno zgradila lenarške obvoznice. Vprašanja, ali obvoznica ni zgrajena zaradi težav v koaliciji, saj je Kramberger član SLS in prav SLS naj bi bila "kriva za vse, kar je narobe v koaliciji", Kramberger ni želel komentirati. Dejal je le, da se iz mačehovskega odnosa države do Slovenskih goric
jasno vidi, kakšne so usmeritve Janševe vlade, in dodal, da bomo več o tem izvedeli na novinarski konferenci, ki jo bosta sklicala skupaj z mariborskim županom Francem Kanglerjem, na njej pa bodo sodelovali tudi drugi sloven-skogoriški župani.
Po avtocesti Maribor-Spodnja Senarska bo promet nemoteno stekel danes po 18. uri, so še sporočili iz Darsa.
Zmago Šalamun
Ptuj • Tretji Festival kitare
Obeta se pester glasbeni teden
Z jutrišnjim dnem se bo na Ptuju pričel tretji Festival kitare pod okriljem Centra interesnih dejavnosti in Kluba ptujskih študentov, končal pa se bo v soboto. Tudi letos se bodo predstavili številni priznani kitaristi kot tudi dijaki in študentje glasbenih gimnazij in akademij.
Letošnji festival se bo pričel s koncertom dijakov iz umetniških gimnazij Maribor, Celje in Ljubljana. Ob zvokih arhaičnih strunskih inštrumentov bo v četrtek zabrenkal Boris Šinigoj, možno pa bo pri-
sluhniti tudi koncertu, ki ga pripravljajo študentje kitare iz akademij Ljubljana, Zagreb in Gradec. Dan kasneje bo privržence tako imenovane »fingerstyle picking« tehnike navduševal Italijan Andrea
Umetniški vodja festivala Marko Korošec
Foto: Boris Voglar
Valeri. Sobotni sklepni večer pa letos pripada enemu vodilnih domačih jazz kitaristov Igorju Bezgetu. Še isti večer bo dogajanje doseglo vrhunec, s katerim bo festival tudi uradno zaključen: v Viteški dvorani ptujskega gradu se bo ob zvokih klasične kitare predstavil kubanski virtuoz Marco Tamayo.
"Ideja se je porodila pred približno tremi leti, ko smo se s sodelavci na Centru interesnih dejavnosti odločili, da v glasbeni program, ki je do takrat zajemal predvsem jazzovske ter etno koncerte, vključimo tudi kakšnega kitarista iz sveta klasične glasbe. In smo jih povabili kar nekaj ter poskusili s Festivalom klasične kitare. Namen je bil predvsem družabnega značaja z željo po druženju in izobraževanju mladih kitaristov na slovenskem področju. Po drugi strani imamo v zadnjih letih zaradi popularizacije kitare na Ptuju že kar precej nadebudnih glasbenikov, ki obiskujejo razne glasbene
institucije in navsezadnje naš mladinski center CID, kjer so tečaj kitare in glasbene delavnice v petih letih presenetljivo prerasli vsa prvotna pričakovanja ter cilje. Vsak se bo verjetno strinjal z menoj ob dejstvu, da vsak tovrstni dogodek veliko bolje uspe, če nisi sam. Klub ptujskih študentov že vrsto let uspešno prireja razne glasbene dogodke, zato ni bilo potrebno veliko besed, da je prišlo do sodelovanja," pojasnjuje umetniški vodja festivala Marko Korošec.
Čeprav klasična kitara v navezi z arhaičnimi strunskimi inštrumenti kot njenimi predhodniki ostaja v ospredju dogajanja, so organizatorji za popestritev festivala letos k sodelovanju povabili tudi kitariste iz sveta improvizirane glasbe, tako jazza kot nekaterih drugih glasbenih zvrsti. Vsekakor se obeta zanimiv glasbeni teden, ki bo pisan na kožo ljubiteljem kvalitetne glasbe.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Gorišnica • Konzorcij Piramida odkupuje
V ozadju sporov in reševanja vprašanja lastništva dela športnega centra, ki je zdaj vendarle rešen z najemom med občino in Cerkvijo za določeno obdobje, se je odvijala tudi zgodba o prihodnosti opuščenega kulturnega doma v Gorišnici. Kot kaže, bo stavba v kratkem porušena in nadomeščena z novim objektom. Župan Jože Kokot uradno informacije noče komentirati, iz dobro obveščenih virov pa je vseeno pricurljala informacija, da bo stavbo kupil pred kratkim ustanovljen konzorcij Piramida, ki ima več partnerjev, tudi iz tujine, med njimi pa sta tako Zmago Jelinčič Plemeniti kot tudi župan. Temeljna ideja oz. cilj konzorcija je postavitev letališkega muzeja Piramida na moškanjskem letališču, za kar se je sicer zavzemala tudi novogoriška družba Hit in nekaj goriških občin, a so zaradi nasprotovanja okolice idejo opustile. Ker je lokacija samega letališča v Moškanjcih premajhna za celotno logistiko in spremljajoče službe za tako velik evropski muzej, so se že pred časom začeli dogovori, da naj bi se na sami lokaciji letališča postavil le muzej v obliki piramide, vse ostale službe za vzdrževanje in poslovanje muzeja ter restavratorske dejavnosti pa naj bi imele soje prostore v bližini - na lokaciji sedanjega praznega velikega kulturnega doma. Vsi člani konzorcija Piramida so idejo o večnamenskem objektu, ki bo služil spremljajočim dejavnostim muzeja Piramida na lokaciji omenjene stavbe, ki so si jo že ogledali, pozdravili z velikim navdušenjem.
SM
Cirkulane • Namesto vrtca občinska stavba
Informacijo o tem, da bo v novogradnji vrtca imela svoje prostore (tudi) nova občina, je župan Janez Jurgec podal že na zadnji seji občinskega sveta, očitno pa svetniki na to niso bili pozorni ali pa morda vedo celotno ozadje, a o tem zaenkrat nočejo reči nobene (javne) besede. Dejstvo je, da se nova občina srečuje s hudo prostorsko stisko, da so politične stranke ostale brez svojih prostorov in da se s temi težavami srečujejo tudi vsa občinska društva. Trenutno menjavanje občinskih prostorov za delo društev in strank, kar bo postalo še posebej pereče letošnje poletje in jesen, ko so na sporedu parlamentarne volitve, bodo v Cirkulanah očitno reševali z novogradnjo vrtca. Kot kaže, bo nov objekt v prvih letih namenjen sedežu občine, društev in političnih strank, čeprav to informacijo zaenkrat vsi odgovorni gladko zanikajo, saj bi s priznanjem lahko izgubili državno sofinanciranje dokončanja izgradnje. Po sicer uradno nepotrjenem scenariju pa je vsa zadeva takšna, da se bo v prostore novogradnje vrtca za začetek preselila občina s svojim službami, društva in politične stranke, otroci pa bodo do nadaljnjega ostali še v dosedanjem vrtcu. Dejanska preselitev predšolske dejavnosti (vrtca) v novogradnjo pa se bo izvedla šele potem, ko si bo občina zgradila nov objekt, v katerem bodo urejeni tudi prostori za društva. Prebrisana poteza občine na koncu koncev niti ni neumna, saj je za nov vrtec, ki bo enkrat v prihodnosti gotovo služil svojemu prvotnemu namenu, pobrala lep kos državnega denarja.
SM
Ljutomer • Z Kustec ostaja ravnatelj
Oktobra letos se ravnatelju Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Zvonku Kustecu izteka prvi štiriletni mandat, zato je svet tega edinega srednješolskega zavoda v Ljutomeru objavil razpis. Prijavo je oddal le Kustec. Na minuli seji občinskega sveta so svetniki o edinem kandidatu za ravnatelja ljutomerske gimnazije razpravljali ter odločili, da je primeren za opravljanje
ravnateljske funkcije tudi v prihodnje.
NS
Foto: ZS
Foto: SM
Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm se je v petek mudil v Ormožu, kjer je z županom Alojzom Sokom sodeloval na okrogli mizi na temo Kako deluje tretja veja oblasti.
Ormož • Obisk ministra za pravosodje
Ormoško sodišče zgledno
Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je na petkovi okrogli mizi v poročni dvorani ormoškega gradu najprej pohvalil sodišča s tega konca Slovenije, tudi ormoško, in jih postavil ostalim za vzgled. Povedal je tudi, da je ministrstvo odkupilo prostore ormoškega sodišča, s predsednikom Okrajnega sodišča Ormož Jankom Kečkom pa ju druži tudi skupni hobi - šah.
Najprej je dr. Šturm predstavil delo ministrov in kaj še želijo postoriti do konca mandata, ozrl pa se je tudi na prehojeno pot in poudaril, da je Slovenija sredi največjega izziva - predsedovanja EU. "Prepričan sem, da naši ministri delajo dobro, in ta zavest nas vodi. Mislim, da smo lahko zadovoljni z ministri N.Si v tem mandatu. Minister Bajuk je potegnil nekaj odločnih potez. V lanskem letu smo zabeležili največji skok gospodarske rasti, na 6,1 %, medtem ko je v Evropi 2,8 %. Tako je tudi prav, to je bilo zapisano tudi v programu N.Si, naša rast mora biti hitrejša in večja kot v Evropi, da se ji čimbolj približamo. Lansko leto smo prvič v zgodovini končali s presežkom, Slovenija je v najugodnejšem položaju glede na javno zadolžitev. Javna zadolžitev je dovoljena do 60 % BDP, naša je le polovico, 30 %. Smo med najboljšimi in finančna situacija v Sloveniji je več kot zgledna. Ministri N.Si so bistveno prispevali k zajezitvi inflacije. Minister Bajuk je znižal davčno obremenitev zaposlenih z nižjimi dohodki, ohranil iste bruto plače, na drugi strani pa je to pomenilo večja neto izplačila. Ministrica Marjetka Cotman je zagotovila socialne trans-ferje za tiste najbolj ogrožene prejemnike. Ne zatiskamo si oči pred podražitvijo hrane. Povsod drugod v Evropi je bila ta 2 ali 3 %, pri nas pa čez 6 %. Med tremi velikimi trgovci je prišlo do tega, da so izkoristili položaj in bolj, kot je upravičeno, podražili prehrambene artikle. V Belgiji stane kruh enako kot pri nas ali je celo cenejši. To je čudna situacija. Se je pa število brezposelnih zmanjšalo, na kar smo lahko ponosni.
Zgodil se je tudi premik na področju visokega šolstva,
vedno večjemu številu študentov je omogočen dostop do študija. Ves čas skrbimo tudi za razvoj lokalne skupnosti, transferji, ki so jih dobile občine od ministrstva za finance, so večji kot kdaj koli prej. Pospeševati moramo tudi razvoj slovenskega podeželja, vseh območij, ne pa da se vse koncentrira v nekaj mestih v Sloveniji."
Sodne zaostanke imajo predvsem
V«	|«VV
večja sodišča
Minister Šturm je povedal, da se je ob nastopu mandata srečal s sodnimi zaostanki, nerešenimi spisi, ki so nastali predvsem daljnega leta 1994, pa se nihče z njimi ni resno ukvarjal, dokler ni prišlo do izrekanja denarnih kazni s strani sodišča za človekove pravice. Vsote so bile vedno večje in Slovenija je bila pred tem, da se znajde v primežu izplačil reda 500 milijonov evrov. Dr. Šturm je povedal, da so spremenili zakonodajo in uvedli program za odpravo sodnih zaostankov, ki jih morajo odpraviti do leta 2010.
Številna sodišča so ta načrt že dosegla, predvsem vsa višja in tista v manjših mestih, zelo pa zaostajajo sodišča v Ljubljani, Mariboru in drugih večjih mestih. Intenzivno so delali tudi na popravi krivic, vladna komisija za popravo krivic je obravnavala 18.000 primerov. Pospešujejo pa tudi denacionalizacijo.
Minister Šturm je tudi kadrovsko izpopolnil vrste v pravosodju ter zagotovil potrebno izobraževanje in usposabljanje. Za učinkovito delovanje so potrebni določeni pogoji. Predhodnim vladam pa je očital, da so preprečevale, da bi prišlo do sodnega pregona kaznivih dejanj, kar se kaže v številnih odmevnih procesih.
Župan Alojz Sok pa je povedal, da smo nekaj mesecev pred volitvami, ki bodo pomembne za državo, za njen nadaljnji razvoj. Desnosre-dinska vlada bi po njegovem mnenju potrebovala še en mandat, da bi izpeljala vse tisto, kar se v štirih letih ni dalo. Je mnenja, da je pomanjkljivost današnjih ministrov, da se znajo premalo pohvaliti z vsem, kar naredi-
jo. "Ministra Šturma mediji kritizirajo, da spreminja preveč zakonov, jaz pa kot župan mislim, da bi bilo potrebno še marsikaj spremeniti. Dogaja se, da tisti, ki je v varstvu v domu za ostarele, pred odhodom v dom vse svoje premoženje prepiše na brata ali sestro. To je vrsta prevare. Ali pa ko sodišče v postopku nekomu, ki ne more plačati obveznosti, proda premoženje. Kupi pa ga nasprotna stranka za zelo nizko ceno, za tretjino vrednosti in dolžnik še vedno ne more plačati." Sok je ministra Šturma vprašal, kaj meni o razpletu v zvezi z megazabaviščem v Novi Gorici. Dr. Šturm je povedal, da je bila N.Si ves čas skeptična do tega projekta ter da ni naklonjena tej ideji. Zato je z veseljem sporočil, da do njene realizacije najverjetneje ne bo prišlo. "To je prispevek N.Si k spoštovanju vrednot, za katere se zavzemamo in med katere igre na srečo gotovo ne sodijo."
Pogovarjali so se tudi o regijah in njihovem številu. N.Si je najbolj naklonjena manjšemu številu regij, od 6 do 9.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • 19. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Izdelki vse kakovostnejši

Sredi marca se je na Ptuju začelo ocenjevanje vzorcev izdelkov v okviru letošnje 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Marčevska ocenjevanja je vodil dr. Janez Hribar z Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Na tretjem ocenjevanju so bile polno zaposlene štiri komisije, saj je bilo potrebno oceniti kar 137 vzorcev različnega žganja. Dr. Janez Hribar je zadovoljen povedal, da se kakovost izdelkov veča, s tem pa je dosežen tudi namen razstave. Pohvalil je po-
nudbo različnih izdelkov, ki je zelo pestra, kar kaže na to, da so proizvajalci inovativni tako pri uporabi tehnologije kot tudi surovine. Glede na to, da večina vzorcev izpolnjuje kriterije kakovosti, ki so skladni z direktivami EU in slovenskimi pravilniki, je to znak, da se proizvajalci vse bolj izobražujejo in dobivajo dobre nasvete v svetovalnih službah. Tudi z izbiro embalaže in predstavitvijo izdelka postajajo vse bolj inovativni, še dodaja dr. Janez Hribar.
MG
Od tod in tam
letale • V skupno deponijo z Rogatcem
V občini Žetale je že dalj časa ena najbolj spornih zadev redni odvoz in cena odpadkov, za kar skrbi podjetje Čisto mesto. Zaradi nezadovoljstva občanovse je župan občine Anton Buto-len že dalj časa dogovarjal o morebitni skupni službi za odvoz odpadkov z „južnejšimi" občinami, zlasti z občino Rogatec in Rogaška Slatina. Po zadnjih informacijah je dogovor med omenjenimi občinami že sklenjen, po njem pa naj bi se nova deponija uredila na robu naselja Čermožiše, prav na meji z občino Rogatec, do koder sta obe občini že modernizirali tudi cesto. Točna lokacija sicer zaenkrat ostaja še skrivnost, deponija pa naj bi začela delovati v začetku leta 2009, ko bodo Žetale prekinile pogodbo s podjetjem Čisto mesto. V zameno za deponijo, ki jo bodo sicer na začetku sofinancirale vse tri občine in bo v večini vseeno ležala na območju občine Žetale, le v manjšem delu pa na območju občine Rogatec, bodo Žetalčani prvih pet let upravičeni do brezplačnega odvoza odpadkov, tudi kasneje pa naj bi bila cena odvoza in odlaganja vsaj za polovico nižja, kot jo obračunavajo pri Čistem mestu. Ali bo občina Žetale na račun deponije pridobila še kakšne druge bonitete, je stvar dogovora s partnerskimi občinami.
SM
Ptuj • Lepo vreme privabilo blizu 400 čistilcev
Foto: Črtomir Goznik
Sobotna akcija spomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja v MO Ptuj je več kot uspela. Udeležilo se je je blizu 400 udeležencev, ki so se na koncu lahko pohvalili, da so zbrali več kot 150 kubičnih metrov odpadkov, ki so jih nevestneži odložilo v naravo namesto v posode za odpadke. Dobra pa je bila udeležba tudi na zaključku akcije, ki je že tradicionalno potekal na Ranci. Zbralo se je okrog 80 ljudi, ki so tudi ob druženju opozarjali na to, da je kljub povečanem ozaveščanju v odnosu do narave tega še vedno premalo, saj sicer ljudje ne bi toliko navlake odlagali v naravo. Kljub sobotnemu povečanemu čiščenja okolja so nekateri mestni predeli klicali na pomoč, med drugim južna pot na grad, kjer je bilo steklovine na pretek; skupina upokojencev iz Nove Gorice, ki je prišla na ogled ptujskega gradu, je imela kaj videti. Steklovina pa je še v soboto popoldne krasila Mestni trg. Telefoni odgovornih v Mestni hiši se na pozive turističnih delavcev Ptuja niso oglašali.
MG
Podlehnik • Motel za občinsko stavbo
Da se je podlehniški župan aktivno zavzel za ponovno odprtje nekoč znanega podlehniškega Motela, sicer ni nobena novost. Sedanjega lastnika, družbo Petrol, je tako uspel prepričati, da bo občina s svojim novim režijskim obratom skrbela za notranje sanitarije, vendar pa je to le del dogovora glede prihodnosti motela. Ker je že jasno, da motelski objekt tudi v prihodnosti ne bo imel obojestranskega dostopa z načrtovane avtoceste, je za Petrol v bistvu povsem nezanimiv kot pridobitni objekt z gostinsko-nočitveno namembnostjo, nerentabilnost tega posla pa so spoznali tudi ostali ponudniki in se zato umaknili. Kljub temu pa motelska stavba očitno ne bo porušena, saj je župan Maučič v teh dneh s Petrolom že dosegel dogovor, da z zamenjavo nekaj občinskih parcel, ki so za Petrol zelo aktualne, in nizko odkupno ceno odkupi večji del motelskega objekta ter ga preuredi v sedež občine s kulturno dvorano in prostori za društva. Manjši del objekta naj bi odkupil zasebnik, ki bo ponujal hitra popravila avtomobilov ter avtovleko, v igri za nakup dela motelske zgradbe pa je tudi eno znanih ptujskih špedicijskih podjetij.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zborovali veterani vojne za Slovenijo
Končno imajo svoje prostore
Člani ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so v četrtek, 20. marca, na letnem občnem zboru ugodno ocenili aktivnosti v minulem letu, saj so izdali spominski zbornik o dogodkih v letu 1991 in končno dobili svoje prostore; najbolj zaslužnim članom so se oddolžili s plaketami in priznanji republiškega ter območnega veteranskega združenja.
Kot je poudaril predsednik Stane Žitnik, so bili v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo tudi v minulem letu prisotni na vseh področjih družbenega življenja in širše; kot so bili leta 1991 prisotni pri vseh pomembnih aktivnostih za ohranjanje naše domovine in krojenju njene novejše zgodovine. Najpomembnejši dokaz za to je Zbornik Ptuj in leto 1991, ki je skupni projekt vseh veteranov na ptujskem in drugih, ki so s pisnimi pričevanji prispevali k osvežitvi dogodkov v času priprav in izvedbi osamosvojitve. Podprle so ga tudi vse občine na ptujskem območju ter številne delovne organizacije.
Na svečanosti ob izidu in predstavitvi zbornika, ki so jo izvedli ob izdatni pomoči MO Ptuj ob slovenskem državnem prazniku 8. februarja lani, je bil slavnostni govornik minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Vsem piscem sestavkov, darovalcem zgodovinskih fotografij in sodelavcem pri izdaji omenjenega zbornika so se oddolžili tako, da so jih skupaj s člani združenja povabili na strokovno ekskurzijo v Sarajevo in tamkajšnjo bazo mednarodnih mirovnih enot v Butmirju.
V okviru praznika mestne občine Ptuj so uspešno izvedli tradicionalno republiško tekmovanje vseh veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s
Medalje MSNZ so prejeli: (z desne) Milan Slana, Alojz Turnšek, Murko, Mira Verbančič in Milan Mahorič.
Foto: M. Ozmec
Milan Čuš, Janko Svenšek, Jožef
plovcem, ki se ga udeležuje iz leta v leto več članov. Udeležili so se tudi vseh drugih veteranskih prireditev, tekmovanj, pohodov in srečanj, ki sodijo v smernice republiške organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). S posebnim veseljem in spoštovanjem pa so se udeležili tudi tradicionalnega Maistrovega pohoda v sosednji občini Lenart. Aktivno so se vključevali tudi v proces dogovarjanja in sprejemanja zakonodajnih sprememb, ki urejajo status veteranov vojne za Slovenijo, ter drugih pomembnih zadev, ki se nanašajo na veteransko organizacijo. Uspešno pa so sodelovali z drugimi
Foto: M. Ozmec
Predsednik Stane Žitnik je posebej vesel, da so po večletnih prizadevanjih tudi veterani dobili svoje prostore.
veteranskimi organizacijami v Sloveniji.
Po večletnih prizadevanjih so končno uspeli pridobiti svoje društvene prostore, za kar so posebej hvaležni vodstvu Šolskega centra Ptuj, ki jim je odstopilo del prostorov, ter direktorju Cestnega podjetja Ptuj Ferdu Vajngerlu za finančno podporo. Ob njihovih prostorih bodo imeli sedež tudi Zveza slovenskih častnikov, Policijsko veteransko združenje Sever ter upokojeni člani Ministrstva za notranje zadeve. Poglobili so tudi sodelovanje s poveljstvi Slovenske vojske in organizacijskimi enotami MORS-a, s pomočjo 37. vojaško teritorialnega poveljstva pa so uspešno sodelovali tudi na slovesnem odprtju novega Puhovega mostu v Ptuju. V končni fazi so tudi dogovori o postavitvi spominskega obeležja, ki ga želijo postaviti v spomin na obdobje priprav na osamosvojitvene dogodke v letu 1990, na samo osamosvojitev leta 1991 in na prvi strel v vojni za Slovenijo, ki je bil sprožen 24. maja 1991, in prvega ranjenega ob incidentu pri ptujski vojašnici.
Sodelovali so tudi na tradicionalnem strelskem tekmovanju in se tudi tokrat dobro uvrstili. Uspešni so bili tudi
Foto: M. Ozmec
Dobitniki odličij območnega^ združenja veteranov vojne za Slovenijo: (z desne) FranciHliš, Lojze Cajnko, Milan Slana, Vlado Žgeč, Stanko Meglič in Jožef Murko v družbi s Stanetom Žitnikom in Vladimirjem Majerjem.
na veteranskih športnih igrah ter na drugih tekmovanjih in prireditvah. Uspešno sodelovanje z MO Ptuj pa je novembra potrdil župan dr. Štefan Čelan, ki je na ptujskem gradu pripravil sprejem za svojce padlih v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, za kar se mu zahvaljujejo. Za vrsto dejanj, ki so jih izvedli v minulem obdobju, se jim je župan MO Ptuj zahvalil s plaketo Mestne občine, veteransko združenje pa se mu je za razumevanje in sodelovanje zahvalilo s plaketo ZVVS. Letošnji praznik območne organizacije ZVVS Ptuj so obeležili s pohodom in obujanjem spominov na dogajanja na območju Haloz v občini Videm, aktivni pa so bili tudi v mednarodni dejavnosti, saj se je ekipa ptujskega veteranskega združenja udeležila mednarodnega tekmovanja v lovu rib s plovcem v Budimpešti.
Članom ptujskega združenja veteranov vojne za Slovenijo so se za opravljeno delo in uspešno sodelovanje na njihovem zboru zahvalili župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik pokrajinskega odbora ZVVS Vladimir Majer, predstavnik območne borčevske organizacije ZZB NOV Ptuj Stane Lepej, direktor Uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič, državni sekretar v MORS mag. Marjan Fekonja ter predstavnik le-narške območne organizacije ZVVS mag. Marjan Toš. Posebej zaslužnim članom so za njihova prizadevanja izročili plakete Republiške zveze veteranov vojne za Slovenijo ter območnega združenja ZVVS Ptuj. Zlato medaljo MSNZ je prejel Milan Slana, bronaste medalje MSNZ pa Milan Ma-horič, Jožef Murko, Janko Svenšek, Alojz Turnšek, Mira Verbančič, Franc Žinko in Milan Čuš. Vsem dobitnikom tudi naše čestitke ter iskrena zahvala za njihovo pomembno vlogo v vojni za Slovenijo na širšem ptujskem območju!
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Prihajata Rupel in Plassnikova
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj bo letošnjo jesen gostil srečanje slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla z avstrijsko zunanjo ministrico Ursulo Plassnik. Gre
za prestižni politični dogodek, ki ga bodo vključili v program priložnostne slovesnosti ob zaključku obnove hotela Mitra na Ptuju, saj bo ta poslej lahko razvajal tudi najzahtevnejše goste. Po nekaterih podatkih naj bi sorodniki avstrijske zunanje ministrice izhajali iz Ptuja. Glede na to, da bo imel obnovljeni hotel tudi velik banketni prostor, se bodo nekateri prestižni politični in gospodarski dogodki morda v prihodnje preselili iz prestolnice na Ptuj.
MG
Ptuj • Prihaja veriga Hilton
Foto: Črtomir Goznik
Kmalu bo tudi ptujska Panorama postala eno samo veliko gradbišče. Medtem ko se pri napovedani gradnji hotelskih zmogljivosti oziroma luksuznih apartmajev na mestu nekdanjega Koteksa še malo zapleta, pa teh problemov naj ne bi bilo na zemljišču Panorame, kjer še trenutno rastejo jablane. Te bodo v kratkem posekali, da bi se lahko pričela gradnja še enega ptujskega hotela, tokrat s kapitalom prestižne svetovne verige Hilton. Veriga Hilton bo na Ptuju zgradila super luksuzni petzvezdični hotel, ki bo imel 500 postelj. Še enkrat so se torej tudi v praksi potrdili izsledki ene od tržnih raziskav izpred dveh let, da je Ptuj meka za bodoče vlagatelje, tudi zaradi naložbe v Megalaxio, ki naj bi na to območje letno pripeljala najmanj milijon gostov, seveda pa bodo nekateri med njimi želeli tudi prespati. Naložba na ptujski Panorami je tudi priložnost za nekatere nujne posege na grajskem hribu.
MG
Spuhlja • Razstava ob veliki noči
V času velikonočnih praznikov so različna društva pripravila zanimive razstave in tem se je pridružilo tudi Društvo gospodinj Marjetica iz Spuh-lje, ki obstaja dobro leto in ga vodi predsednica Angela Čeh. Pripravile so že drugo razstavo ročnih del, pisanic ter pekovskih in slaščičarskih izdelkov. V Društvu gospodinj Marjetica je včlanjenih 62 žensk, in to vse od otrok do tretjega življenjskega obdobja. Članice so zelo aktivne, saj si vsaka prizadeva čim več doprinesti za obstoj društva.
Dobro sodelujejo tudi z ostalimi društvi v četrtni skupnosti Spuhlja in z društvi ostalih četrtnih skupnosti Ptuja, sosednjimi občinami in kmetijsko svetovalno službo pod vodstvom gospe Slavice Strelec.
MN
Foto: BR
Bruselj • Brez pregledov potnih listin
Od nedelje v schengen tudi letališča
Minuto čez polnoč s sobote na nedeljo je bilo odpravljeno preverjanje potnih listih na letališčih v Sloveniji in še osmih evropskih državah, ki so decembra lani vstopile v schengenski prostor z odpravo nadzora na kopenskih in morskih mejah. "Nobenih zapletov ne pričakujemo," je že pred tem v Bruslju zatrdil notranji minister Dragutin Mate.
Za slovenske državljane to po ministrovih besedah "preprosto pomeni, da ne bodo več podvrženi kontroli potnih listov", ko bodo odhajali v Bruselj ali katero koli drugo mesto v državi, ki je članica schengenskega prostora - ta se je decembra lani razširil s 15 na 24 držav.
Odprava mejnih kontrol na letališčih je "nova pridobitev", zaradi katere bodo ljudje lažje in hitreje potovali: približno tako, kot sedaj potujejo iz Bruslja v London ali Pariz, je ponazoril Mate. Schengen tako pomeni krajšo pot in konec vseh tistih vprašanj, ki jih postavljajo policisti, na primer kam greste, je pojasnil.
"Za potnike, za katere je ljubljansko letališče tranzitna postojanka, pa bo ob vstopu v schengenski prostor policija izvedla vse aktivnosti, potrebne za vstop v schengen," je pojasnil minister. "Ko bodo ti potniki nadaljevali pot v EU, tam ne bodo več podvrženi kontroli," je dodal.
V nedeljo se bo tako končala širitev schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah s 15 na 24 držav, ki se je začela decembra z odpravo nadzora na kopenskih in morskih mejah. V schengenskem prostoru je 22 članic EU - brez Velike Britanije in Irske ter Cipra, Bolgarije in Romunije - pa tudi Norveška in Islandija. (sta)
EU • Prve evropske demonstracije v Sloveniji
Ljubljana prihodnjo soboto v znamenju evropskih demonstracij
Prihodnjo soboto, 5. aprila, bodo v Ljubljani evropske demonstracije. Gre za prve vse-evropske demonstracije v eni od najnovejših članic držav Evropske unije, ki se jih bo udeležilo 43 sindikalnih organizacij iz 25 evropskih držav, od tega 21 držav članic EU ter s Hrvaške, Makedonije, Švice in Ukrajine.
Evropski sindikati tokrat zahtevajo nesporno povečanje plač in kupne moči, ki bi spodbudilo tudi gospodarski razvoj in omogočalo nova delovna mesta, okrepitev kolektivnih pogajanj med sindikati in delodajalci, enakost plač za moške in ženske, enako plačilo za delo za vse delavcev, vključno z začasno zaposlenimi in napotenimi delavci, dostojne minimalne plače, zmernost plač zaposlenih na vodstvenih položajih, več pravil za vse in več priložnosti za vseživljenjsko učenje, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Glavna zahteva demonstracij so večje plače evropskim delavcem. Vršijo se stalni pritiski na sindikate, na delavce, da ne smejo zahtevati višjih plač, ker naj bi ogrozile konkurenčnost evropskega gospodarstva, da bi pospešile višjo inflacijo, je opozoril Semolič.
Po Semoličevem je glavni problem na makroekonomski ravni v Evropi to, da se v vseh evropskih državah, na ravni EU pa nesporno, v BDP znižuje delež plač, raste pa delež dobičkov. "To, kar se dogaja v Sloveniji, ni posebnost samo Slovenije, ampak cele EU," je povedal Semolič in dodal, da so izjema skandinavske države, kjer se je okrepil socialni dialog in partnerstvo ter vera v kolektivna pogajanja. V teh državah rastejo plače hitreje kot produktivnost.
V Evropi, tako Semolič, kupna moč plač stagnira, spodjeda se
kupna moč zaposlenih. "Evropski delavci so vse bolj kvalificirani in produktivni, vendar imajo koristi od tega znanja le lastniki kapitala. In tako je tudi v Sloveniji," je prepričan Semolič.
V Evropi se neenakost med tistimi, ki so najbolje plačani in tistimi z najnižjimi dohodki, močno povečuje. Zaradi diskriminacije pri plačah so najbolj prizadete ženske, delavke in delavci, mladi ter imigranti in imigrantke. V Evropi je vse več revnih zaposlenih, kot revežev brez dela. Revnih zaposlenih je 18,9 milijona, revežev brez dela pa 6,9 milijona, opozarja Semolič.
Demonstracije, ki se jih bo ocenah Semoliča udeležilo od 20.000 do 30.000 demonstrantov, sovpadajo s sestankom evropskih finančnih ministrov in Evropske centralne banke (ECB), ki bo 4. in 5. aprila na Brdu pri Kranju. Na sestanku bodo razpravljali o problemih finančne krize, o problemih nadaljnjega razvoja tega dela življenja v EU.
Demonstracije bodo potekale ravno prihodnji konec tedna zato, ker nekaj očitkov sindikatov leti na finančne ministre in ECB. Sindikati politiko ECB, ki preprečuje socialni dialog na področju avtonomije kolektivnih pogodb, ostro obsojajo, je povedal Semolič in dodal, da se z demonstracijami dajejo jasno sporočilo, da morajo prisluhniti zahtevam vseh evropskih sindikatov.
Začetek demonstracij, ki bodo v Sloveniji kot predsedujoči EU, bo ob 14. uri na Gospodarskem razstavišču, nato bodo krenili po Dunajski cesti do Kongresnega trga, kamor naj bi prispeli predvidoma ob 15. uri.
Demonstracij se bo med drugim udeležilo tudi deset članov Evropskega parlamenta, predstavniki evropskih industrijskih sindikatov in predstavniki medre-gijskih sindikalnih svetov, na čelu pa bo vodstvo Evropske konfederacije sindikatov. Delegacijo Evropske konfederacije sindikatov bo pred začetkom demonstracij, dopoldne, sprejel premier Janez Janša.
Semolič je tudi napovedal, da bo prihodnji teden, 3. in 4. aprila, v Ljubljani tudi alternativni Eco-fin, ki se ga bodo udeležili ekonomisti, ki imajo posluh za socialno podobo družbe. (sta)
Beograd • Poskus izpodbijanja pri meddržavnem sodišču
Srbija na ICJ po mnenje glede razglasitve neodvisnosti Kosova
Srbija upa, da ji bo razglasitev neodvisnosti Kosova uspelo izpodbijati tako, da bo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) zaprosila za mnenje o legalnosti tega dejanja. To je za televizijo B92 po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal srbski zunanji minister Vuk Jeremic.
Kot je dejal Jeremic, bo Srbija ICJ zaprosila za neobvezujoče mnenje, ali je bilo z razglasitvijo neodvisnosti Kosova v parlamentu v Prištini 17. februarja kršeno mednarodno pravo. Kot navaja AP, pa bo moral Beograd najprej prepričati večino članic Združenih narodov v glasovanje za takšno prošnjo ICJ, ki je glavno pravosodno telo ZN.
Jeremic je povedal, da bo Srbija takšno glasovanje zahtevala na zasedanju Generalne skupščine ZN septembra v New Yorku. Jeremic je po lastnih navedbah "previdno optimističen", da bo Srbiji uspelo dobiti na tem glasovanju. Jeremic se sicer danes mudi v Indoneziji, v okviru turneje po azijskih državah, ki jih želi prepričati, naj neodvisnosti Kosova ne priznajo.
Kljub temu, da bi bilo mnenje ICJ o razglasitvi neodvisnosti Kosova kot kršitvi mednarodnega prava neobvezujoče, bi po mnenju Jeremica to lahko upočasnilo prizadevanja Kosova za priznanje s strani novih držav in morebitno članstvo v ZN. Po navedbah AP srbski predstavniki upajo, da Kosovo ne bo postalo član ZN in drugih mednarodnih organizacij v prihodnjih letih, tako da bi bili njegovo vodstvo prisiljeno v ponovna pogajanja o statusu.
Srbski nacionalisti so sicer od srbskega vodstva zahtevali, da Srbija na ICJ vloži tožbo proti vsaki državi, ki bi priznala Kosovo. A pravni strokovnjaki so bili mnenja, da tovrstno pravno dejanje zaradi proceduralnih ovir ne bi imelo skoraj nobene možnost za uspeh. (sta)
Bruselj • Evropska komisija začela preiskavo
Družba Visa poslovala z nepravičnimi provizijami?
Evropska komisija je prejšnji teden zaradi suma nepravičnih provizij začela uradno preiskavo proti družbi Visa Europe Limited. S preiskavo naj bi ugotovili, ali so provizije pri čezmejnem poslovanju s plačilnimi karticami znamke Visa v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA) v skladu s pravili EU na področju konkurence, so sporočili v Bruslju
V okviru preiskave, za dokončanje katere ni določenega roka, naj bi glede teh transakcij tudi pregledali politiko družbe "spoštuj vse kartice", ki vse trgovce obvezuje, da morajo sprejeti vse veljavne plačilne kartice znamke Visa.
Potem, ko je Visa Europe leta 2002 obljubila reforme, je bila izvzeta iz pravil, ki prepovedujejo omejevalne poslovne prakse, kot je dogovarjanje cen. Izjema za družbo Visa Europe je prenehala veljati konec lanskega leta, zato mora odtlej družba upoštevati vso evropsko zakonodajo.
Evropska komisija je decembra lani odločila, da glavni tekmec Vise, MasterCard, z večstranskimi medfranšiznimi provizijami pri čezmejnem poslovanju z debetni-mi in kreditnimi plačilnimi karticami znamk MasterCard in Maestro v EEA krši pravila konkurence EU glede omejevalnih poslovnih praks. Družba Mastercard je nedavno sporočila, da bo odločitev Bruslja izpodbijala. (sta)
Hrvaška • Akcija hrvaške policije
Upokojeni general, osumljen umorov, morda v Sloveniji?
Posebne enote hrvaške policije iščejo upokojenega generala hrvaške vojske Ivana Koradeja zaradi suma umora moškega v vasi Vitešenec pri Ivancu na severozahodu Hrvaške. Kot poročajo hrvaški mediji, je policija že prijela generalovega 19-letnega
Foto: internet ¡.¡„g y ^ v kater| je Korade
živel, Velika Veternička pri Zlatarju, so medtem odkrili še tri trupla.
Kot je izjavil preiskovalni sodnik zagrebškega sodišča Mirko Klinžic, je preiskava zaenkrat pokazala, da je za zločine v Veliki Veternički najverjetneje odgovorna ista oseba. Kot je dejal, so na krajih zločinov našli prazne tulce, ki naj bi sodili k istem orožju.
Gre za umore 62-letne ženske in njenega 15-letnega vnuka ter njunega 63-letnega soseda, ki je po poročanju hrvaških medijev poleg strelnih ran imel tudi rano zaradi vboda z nožem. Storilec pa je poskušal ubiti še nekega moškega, ki naj bi bil priča zadnjega umora, navajajo mediji. V bližini hiš treh umorjenih je sicer družinska hiša generala Koradeja, kot je poročala hrvaška televizija, pa naj bi imel Korade neurejene odnose z ubitim 63-letnikom še iz zgodnje mladosti.
Policija je že v sredo našla truplo 36-letnika, ki je bil najbližji soborec hrvaškega generala, po vojni pa tesni prijatelj. Umrli je bil v 90. letih prejšnjega stoletja obsojen na zaporno kazen zaradi umora dveh hrvaških vojakov. Sicer pa policija ni ne potrdila ne zanikala, da iščejo Koradeja zaradi vseh štirih umorov. Je pa danes objavila tiralico, v kateri poudarja, da je "oborožen in nevaren".
Policisti so medtem blokirali veliki del hrvaškega Zagorja. Koradeja so čez dan iskali tudi s helikopterjem, v Veliko Veterničko pa je policija napotila celo oklepnik. Korade, ki je leta 1992 v vojni izgubil levo roko, je bil sicer večkrat aretiran zaradi nasilnega obnašanja.
Na Generalni policijski upravi Slovenije opozarjajo, da bi osumljenec lahko pobegnil v Slovenijo in dodajajo, da so slovenski policisti o dogodku in videzu osumljenca že obveščeni. (sta)
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo priznal, da so državljani zaskrbljeni zaradi trenutnega gospodarskega položaja, obenem pa je izrazil prepričanje, da se ameriški ekonomiji obetajo najboljši časi doslej. Ameriški finančni minister Henry Paulson pa je investicijskim bankam sporočil, da jih v prihodnje čaka večji nadzor državnih organov kot doslej, zato da bi preprečili prihodnje finančne krize podobne sedanji. Paulso-nova izjava je presenetila, saj je v popolnem nasprotju z dosedanjo filozofijo administracije.
PARIZ - Predsednik uprave evropskega letalskega in oborožitvenega koncerna EADS Louis Gallois je opozoril, da visok tečaj evra glede na ameriški dolar "duši dober del evropske industrije". "Če se bo takšno stanje nadaljevalo, bodo izvozna podjetja proizvodnjo preselila iz Evrope," je opozoril. EADS, ki je krovna družba evropskega letalskega proizvajalca Airbus, se sicer z različnimi ukrepi poskuša prilagoditi visokemu tečaju evra. DUNAJ - Banka Raiffeisen International, ki upravlja mrežo Raiffe-isen Zentralbank v srednji in vzhodni Evropi, je lani v primerjavi z letom prej povečala konsolidiran dobiček za 41,7 odstotka na 841 milijonov evrov. Dobiček pred davki pa je prvič presegel milijardo evrov in je dosegel 1,24 milijarde evrov. STOCKHOLM - Švedski tekstilni koncern H&M je v prvem četrtletju zabeležil 28-odstotno povečanje dobička, in sicer zaradi boljše prodaje in ugodnega valutnega razmerja z dolarjem. Drugi največji tekstilni koncert v Evropi je v prvem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo februarja, zabeležil za 310 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani dobiček znašal 246 milijonov evrov.
MOSKVA - Največji ruski letalski prevoznik Aeroflot se zanima za prevzem kakšnega letalskega prevoznika v Evropi, med drugimi češkega letalskega prevoznika ČSA Czech Airlines in srbskega Jata, za katere bo kmalu stekel proces privatizacije, je povedal generalni direktor Aeroflota Valerij Okulov. Kot je dejal Okulov, v Aeroflotu že več let razmišljajo o nakupu kakšnega evropskega letalskega prevoznika, zato so se lani tudi zanimali za nakup italijanske Alitalie, ki že več let beleži izgubo, vendar so se iz tekme za nakup večinskega deleža umaknili.
TRST/ATLANTA - Ameriški proizvajalec pijač Coca-Cola in italijanska družba Illycaffe sta, potem ko sta oktobra lani sklenila dogovor o ustanovitvi skupnega podjetja, napovedala uvedbo treh novih kavnih napitkov. Skupno podjetje Ilko Coffee International s sedežem v Milanu bo v začetku aprila začelo prodajati hladne kavne napitke v pločevinki, pripravljene za takojšnjo uporabo. Pijače bodo nastopale pod imeni Caffe, Cappuccino in Latte macchiato.
BERLIN - Nemški diskontni prodajalec Lidl naj bi skrivoma s pomočjo varnostnih kamer nadzoroval zaposlene v svojih trgovinah, celo v toaletnih prostorih. Lidl, ki ima v Nemčiji več kot 2700 trgovin, prisoten pa je tudi v Sloveniji, naj bi med službenim časom opazoval zaposlene. Tako naj bi s pomočjo varnostnih kamer nadzorovali, kaj počnejo zaposleni med odmori, kaj se pogovarjajo, kdaj hodijo na stranišče. O spornem početju Lidla je prvi poročal nemški časopis Stern, šele nato so uvedli preiskavo. SINGAPUR - Cene nafte so se v četrtek na svetovnih trgih po objavi tedenskega poročila ameriškega ministrstva za energijo o zalogah še nekoliko zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v maju, je bilo treba popoldne v azijskem elektronskem trgovanju odšteti 105,96 dolarja. Sod zahodnoteksaške lahke nafte je bil za šest centov dražji kot ob zaključku torkovega trgovanja.
NEW YORK - Cena ameriške nafte se je v sredo po objavi tedenskega poročila o ameriških naftnih zalogah močno zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v maju, je bilo treba popoldne odšteti 105,26 dolarja, kar je 4,04 dolarja več, kot je bila zaključna cena v torek. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 3,13 dolarja na 103,73 dolarja za sod.
BRUSELJ - Zunanji negativni vplivi, s katerimi se sooča območje evra, se krepijo: še vedno obstaja negotovost zaradi finančnih turbulenc, gospodarstvo ZDA je v recesiji ali pa vsaj na robu nje, tu pa so tudi inflacijski pritiski zaradi vse višjih cen nafte in hrane, v sredo objavljenem četrtletnem poročilu o območju evra ugotavlja Evropska komisija. "Gospodarstva območja evra se še vedno soočajo z močnimi nasprotnimi vetrovi, vključno z dolgotrajnimi negotovostmi glede trajanja in višine končnih stroškov finančnih nemirov, vse bolj šibkim ameriškim gospodarstvom in naraščajočimi cenami blaga. In, kljub zdravim gospodarskim temeljem, območje evra že začenja čutiti posledice," je poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Gospodarstvo se tako mora soočiti z naštetim, a območje evra se s tem lahko spopada, pri čemer mu pomaga tudi močna rast v nastajajočih trgih, ugotavlja poročilo. Rast območja evra se je sicer v zadnjem lanskem četrtletju znižala na 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na letni ravni (z 2,6 odstotka BDP še v tretjem četrtletju), slednje pa je mogoče pripisati oslabljeni zasebni porabi zaradi višjih cen.
BERLIN - Kazalec gospodarskega zaupanja v Nemčiji se je marca zvišal tretji mesec zapored. Vrednost kazalca, ki ga mesečno izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je zvišala s februarskih 104,1 točke na 104,8 točke, so v sredo sporočili z inštituta. Januarja je bila vrednost indeksa 103,4 točke. Anketirana podjetja so trenutne razmere v gospodarstvu ocenila bolje kot februarja, in sicer se je indeks povišal s 110,3 na 111,5 točke. Tudi kazalec o pričakovanih razmerah v nemškem gospodarstvu v prihodnjih šestih mesecih se je nekoliko zvišal, z 98,2 na 98,4 točke.
BRUSELJ - Evropska komisija je v sredo zaradi suma nepravičnih provizij začela uradno preiskavo proti družbi Visa Europe Limited. S preiskavo naj bi ugotovili, ali so provizije pri čezmej-nem poslovanju s plačilnimi karticami znamke Visa v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA) v skladu s pravili EU na področju konkurence, so sporočili v Bruslju.
Ormož • Upravna enota presega povprečje
Stranke dobijo več, kot pričakujejo
Irena Meško Kukovec, načelnica Upravne enote Ormož, je minuli četrtek pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila delo UE v preteklem letu in načrte za tekoče leto. Meško Kukovčeva je prevzela vodstvo UE Ormož pred šestimi meseci.
V minulem letu je bilo v UE zaposlenih 30 zaposlenih, od tega 22 uradnikov in 8 stro-kovno-tehničnih delavcev. Štirje delajo polovični delovni čas, ker si dva delavca delijo z Občino Ormož, dva pa sta polovično invalidsko upokojena. Lani so uspeli realizirati skoraj vse z načrtom zastavljene cilje, ki se skladajo z dolgoročnimi cilji in poslovno politiko UE Ormož. To pa so učinkovito delo, zadovoljstvo strank in zadovoljstvo zaposlenih. Prepričani so, da je uspešnost dela UE v tesni povezanosti z osvojenim certifikatom kakovosti po ISO standardu 9001:2000 v letu 2006 in aktivnostmi za ohranitev ISO certifikata v letu 2007. Od 42 načrtovanih ukrepov je ostalo nerealiziranih le pet, pa še ti iz objektivnih razlogov in bodo uresničeni v letošnjem letu.
Na področju upravnega dela so skoraj v celoti dosegli cilje. Nerealiziran je ostal cilj v roku 5 minut postreči 93 % strank, dejansko je bilo tako hitro postreženih le 90 strank in načelnica ocenjuje, da je bil načrt postavljen preambiciozno. V reševanje so prejeli 6.439 upravnih zadev (leto poprej pa 6.724), torej 4,2 % manj zadev kot leta 2006. To ne pomeni, da se je zmanjšal obseg dela, ampak se je spremenila zakonodaja, po kateri so bila nekatera opravila razvrščena med druge upravne naloge. Od vseh obravnavanih zadev je bilo rešenih 6.356 upravnih zadev (98,7 %), leto poprej pa 98,1 %. Nerešenih je ostalo 83 (1,3 %) v reševanje prevzetih zadev, leto poprej pa 1,9 %. Skoraj vse zadeve so
Načelnica Upravne enote Ormož Irena Meško Kukovec je z narejenim v zadnjih šestih mesecih zadovoljna, za tekoče leto pa so si zastavili še malo višje cilje.
bile tudi rešene v zakonitem roku (le 0,3 % ne), po roku je bilo rešenih le 16 zadev, leto poprej 43.
V lanskem letu UE ne beleži več nobenih delovnih zaostankov, razen na področju denacionalizacije, kjer je ostalo odprtih še šest zadev, leto poprej pa 15. Kukovčeva je pojasnila, da je od 574 vloženih zadev s področja denacionalizacije UE pravnomočno zaključila 568 zadev, dve sta v reševanju na instanci, dve pa sta prekinjeni zaradi predhodne rešitve vprašanja glede državljanstva. V primeru preostalih dveh zadev, ki sta v reševanju na UE, sta bili v eni zadevi v februarju izdani dve delni odločbi, ki pa jima še teče rok za pritožbo.
"O kvaliteti našega dela priča tudi število potrjenih odločb na II. stopnji, saj je bila od 12 pritožbenih primerov v kar 9 primerih potrjena naša odločitev z odločbo
drugostopenjskega organa. Razen tega v letu 2007 beležimo skrajšanje povprečnega časa za odločbo s 7,55 na 3,7 dneva. Razen upravnih zadev smo na UE rešili tudi 24.313 drugih upravnih nalog," je povedala načelnica.
Skrbi jih le za krajevne urade
V okviru UE Ormož deluje tudi sedem krajevnih uradov, kjer se delo izvaja z 2,5 delavca, kar pomeni, da ima vsak krajevni urad uradne ure enkrat tedensko cel delovni dan. Z upokojitvijo matičar-ke v letošnjem letu pa Meško Kukovčevo skrbi, kako bodo v prihodnje zagotavljali delovanje KU v nespremenjenem obsegu uradnih ur. Malo verjetnosti je namreč, da jim bo dovoljeno dodatno zaposlovanje, saj so zaposlitve v javni upravi omejene.
Pri svojem delu se še po-
sebej trudijo zadovoljiti interese strank, kar jim očitno uspeva, tako vsaj kaže visoka ocena zadovoljstva strank z njihovim delom. V minulem letu so bili na skali od 1 do 5 ocenjeni s 4,62 in so s tem presegli republiško povprečje, ki znaša 4,42. Iz ankete zadovoljstva strank v UE Ormož je razvidno tudi to, da so stranke pri vseh sestavinah kvalitete lani že drugič zapored dobile več, kot so pričakovale. Tudi rezultati barometra kakovosti, ki se spremljajo mesečno, so bili za UE Ormož ugodni, saj je bila povprečna ocena splošnega zadovoljstva strank v UE Ormož v vseh mesecih, razen v juniju, oktobru in decembru, nad republiškim povprečjem.
Poleg zadovoljstva strank pa jih zanima tudi zadovoljstvo zaposlenih. Anketa je pokazala, da so z delovnim mestom zadovoljni vsi zaposleni, kar 88,9 % jih meni, da je potek dela na njihovem delovnem mestu dobro organiziran. Več kot 85 % zaposlenih meni, da jim je na delovnem mestu omogočena osebnostna rast, in 88,9 %, da jim delovno mesto nudi dobre možnosti za stalno usposabljanje in nadgrajevanje njihovega znanja.
Ustaljeni medčloveški odnosi pa so se v minulem letu za spoznanje poslabšali, kar kaže na to, da si zaposleni želijo boljše medsebojne odnose, več pohval za opravljeno delo in več informacij o odločitvah vodstva ter da se dodelajo in uvedejo mehanizmi za večjo motivacijo in zavzetost za delo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Mitra na poti v visoko kategorijo ponudbe
Nove zvezdice v ptujski turistični ponudbi
Podjetje Hosting, d. o. o., je te dni pričelo prenavljati hotel Mitra, ki domuje v eni nalepših ptujskih stavb. Prenova bo trajala do konca avgusta, ko naj bi hotel ponovno odprli za goste.
Direktor Peter Vesenjak
je povedal, da so prejšnji konec tedna podpisali pogodbe z izvajalci del. Hotel Mitra bodo obnavljala ptujska podjetja Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, Mix, d. o. o, Kitec, d. o. o., le opremo bo dobavilo eno od ljubljanskih podjetij. Investicijo sofinancira Podjetniški sklad Republike Slovenije (regionalni razvojni sklad EU). Hotelski objekt bodo v celoti obnovili skupaj s stavbo v Grajski ulici l, v katero širijo kapacitete. Kupili so tudi del stavbe med
Grajsko ulico in Prešernovo ulico 6 od Nove Ljubljanske banke. V Grajski ulici 1 bodo dodatno pridobili šest sob, v kletnih prostorih pa bo sodoben spa-center. Po obnovi bo imel hotel skupaj 29 sob ali 60 ležišč visoke kategorije štirih zvezdic oziroma 4 +. Opremljene bodo z najnovejšo informacijsko tehnologijo. V celoti bodo obnovili re-cepcijski prostor z lobijem, v najmanjši meri pa bo obnove deležna kavarna, ki bo ohranila dosedanji izgled. Atrij bodo uredili kot poletni vrt
in sodoben prireditveni prostor. Iz sedanje restavracije in kuhinje pa bo nastal večji seminarsko-konferenčni pri-ditveni prostor za 120 ljudi. Z obnovo bodo dobili tudi vinsko klet in vinoteko.
Podjetje Hosting iz Ptuja, ki razvija verigo družinskih hotelov Story Hotels, bo obnavljalo tudi Tavčarjev dvorec Visoko. V prejšnjem mesecu so uskladili pogodbo o skupnem vlaganju z občino Gorenja vas-Poljane. To bo potekalo na podlagi zasnove, ki so jo dorekli Z zavodom za varstvo
Pa brez zamere
(P)o resnici za 1. april
Analiza laganja
Ni laganja brez laži. To je prvi nujen element za laganje. Laž, neresnica, trditev v nasprotju z realnostjo. Brez nje ni laganja. Drugi element laganja, nujno potreben za izvedbo tega dejanja, je tisti, ki laže. Torej tisti, ki laž izreče, zapiše ali kako drugače izjavi. Ponavadi (ni pa nujno) taki osebi, akterju laganja, rečemo lažnivec. A laž in lažnivec še nista dovolj, da bi se akt laganja zgodil. Potrebujemo še tretji in hkrati zadnji nujni element za dejanje laganja. To je sprejemnik, tisti, ki mu je laž namenjena; bodisi eksplicitno njemu s strani lažnivca, bodisi pa se sprejemnik laži sam označi, prepozna za tistega, ki mu je laž namenjena s tem, ko jo (laž) sprejme v presojanje. Seveda ni nujno, da je posamezna laž namenjena samo enemu sprejemniku - lahko cilja na več sprejemnikov, včasih na cele narode ali celo na ves svet (nekako se mi ob tem v mislih pojavi področje politike).
Nadalje tudi ni nujno, da tisti, ki emu je laž namenjena, se pravi njen sprejemnik, to laž sprejme v smislu, da trditev, kije predmet laži, dojame kot resnično. Je pa lažpopolna le v primeru, dajo sprejemnik sprejme kot resnično - torej, daje sprejemnik naplahtan, po domače povedano: nateg-njen. Laž, ki jo sprejemnik uvidi in spregleda takoj, sicer še vedno ostane laž, a osiromašena, hipno razkrinkana laž. Seveda, večina laži je slej ko prej razkrinkanih, in to jih s strani sprejemnika tudi dela za laži (ne pozabimo, lažnivec že takoj, ko laž izreče, ve, da je izrekel laž). A bistvo laži je v tem, da je pri sprejemniku vsaj za trenutek pojmovana kot resnica. Le tako se s strani sprejemnika lahko kasneje pokaže za laž in zaokroži akt laganja. Sprejemnik trditev, ki mu jo kot resnično posreduje lažnivec, najprej sprejeme prav tako, torej resnično, da bi kasneje sprevidel, da je bila ta trditev že od vsega začetka s strani lažnivca mišljena kot zavajanje, neresnična trditev, skratka, jo sprevidi kot laž.
S tem v mislim premislimo zdaj naslednje: učinkovitost mehanizma laganja, ki smo ga opisali, je odvisna od treh stvari, ki so povezane z akterji, ki smo jih opisali zgoraj (lažnivcem, lažjo, sprejemnikom laži). Da bo akt laganja v popolnosti uspel, mora, prvič, lažnivec biti precej inteligenten (in/ali pokvarjen), da si lahko izmisli dobro laž. Drugič, laž mora biti take oblike, da bo sprejemnika laži zavedla in je ne bo takoj spregledal kot laž (ampak bo, kot omenjeno zgoraj, vsaj za trenutek verjel, da je resnična, se pravi, da "bo nasedel"). In tretjič, kar je najbolj pomembno - uspeh laži, laganja je odvisen predvsem od sprejemnika, od njegove (ne)sposob-nosti sprejeti laž. Od tega, ali je sprejemnik tak človek, da slepo verjame vsemu in vsakomur ter s svojo glavo ne razmišlja popolnoma nič, ali pa je po drugi strani človek, ki uporablja svoj naravno luč razuma in kritično mišljenje; se pravi, če poenostavimo - ali je sprejemnik laži bolj bebček ali pa razmeroma inteligenten, kritičen in s svojo glavo misleč človek. Saj veste, kako pravijo, da butlju lahko prodaš karkoli in ti bo slepo verjel. Inteligentnega in kritičnega človeka je precej teže naplahtati. Seveda, nekatere laži so take, da jih pač ne moremo hipno preveriti in jih pač sprejmemo kot resnico (to so predvsem povprečne laži - recimo, da nekdo reče, da pri njemu dežuje, čeprav ne, mi pa smo na drugem koncu države in tega pač ne moremo preveriti); druge laži so pa take, katerim vsak, ki vsaj povprečno uporablja svoj razum, ne bo nasedel niti za hipec. Morda se mu bodo zdele humoristične, a verjel pa jim ne bo niti za trenutek.
Iz zgoraj povedanega lahko vidimo, da 1. april, ki bi naj bil dan norčij, neresnic in vlečenja za nos, v sebi nosi tudi precej bolj globoko in resno sporočilo. Če ga gledamo iz zgornje perspektive, nam namreč kaže splošno stanje kritičnosti in inteligence nekoga, sprejemnika laži; pri lažeh, namenjenih večjim skupinam ljudi, pa tudi prevladujoče stanje inteligentnega razmišljanja v družbi kot celoti. Več o lažeh, ki jim gladko "nasedle" ogromno ljudi, in povezavi le tega s Charlesom Darwinom pa naslednjič.
Gregor Alič
kulturne dediščine Slovenije, pri izdelavi katere je sodeloval prof. dr. Boris Leskovec s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. V teku je izdelava idejnega in investicijskega projekta, ki ga mora potrditi tudi občina Gorenja vas-Polja-ne. Potrditvi bo sledila izdelava projektne dokumentacije in izvedba samega projekta. Po obnovi bo Tavčarjev dvorec Visoko hotelski-reziden-cialni objekt v sklopu Story Hotels podjetja Hosting.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hotel Mitra bodo prenovili in mu dodali nekatere nove vsebine.
Foto: vki
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 1. aprila 2008
Markovci • Jubilej moškega pevskega zbora
S pesmijo skozi štiri desetletja
Nova večnamenska dvorana v Markovcih je bila na velikonočni ponedeljek, 24. marca, polna že pol ure pred napovedanim pričetkom jubilejnega koncerta, ki so ga ob 40-letnici neprekinjenega delovanja pripravili pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci. Z ubrano pesmijo in igranjem so jim čestitali tudi Modrijani.
Foto: M. Ozmec
V prvem delu so jubilanti predstavili ljudske pesmi, ki so jih včasih prepevali, ko so se z "ladjami" odpravili prek Drave na košnjo v Šturmovce.
Tako kot so napovedali, se je jubilejni koncert markov-skih pevcev zgodil malo drugače, sicer pa je bilo ves čas zelo pestro in nadvse prijetno. V prvem delu so se v ljudskih oblačilih predstavili z živo ljudsko pesmijo, ki so jo včasih prepevali mladi fantje in možje, ko so se z "ladjo" odpravili prek Drave na košnjo trave v Šturmovce, pa ob raznih domačih opravilih ter ob pustu, ki je v korantovi deželi tako pristen in doživet. Prav ljudsko petje, ki jih je od nekdaj družilo, jih je leta 1967 povezalo kakih 20, da so pričeli tudi organizirano petje in ustanovili moški pevski zbor. Prvič so javno zapeli 6. februarja 1968, zato ta dan štejejo kot uradni pričetek delovanja.
Njihov prvi dirigent je bil tedanji učitelj glasbe na OŠ Markovci Štefan Vugrinec, ki jih je vodil do leta 1976. Nepozabni so bili trenutki z drugim dirigentom Janezom Bezjakom iz Bukovcev, ki jih je vodil celih 19 let, vse do svoje prerane smrti 11. maja 1995. Za njim je leta 1995
zbor prevzel sedanji dirigent Srečko Zavec, sicer doma iz Trdobojcev v občini Lesko-vec. Danes je zbor pomlajen s številnimi novimi, predvsem mladimi pevci, tako da je njihovo petje zelo razgibano, njihovi glasovi in repertoar so zelo raznoliki. So eden redkih zborov, v katerem prepevajo tri generacije pevcev - iz družine Šmigoc oče, sin in vnuk ter dvakrat po dve generaciji - iz družine Kunčnik oče in dva sinova, iz družine Štumf pa oče in sin. Zanimivo je, da so med pevci še vedno štirje, ki pojo že od vsega začetka, torej že celih 40 let; to so Janez Horvat, Jože Ci-gula, Alojz Letonja in Ivan Kunčnik. Z njimi kot odlična solistka večkrat zapoje tudi dirigentova žena Sonja, od leta 2002 pa je njihova redna povezovalka koncertnih programov Milka Liponik.
Zbor, sedaj kulturno društvo, ves čas nosi ime po mladem revolucionarnem Mar-kovčanu Alojzu Štrafelu. Njegovemu imenu so ostali zvesti tudi po tem, ko se je nekdaj prosvetno preimeno-
valo v kulturno društvo.
Moški pevski zbor Alojza Štrafela Markovci je redno sodeloval na vseh revijah pevskih zborov občine Ptuj, sodeloval na koncertih sodelujočih pevskih zborov v Mostah pri Komendi, Šempetru na Dolenjskem in še kje. Več let sodelujejo na taborih slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, vsako leto pripravljajo samostojne koncerte, običajno ob žeg-nanju na markovo nedeljo, redno sodelujejo na raznih proslavah in prireditvah po vsej občini in izven nje. V manjših skupinah, kot kosci in orači, pa njihovi pevci nastopajo tudi na folklornih in etnografskih prireditvah. Od leta 1988 uspešno sodelujejo s pevskim zborom iz Budimpešte, kjer so prvič gostovali leta 1989, drugič pa v letu 2002, madžarski pevci pa jim obiske redno vračajo z gostovanji v Markovcih in Ptuju. Leta 2005 so skupaj z markov-skimi folkloristi gostovali pri slovenskih zdomcih v Dresd-nu in Berlinu v Nemčiji, leta 2007 pa v Sarajevu v Bosni in
Foto: M. Ozmec
Po dobrih treh desetletjih so zapeli tudi pod vodstvom prvega dirigenta Štefana Vugrinca (v sredini), desno je sedanji dirigent zbora Srečko Zavec, levo pa predsednik zbora Janez Kukovec.
Hercegovini.
Ob 40-letnem jubileju so markovski pevci izdali spominsko publikacijo pod naslovom Pesmi glas druži nas - KD Alojza Štrafela Markovci / Moški pevski zbor ob 40-letnici, ki sta jo uredila Karolina Pičerko in Aleš Milošič, v njej pa je na 120 straneh v besedi, sliki in karikaturi kronološko opisano njihovo 40-letno druženje s pesmijo.
Svojstveno presenečenje njihovega prazničnega koncerta je bil zagotovo nastop članov popularnega narodno-zabavnega ansambla Modrijani, ki so slavljencem v čast zapeli in zaigrali nekaj svojih najboljših skladb, eno od njih so predstavili premierno, v eni pa so z njimi zapeli tudi pevci markovskega pevskega zbora. Zanje in za navdušeno občinstvo so zaplesali tudi mladi člani Folklorne skupine Alojza Štrafela Markovci ter markovski orači z nepogrešljivim in avtohtonim korantom.
V drugem delu jubilejnega koncertnega popoldneva pa so markovski pevci zablesteli v novih oblekah, ki so si jih s pomočjo občine Markovci in sponzorjev privoščili ob jubileju. Predsednik zbora Janez Kukovec in predstavnica območne enote sklada za ljubiteljsko dejavnost Mateja Kuharič sta pevcem izročila zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke za večletno zvestobo zboru in ubranemu petju. Ob visokem jubileju je pevcem čestital župan občine Markovci Franc Kekec, v imenu kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pa tudi Jože Hrga iz sosednje občine Videm. Kot se za dobre sosede spodobi, jim je voščil s pesmijo, tako da je za njim slavljencem v čast zapela vsa dvorana. Zares prijetno pevsko doživetje.
M. Ozmec
Na knjižni polici
SKRITO.SI v
(Uredili Mitja Čander, Aleš Šteger, Sanja Grobovšek)
Ljubljana. Študentska založba, 2007 (Zbirka Beletrina)
Skrito.si, zbir kratkih zgodb, so posebni, intimni prizori več kot dvajsetih slovenskih avtorjev srednje in mlajše generacije. Ne gre samo za prostore pesniškega ali pisateljskega navdiha različnih toponimov Slovenije, ki v njihovih zgodbah žlahtnijo presenetljivo sveže in duhovito, včasih kot mozaik, še bolj pa kot celota v mno-gobarvnem svetlobnem in zvočnem prerezu, temveč gre tudi za prikrite, duhovne, metafizične prostore.
Esad Babačic meni, da se najlaže skriješ tam, kjer je veliko ljudi. V otroštvu je skrit pod mizo poslušal pogovore odraslih. Njegovo spričevalo je bilo skrito, ker ga je sam nekaj let podpisoval. Ljubljana je ena sama skrivalnica. Moste so bile kraj neskončne melanholije. Ljudje v Ljubljani bežijo pred lastnim mestom. Mateju Bogataju gre bolj za mesta, na katera se rad vrača. Lahinja je čarobna reka. Dušan Čater se predstavlja s črtico o romunski Nadji na zaostalem Kozjanskem, o skritosti neke usode in duše, o prikritih stvareh primitivne zaostalosti. Vsi skriti prostori Nejca Gazvode so zelo dostopni. Že zdavnaj smo ozvočeni, nihče več ni skrit. Novo mesto je prostor, kjer preteklost po seže v sedanjost. Klopce na Marofu so najlepši kraj za mini romance. Mohor Hubej je oboževal vožnjo z vlakom iz Celja. V Celju je živelo nekaj pomembnih osebnosti, ki so se pojavile v mednarodnih bordelih. V Celju seje vse začelo s Kljubom. Jurija Hudolina rojstno mesto je Ljubljana. Zaradi Zajca seje odločil za literaturo. Njegovi skriti prostori so kletne sobice in nenehne selitve po Ljubljani. Ljubljana je mesto, v katerem bo ostal doma. Erica Johnson Debeljak seje v Ljubljano preselila kot imigrantska nevesta. Prišlek, tujec v mestu, je prisiljen iskati pot do cilja skozi skupinski spomin meščanov. Američani nikoli ne ostanejo dolgo na enem kraju. Nina Kokelj se predstavlja s samosvojim, magičnorealističnim zapisom Ja se vratim; vrača se na kočevsko, v Kostel. Začetek in konec ne obstajata. Tomaž Kosmač se zateka med Idrijo in Godovič. Njegovi skriti kotički so pri poročeni Petri. Skriti prostor Vinka Modern-dorferja je Kino dom, hiša, ki je izžarevala toplino doma, nekoč je bila pravo gledališče. Preden je vzljubil knjige, je bil zaljubljen v kino. Knjiga je sopotnica samotarjev, kino pa te takoj prepriča. Temna dvorana je bila zavetje pred tegobami, pred življenjem. Miha Obit spregovori o Topo-lovem, vasici s 33 prebivalci v Benečiji, kamor so vabljeni umetniki z vseh koncev sveta na krajše ali daljše bivanje. Topolovo je tudi njegov duševni prostor. Matjaž Pikalo predstavlja fenomen intelektualnih, ustvarjalnih in umetniških energijFarne vasi, kije svet v malem, kjerso se rodili pisateljica in odvetnica Ljuba Prener, slikar Franjo Golob, profesor Franc Sušnik, filozof Vinko Ošlak, Lojze Lebič, tu je živel Leopold Suhodolčan, na še veliko drugih zanimivih in znanih umetnikov je Fara drugotno vplivala. Pre-valje imajo obliko očesa, Fara je zenica. Andrej E. Skubic se vrača na Vodnikovo 141, v legendarni klub FV. Srečati se tam, kjer si povemo vse, je tudi fascinacija med kaosom in konfliktnostjo sveta. Na mestu kluba bo zrasel misijon Cerkve Jezusa Kristusa. Dušan Šarotar govori o panonski duši, melanholiji in topolih judovskih občin Murske Sobote, Lendave in Čakovca. Skriti, ustvarjalni prostor Aleša Štegra je mala podstrešna delovna soba s skladovnicami zaprašenih knjig, kjer visi dedovo pekovsko spričevalo, ki nas spominsko vodi do prepovedanih dvojih vrat dedove hiše, pekovskega mojstra, potomca slovenskega oficirja na Dunaju. Dedova hiša stoji v Vintarovcih, v kateri se je rodil dr. Jože Potrč, zdravnik, komunist in neutrudni borec. Slaboviden je bil Potrč, ko je pozimi 1951 napadel v govoru Edvarda Kocbeka, ko sta oba ločevala pleve od komunističnega žita. Dvoje vrat kot dvoje strahov. Prva v notranji svet, v toploto pekarne, druga v zapor. Dve polovici žemlje, dve kleti, dvoje vrat iste hiše. Ljudje, ki so se po nedeljski maši vsuli v dedovo pekarno, raznašalci, ki so ob nedeljah prejeli za nošnjo štruco kruha. Razkrita prostora Suzane Tratnik sta kuhinja in šolska knjižnica z literaturo, kiji ni bila še namenjena. Geto kot lastna identifikacija pomeni odrezati se od univerzalnosti, ohraniti svojo avtentičnost. Morje je Gorazdu Trušnovcu neznosen prostor. Sečovelj-ska sol je bojda najboljša na svetu. Vojnovic meni, da v sodobnem svetu ni več umetnikov, ki bi bili pripadniki samo enega kulturnega okolja. Naslednja generacija bo babilonska. Vojnovica je zaznamovala Mateja Svet, zaznamovale so ga Fužine. Urban Vovk je imel rad hojo iz Viča proti središču mesta. Trbovlje so pripadale večnosti. Kakšen je odtis, ki ga Ljubljana nosi v sebi?
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Aluminij tik pod vrhom, Krka potopila Zavrč
Stran 12
Rokomet
Na Hardeku v sredo novi pokalni prvak
Stran 12
Strelstvo
Kidričani slavili še petič, Juršinčani takoj za njimi Stran 13
Golf
V juniju na Ptuju profesionalni turnir
Stran 13
Judo
Več kot 400 judoistov, Drava prva
Stran 15
Nogomet
Podvinčani dosegli pol ducata zadetkov
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
a
PTUJ
ZAVOD
za Sport
E-mail: sport@radio-tednik.si
PrvaLiga Telekom Slovenije, 25. krog
Livar - MIK CM Celje 1:5 (1:2); strelci: Božičič 23.; Dvorančič 41., 73., Pečnik 45./11-m, 55., 80.
Maribor - Primorje 1:1 (1:0); strelca: Mezga 17.; Kreft 84. Domžale - Interblock 1:2 (1:1); strelci: Jelečevič 43./a.g.; Jolic 10., Pregelj 79.
HiT Gorica - Nafta 4:1 (2:0); strelci: Ekpoki 35., 40., Osterc 57., Kršič 90.; Trenevski 89.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 25. KROGA: Koper - Drava 2:3 (1:1), Maribor - Primorje 1:1 (1:0), Domžale - Interblock 1:2 (1:1), HIT Gorica - Nafta 4:1 (2:0), Livar - MIK CM Celje 1:5 (1:2).
14 12 12 10 9
1.	DOMŽALE
2.	HIT GORICA
3.	INTERBLOCK
4.	KOPER
5.	MARIBOR
6.	MIK CM CELJE
7.	NAFTA
8.	PRIMORJE
9.	DRAVA
10.	LIVAR
25 25 25
24
25
24
25 25 25 25
7 B 5
8 8 5
10 B 5 2
4
7
8 B 8
10 8 11 12 19
43:19 37:28 35:25 41:33 3B:34 31:2B 33:43 34:19 3248 30:B7
49 42 41 38 35 32 31 30 29 14
Zaostala tekma 24. kroga, 2. 4., ob 18.00: MIK CM Celje - Koper.
Pari 26. kroga, 5. 6., ob 16.30: Nafta - Primorje, Interblock - Maribor, MIK CM Celje - Domžale, ob 20.00: HiT Gorica - Koper. 6. 6. ob 16.30: Drava - Livar.
Nogomet
Perutnina Ptuj in Drava sklenili dogovor o sponzorstvu!
Iz krogov blizu vrha podjetja Perutnina Ptuj je včeraj v javnost pricurljala vest, da so za skupno mizo sedli predstavniki največjega ptujskega podjetja in nogometnega kluba Drava. Čeprav so se v svojih stališčih večkrat diametralno razhajali, so na koncu vendarle dosegli dogovor o skupnem sodelovanju in so podpisali pogodbo o sponzorstvu. Ta zaenkrat še ne pomeni generalnega sponzorstva Perutnine Ptuj v ptujskem prvoligašu, ampak gre za manjši vložek. Točnega zneska predstavniki obeh strani niso želeli odkriti, saj ga označujejo za poslovno skrivnost.
Po lanskoletnem odmevnem vstopu multinacionalke BWIN med sponzorje kluba (le-ti so kasneje pogodbo prekinili zaradi prepovedi oglaševanja), je to naslednja odmevna pridobitev ptujskega prvoligaša, s katero bo lahko odločneje zakorakal v dolgoročno finančno stabilnost. Več v petkovi številki!	UR
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ptujske Drave bodo odslej igrali pod pokroviteljstvom največjega ptujskega podjetja - Perutnine Ptuj.
Nogomet • 1. SNL, 26. krog
Kmetec začel, Horvat pa po slalomu dokončal
Koper - Drava 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Djukič (4), 1:1 Kmetec (36), 1:2 Kmetec (55), 1:3 Horvat (85), 2:3 Djukič (86).
KOPER: Hasič, Šečič, Me-jač (od 60. Vidovič), Rajčevič, Rastovac (od 55. Handanagič), Vitagliano, Božičič (od 36. Amu-san), Jukan, Ibeji, Viler, Djukič. Trener: Vlado Badžim
DRAVA: Murko, Radetič, Emeršič, Prejac, Grižonič (od 86. Šterbal), Horvat, Drevenšek, Tisnikar, Kronaveter, Kelenc (od 86. Zilič), Kmetec (od 70. Gr-bec). Trener: Milan Duričič.
Rumeni kartoni: Handanagič; Murko, Grbec.
Rdeča kartona: Šečič (20.), Kronaveter (61.).
Po porazu Drave na domačem igrišču proti Goričanom vzdušje v ekipi ni bilo ravno najboljše, temu pa je sledilo še težko sobotno gostovanje v Kopru. Na koncu se je izkazalo, da so bile priprave na tekmo dobre, pa tudi spremembe v igralski zasedbi (na desnem boku je ponovno zaigral Igor Radetič, od prve minute pa sta pričela tudi Rok Kronaveter in Doris Kelenc), so se izkazale za dobre.
Vendar pa začetek tekme ni nakazal, da bodo Ptujčani iz Kopra odnesli popoln izkupiček, Koprčani so namreč že v 4. minuti dosegli zadetek. Z leve strani je predložek po tleh poslal Viler, Grižonič je slabo posredoval in žoga je prišla do Djukiča, ki je brez težav premagal ptujskega vratarja. Ta zadetek gostov ni zmedel, saj so takoj poskušali preobrniti rezultat. Najprej je s strelom od daleč poskušal Horvat, nato pa po podaji Radetiča z desne strani še Kmetec z glavo. Ključni trenutek tekme se je zgodil v 20. minuti: domači branilec Sečič je nepravilno zaustavil Kronavetra, ki je prodiral proti golu, ob tem pa je imel odprto pot proti vratom Kopra. Glavni sodnik Peter Šart je koprskemu branilcu povsem upravičeno pokazal rdeči karton. Drava je bila v nadaljevanju boljša in je izkoriščala prednost igralca več v polju. V 36. minuti pa je Kmetec kronal to premoč z zadetkom, ko se je dobro znašel v kazenskem prostoru Kopra.
Foto: Črtomir Goznik
Gledalcem sobotne nogometne tekme na Bonifiki med Koprom in Dravo bo najbolj ostal v spominu dogodek iz 85. minute, ko je Mario Lucas Horvat (Drava, modri dres) po mojstrskem samostojnem prodoru čez skoraj celotno igrišče dosegel tretji zadetek za svoje moštvo (prva dva je zabil Marko Kmetec).
Drugi del na koprski Bonifi-ki so gostje pričeli napadalno, saj so želeli docela izkoristiti igralca več v polju. V 50. minuti se je po podaji Horvata znašel sam pred Hasičem Kelenc, a je bil vratar Kopra uspešnejši od ptujskega napadalca. Pet minut kasneje pa je Drava po enostavni in hitri akciji povedla: Kronaveter je žogo podal do Kmetca, ki je stekel v kazenski prostor ter z udarcem z levo nogo poskrbel za vodstvo Drave. V 60. minuti je sodnik Šart poskrbel za izenačitev številčnega stanja igralcev na igrišču, saj je izključil Kronavetra. Le-ta je v skoku na sredini igrišča podrl domačega nogometaša Vilerja, sodnik Šart pa je ta prekršek povsem neupravičeno ocenil za namernega. Sledilo je obdobje terenske premoči domačinov, vendar si slednji niso
priigrali izrazitih priložnosti. V 85. minuti pa je Mario Lucas Horvat žogo sprejel globoko na svoji polovici in se podal v samostojni prodor. Pri tem je preigral tri domače branilce in vratarja Hasiča, žogo pa nato rutinirano poslal v mrežo. Domačini so hitro odgovorili, saj je po strelu Vittaliana z razdalje vratar Drave Murko žogo kratko odbil, Djukič pa jo je iz bliži-
ne potisnil v mrežo. Slednji bi lahko v zadnjih trenutkih igre rezultat celo izenačil, vendar se je izkazal vratar Drave Murko in je njegov strel zadržal.
Zmaga ptujskih nogometašev je bila po mnenju večine zaslužena. Igralci Drave so z njo zmanjšali zaostanek za ekipami, ki so trenutno pred njimi.
Danilo Klajnšek
»Zmago smo si močno želeli«
Vlado Badžim, trener Kopra: »Moji igralci so tekmo z Dravo odigrali zelo neodgovorno, kar se nam je na koncu maščevalo s porazom. Čestitke gostom, ki so znali izkoristiti ponujeno priložnost.«
Marko Kmetec, strelec dveh zadetkov za Dravo: »Ta zmaga je posledica dobre priprave, saj smo tudi po hitrem vodstvu domačinov verjeli vase. Po izključitvi Šečiča nam je bilo lažje, vendar smo morali igrati zelo odgovorno in pametno, da smo to lahko izkoristili. Tokrat je bil tudi delček sreče na naši strani, vendar smo si to znali zaslužiti. V celotni tekmi smo pokazali več želje po zmagi - to je po mojem mnenju odločilo tekmo v našo korist.«
Nogomet • 2. SNL
Aluminij tik pod vrhom v zadnji del, Krka »potopila« Zavrč
Krško - Aluminij 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 A. Medved (60)
ALUMINIJ: Bratušek, Pavlin, To-polovec, Krajcer, Dugolin, Težački, A. Medved, Stojnič, K. Medved, Rotman, Veselič (od 88. Šimenko). Trener: Bojan Špehonja.
Po dveh uvodnih porazih so nogometaši Aluminija zajeli veter v jadra in po srečanju s Triglavom iz Kranja v Kidričevem, v soboto slavili še v Krškem. Domačini so se odločili za obrambno igro, svoje priložnosti pa so iskali z dolgimi podajami pred gol Aluminija. Na drugi strani pa so gostje iz Kidričevega odločno krenili v srečanje in takoj prevzeli terensko po-
t
dOqq1?
V
¿L*
tj
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Bili smo boljši in smo zasluženo premagali domačine, ki so bili skorajda vso srečanje v podrejenem položaju. Veliko smo igrali preko bočnih položajev ter tako razširili in razredčili domačo obrambo. Res je, da smo zadeli samo enkrat, a je bilo to na koncu dovolj za zmago.«

Foto: Stanko Kozel
Andrej Medved (Aluminij, rdeči dres) je v Krškem dosegel edini zadetek na tekmi Krško - Aluminij.
2. SNL
REZULTATI 18. KROGA: Zavrč - Krka 1:3 (0:2), Krško - Aluminij 0:1 (0:0), Rudar Velenje - Bonifika 0:1 (0:0), Mura 05 - Zagorje 0:2 (0:2), Triglav Gorenjska - Bela krajina 3:2 (2:1).
1.	BONIFIKA 18 9 5 4 32:15 32
2.	ALUMINIJ 18 9 4 5 27:17 31
3.	RUDAR (V) 18 9 3 6 39:23 30
4.	TRIGLAV GOR. 18 9 3 6 26:25 30
5.	BELA KRAJINA 18 8 4 6 26:25 28
6.	MURA 05 18 6 5 7 18:21 23
7.	KRŠKO 17 5 6 6 17:28 21
8.	ZAVRČ 18 5 5 8 22:24 20
9.	ZAGORJE 18 4 5 9 39:40 17
10.	KRKA 17 3 4 10 14:40 13
budo. V 25. minuti je imel prvo lepo priložnost Veselič, pet minut zatem pa še Rotman, ko mu je lepo podal Klemen Medved, vendar je bil domači vratar vselej uspešnejši.
Tudi v nadaljevanju srečanja gostje niso popuščali in v 55. minuti je Težački zadel pre-čnik. Premoč so gostje končno kronali v 60. minuti, ko je po lepi podaji iz desne strani do žoge prišel Aljaž Medved, ki jo je iz bližine potisnil v mrežo. Nogometaši Krškega so v nadaljevanju poskušali z bolj agresivno igro izenačiti, vendar pa kljub temu niso uspeli resneje ogroziti vodstva Kidričanov. Priložnost za zvišanje vodstva je pet minut pred koncem srečanja imel Rotman, vendar v zaključku akcije ni bil dovolj zbran. Domači nogometaši so
Nogomet • 2. SNL
Še devet vročih krogov
Nogometaši v 2. SNL so zaključili dve tretjini prvenstva, kjer so odigrali osemnajst krogov, sedaj pa jih do konca tekmovanja čaka še devet, kjer je razpored domačih in gostujočih tekem odvisen od sedanje uvrstitve. Na vrhu je Bonifika, ki je sodila tudi v krog ožjih favoritov. Ne moti jih niti dejstvo, da domača srečanja igrajo v Izoli. Nogometaši Aluminija so po zmagi v Krškem pristali na drugem mestu. Verjetno so Ki-dričani edini klub v 2. SNL, ki se v zimskem prestopnem roku ni okrepil, ampak je z odhodi celo izgubil na kvaliteti. Nato sledijo še Rudar Velenje, ki je medijsko že prvoligaš, vendar se mu konstantno dogajajo spodrsljaji kljub okrepitvam na igrišču in zvezdnikom na klopi (Marjan Pušnik, pred njim Branko Oblak). Prvoligaške ambicije gojijo tudi v Črnomlju in Kranju. Prvi kot lanskoletni prvoligaš, drugi pa z mladimi domačimi igralci iz Kranja. S tem bi se naj krog favoritov zaključil. Razlika med temi moštvi je sedaj štiri točke, kar nam zagotavlja, da bo v zadnjem delu prvenstva še zelo vroče.
Drugi del razpredelnice pričenja Mura 05, ki bi se lahko z mini serijo vmešala v borbo za vrh, vendar so jim v nedeljo Zagorjani odčitali pravo lekcijo na njihovi Fazaneriji in jim zadali boleč poraz. Zadovoljni so lahko zaradi dejstva, da ne bodo imeli težav glede izpada iz drugoligaške konkurence, za napredovanje v slovenski elitni nogomet pa bodo morali verjetno še malo počakati. Krško, Zavrč, Zagorje in sedaj tudi prebujena novomeška Krka bodo imeli svojo interno borbo za obstanek. Zavrčani so si s porazom proti Krki močno otežili delo, a imajo še naprej povsem realne možnosti, da zadržijo prednost pred Krko in Zagorjem. Razlike so nekoliko večje kot v zgornjem delu lestvice, vendar se lahko tudi zadnja Krka z morebitno zmago v zaostalem srečanju s Krškim že močno približa. Pravijo, da se prvenstvo dobiva na tako imenovanih majhnih tekmah, v isti sapi pa lahko trdimo, da v preostalih devetih krogih ne bo teh »majhnih« tekem, saj se vsaka ekipa bori za svoje cilje.
Danilo Klajnšek
dve minuti pred koncem tekme poizkušali iz prostega strela, vendar jim ni uspelo doseči zadetka. Tako so pomembne tri točke odpotovale z nogometaši Aluminija.
Danilo Klajnšek
Zavrč - Krka 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Ihbeisheh (11), 0:2 Ihbeisheh (14), 1:2 Letonja (70), 1:3 Ihbeisheh(83).
NK ZAVRČ: Sraga, M. Golob, Ga-brovec, Kokot, Bajlec, Lenart, Letonja, Ristic, Greguric, Korez, Buzeti. Trener: Miran Emeršič.
V Zavrču je spet vroče: domači nogometaši so spet klonili in tokrat morali priznati premoč Krki iz Novega Mesta.
Podjetneje so začeli domači igralci, ki pa si kljub temu niso priigrali pravih priložnosti. V nadaljevanju so gostje v 11. minuti iz prve prave akcije zadeli v polno: po močnem strelu iz prostega strela je vratar Sraga žogo uspel le odbiti do gostujočega napadalca Ihbeishehja, kateremu ni bilo težko zatresti mrežo Zavrča.
Zavrčani so nadaljevali z enakim tempom kot v začetku tekme, vendar je že čez tri minute sledil nov šok za domače navijače. Po predložku v kazenski
prostor, kjer je žoga padla na roko enega od domačih igralcev, je glavni sodnik srečanja brez obotavljanja pokazal na najstrožjo kazen. Točen realiza-tor je bil Ihbeisheh. Do konca polčasa si igralci Zavrča niso priigrali priložnosti za zadetek, tako da so gostje na odmor šli z dvema zadetkoma prednosti.
V drugem polčasu smo videli popolno ofenzivo Zavrča, ki pa na začudenje vseh ni imel moči za izenačenje, ob tem pa ni sprožil praktično nobenega nevarnega strela na vrata Krke. Slednji so z dolgimi podajami poskušali zaposliti svojega dvakratnega strelca, ki je bil vselej nevaren za obrambo domačih. Žarek upanja za preobrat je Zavrču posijal v 70. minuti, ko je Letonja zadel iz neposredne bližine. Ta optimizem je trajal le do 83. minute, ko je Ihbeis-heh zapečatil usodo domačinov in dosegel svoj hat-trick na tekmi.
Zavrč bo moral čimprej pozabiti na to tekmo. Že v naslednjem krogu se bo lahko s pomočjo igralcev, ki tokrat niso smeli nastopiti (Murat, S. Golob, Murko), poskušal svojim navijačem odkupiti z boljšo igro proti Rudarju, kar pa bo vse prej kot lahko.
PG
Rokomet • MIK liga
Na Hardek v sredo prihaja novi pokalni prvak
Rokometaši Jeruzalema in njihovi najzvestejši privrženci bodo imeli v sredo, 2. aprila, ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku priložnost na delu videti nove pokalne prvake, rokometaše Cimosa iz Kopra. Slednji so na zaključnem turnirju v Celju premagali najprej Trimo (30:23) ter nato v finalu še hude rivale iz Hrpelj (30:25).
Koprčani v tem trenutku igrajo najmodernejši rokomet na prostoru Slovenije: igra Cimosa je hitra in atraktivna. Trener Matjaž Tominec ima zato na razpolago 18 kvalitetnih igralcev. Enostavno jih je užitek spremljati! Primorci do konca sezone želijo osvojiti naslov državnih prvakov in se uvrstiti v finale pokala EHF, kjer jih najprej v polfinalu čaka danski Kopenhagen. Glede na visoke apetite si v državnem
prvenstvu ne smejo privoščiti spodrsljaja, še najmanj v Ormožu proti Jeruzalemu, ki je obsojen na končno odlično šesto mesto.
Za varovance trenerja Saša Prapotnika bo to najlažja tekma, saj »jeruzalemčki« na tem srečanju nimajo kaj izgubiti. Motiva v taboru Jeruzalema glede na kakovost Cimosa ne bo manjkalo, ampak je jasno, da so »avtomobilisti« v vlogi popolnega favorita in vse drugo kot zmaga Cimosa bi bil čudež. Dvorana na Hardeku bo kljub sredi lepo polna, saj ljubitelji kakovostnega rokometa v našem koncu ne bodo zamudili obiska novih pokalnih prvakov. Ormožani bodo nastopili v popolni sestavi, čeprav Žuran in Bojan Čudič še nista pripravljena stoodstotno.
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL - končnica
Bilo je zelo tesno ...
Klima Petek Maribor - Moškanjci-Gorišni-ca 30:29 (15:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek, Zorli, Štorman 2, B. Šoštarič, Suljič, Preac, Lozinšek 5, Golob, Ivančič 6,
1. B SRL
Rezultati 18. kroga: Klima Petek Maribor - Moškanjci-Gorišnica 30:29, Krško - Krka 27:27, Ribnica - Radeče 32:26, Ajdovščina - Dobova 31:19, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana 33:28, Grosuplje - Istarbenz Plini 29:25.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 18 15	0	3
2.	KRKA	18 14	1	3
3.	KLIMA PETEK MARIBOR18 13	1	4
4.	KRŠKO	18 11	2	5
5.	MOŠKANJCI - GORIŠNICA1811	0	7
6.	GROSUPLJE	18
7.	ISTRABENZ PLINI IZOLA18
8.	MITOL SEŽANA	18
9.	RADEČE - MIK CELJE	18
10.	AJDOVŠČINA	18
11.	DOL TKI HRASTNIK	18
12.	DOBOVA	18
2	7
1	10
1	10
2	11
1	12
1	13
0	17
30 29 27 24 22 20 15 15 12 11 9 2
Vincek, Marušič 6, Špindler 6, Grizolt, Valenko, Žuran, Bratušek. Trener: Ivan Hrupič
Rokometaši iz Gorišnice so v dobri rokometni predstavi nudili dostojni odpor favorizi-ranim igralcem iz Maribora, ki se borijo za uvrstitev v 1. A slovensko moško ligo. Domačini si nikakor niso mogli priigrati večje prednosti, saj so bili borbeni Gorišničani vedno »blizu«, le na zadetku ali dveh zaostanka. Z nekaterimi nerazumljivimi sodniškimi odločitvami v korist domačih se je na koncu tehtnica vendarle nagnila na stran Marborčanov.
DK
Ivan Hrupič, trener Moškanj-ci-Gorišnica: »To je bila tipična prvenstvena tekma, v kateri se nismo predali do konca. Po mojem mnenju je bila naša ekipa v končnici tudi nekoliko oškodovana!«
Rokomet • 2. SRL - končnica za uvrstitev od 1. do 8. mesta
Zamujena priložnost Ptujčanov
MRK Ptuj - Alples 27:28 (15:14)
PTUJ: Marjanovič, Kelenc, Halilovič 12 (2), Petraš 1, Luskovič, Bračič 7, Predikaka, Kafel 4 (2), Mesarič, Ferk, Pučko 2, Dogša, Galamoč, Lukaček, Kokot 1. Trener: M. Valenko.
SEDEMMETROVKE: Ptuj 4 (4), Alples 7 (4).
IZKLJUČITVE: Ptuj 8 minut, Alples 12 min.
Gostitelji so si v 10. minuti priigrali prednost štirih zadetkov, kar pa gostov ni zmedlo. Z zagrizeno igro in z natančnimi meti jim je uspelo do odmora rezultat zmanjšati na zadetek prednosti.
Uvodni zadetek razpolože-
nega Haliloviča je dal ekipi v nadaljevanju ponovno poleta, žal pa gostitelji v 35. minuti niso znali izkoristiti številčne
2. SRL VZHOD - končnica
REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj
-	Alples Železniki 27:28, Velika Nedelja - Duplje Tržič 34:33, Grča Kočevje
-	Šmartno 99 18:27, Kranj - Sevnica 30:23.
prednosti, da bi razliko povečali. V nadaljevanju domača obramba ni znala zadržati napadov razpoloženih gostov, ki so v 44 minuti izenačili na 22:22. Zaradi zapravljenih žog se je v domače vrste naselila nezbranost in nervoza, kar je pri obeh ekipah povzročalo številne prekrške in izključitve. Tekma
1. ŠMARTNO 99	3	3	0	0	18
2. ALPLES ŽELEZNIKI	3	2	0	1	13
3. GRČA KOČEVJE	3	2	0	1	10
4. DRAVA PTUJ	3	1	1	1	9
5. KRANJ	3	1	0	2	7
6. VELIKA NEDELJA	3	1	0	2	6
7. DUPLJE - TRŽIČ	3	0	1	2	5
8. SEVNICA	3	1	0	2	4
Marjan Valenko, trener Drave: »Ob dogodkih na koncu srečanja smo dokaj nesrečno izgubili. Fantje bi si za prikazano igro zaslužili vsaj točko. Upam, da bomo spodrsljaj kmalu nadoknadili - nič še ni izgubljene-
je bila v nadaljevanju zelo izenačena, saj je bil rezultat sedemkrat izenačen. V zadnji minuti je vratar gostov Kovačevič pri rezultatu 27:27 ubranil met Haliloviča in gostom omogočil zadnji napad. Šest sekund pred koncem so slednji izvajali de-vetmetrovko, do žoge je prišel Kristofič, ki je sekundo pred koncem uspel doseči zmagoviti zadetek. Številčni in bučni gledalci, zbralo se jih je približno 300, so ob koncu z aplavzom nagradili igro obeh ekip. Po prikazanem bi bil neodločen rezultat najpravičnejši, vendar se Ptujčanom tokrat ni izšlo po njihovih načrtih.
anc
Golf • Novinarska konferenca v hotelu Primus
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Ptujcani najvišje doslej!
Zadnji krog državnega prvenstva v 1. slovenski moški namiznoteniški ligi je dal vse dokončne odgovore. Tako so po dveh letih premora igralci Finea Maribor znova postali državni prvaki. Iz lige je izpadla ljubljanska Ilirija, Prevent iz Radelj pa bo igral dodatne kvalifikacije za obstanek z Arri-gonijem iz Izole.
Igralci NTK Ptuj so v zadnjem krogu gostovali v Velenju. Bili so pod določenim pritiskom, saj jim je samo zmaga prinašala uvrstitev na končno peto mesto, v primeru poraza bi jih prehiteli njihovi gostitelji. Na koncu so si zmago priborili, vendar je bila pot do nje zelo težavna. Domačini so v tem dvoboju povedli, nato pa sta Bojan Pavič in Danilo Piljak
1. SNTL (m)			
REZULTATI	18.	KROGA:	Tempo
Velenje - NTK Ptuj 4.5, Finea Maribor			
- Sobota 5:1, Kema Puconci			- Mela-
min 5:1, Krka -	Ilirija 5:0, Edigs Men-		
geš - Prevent 5:2			
1. FINEA MARIBOR		18 17	1 34
2. KEMA PUCONCI		18 17	1 34
3. KRKA		18 13	5 26
4. SOBOTA		18 13	5 26
5. PTUJ		18 9	9 18
6. MELAMIN		18 7	11 14
7. TEMPO VELENJE		18 7	11 14
8. EDIGS MENGEŠ		18 5	13 10
9.PREVENT		18 2	16 4
10. ILIRIJA		18 0	18 0
Foto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar (NTK Ptuj) je v zadnjem posamičnem dvoboju v Velenju zagotovil zmago svoji ekipi.
z zmagama preobrnila rezultat. Domačini se niso predajali in so znova povedli s 4:3. Za odločilni točki sta z zmagama poskrbela Bojan Pavič, ponovno pa je odločilno točko prispeval Urban Ovčar.
Tempo Velenje - NTK Ptuj 4:5
Slatinšek - Ovčar 3:2, Kljajič - Pa-vič 0:3, Rosst - Piljak 0:3, Slatinšek
-	Pavič 3:1, Kljajič - Piljak 0:3, Rosst
-	Ovčar 3:2, Slatinšek - Piljak 3:1, Rosst - Pavič 1:3, Kljajič - Ovčar 0:3.
Danilo Klajnšek
Danilo Piljak - igralec NTK Ptuj: »Vedeli smo, kaj nam prinaša zmaga, zato smo se odločno podali v Velenje. Igrali smo dobro in se borili za vsako točko. Na koncu nam je uspelo in tako smo osvojili peto mesto, ki smo si ga močno želeli. Tako se lahko skupaj veselimo najboljše uvrstitve naše ekipe v državnih prvenstvih Slovenije.«
Na Ptuju junija profesionalni turnir Alps toura
V petek, 28. marca, je bila v hotelu Primus na Ptuju novinarska konferenca, na kateri so organizatorji sporočili, da bo Ptuj od 25. do 28. junija letos gostil profesionalni turnir serije Alps tour z nagradnim skladom 45 tisoč dolarjev. Gre za tretjo raven turnirjev v Evropi (za Europe tour in Challenge tourom), vendar za najpomembnejši dogodek v slovenskem golfu letos.
Prireditelj prvega poklicnega turnirja po osmih letih v Sloveniji (zadnji je bil leta 1999 na Bledu) je časnik Dobro jutro, ki se je pogumno lotil več kot 130 tisoč evrov vrednega projekta. Pri tem ima popolno podporo Golf zveze Slovenije, ki pa ne more pomagati z denarnim vložkom, ampak zgolj na organizacijski ravni. »Čestitke organizatorjem, da so se lotili tako velikega in zahtevnega projekta. Golf zveza ga v popolnosti podpira, še posebej potem, ko je bilo leto 2007 prelomno za slovenski golf. Praznovali smo 70-letnico igranja golfa v Sloveniji, 25. obletnico ustanovitve Golf zveze Slovenije, naš najboljši poklicni igralec Matjaž Gojčič pa je kot prvi Slovenec zaigral na European touru, turnirju najvišjega ranga v Evropi,« je ob tej priložnosti posebej poudaril generalni sekretar GZS Gorazd Kogoj.
Matjaž Gojčič se je prav tako udeležil novinarske konference. »Zelo sem vesel, da smo na-
ROjuTÍo golToS
Foto: Črtomir Goznik
Na petkovi novinarski konferenci so sodelovali: vodja projekta Andrej Bauman, najboljši slovenski golfist Matjaž Gojčič in sekretar Golf zveze Slovenije Gorazd Kogoj.
šli skupen jezik za organizacijo takšnega turnirja. To je edina pot, da golf postane bolj množičen in da se znebi pridiha elit-nosti. Seveda pa igranje pred domačimi gledalci povzroča tudi dodatni pritisk. V golfu je nemogoče napovedati končni rezultat, zato lahko le upam, da se bom čim bolje odrezal in dostojno zastopal slovenske barve,« je povedal 25-letni domačin, ki največ trenira na »domačem«, ptujskem igrišču in dodal. »To je seveda lahko pred-
nost, vendar bo tekmovanje zagotovo potekalo v drugačnih razmerah, kot so običajno na igrišču. Takrat se bo na igrišču v nekaj dneh zvrstilo več kot 130 igralcev in zelenica bo verjetno v drugačnem stanju, kot je sedaj, A to ni iskanje opravičila, naredil bom vse, kar je v moji moči, da čim bolj dostojno zastopam Slovenijo.«
Vodja projekta Andrej Bau-man je poudaril, da je bo turnir tudi idealna priložnost za slovenske igralce, ki si želijo pre-
boja v poklicni golf. V sodelovanju z Združenjem poklicnih igralcev golfa Slovenije (PGAS) bodo organizatorji domačim igralcem podelili od šest do osem povabil (wild card), tako da bo skupno število Slovencev na turnirju poleg Matjaža Gojčiča in Grega Slabeta okoli deset. Poleg turnirja serije Alps toura bo Slovenija letos gostila še evropsko mladinsko prvenstvo za ekipe, ki bo potekalo na Bledu.
Jože Mohorič
Strelstvo • Zadnji krog ligaškega tekmovanja v Leskovcu
Kidricani slavili še petič, Juršinčani takoj za njimi
V soboto se je v Leskovcu pri Krškem s 7. turnirjem li-gaškega tekmovanja zaključila letošnja sezona 1. in 2. državne članske lige s pištolo in puško. Tudi tokrat so na zadnjem turnirju slavili strelci SD Kidri-čevo-Tenzor, ki so že pred zadnjim krogom osvojili svoj peti naslov ligaškega prvaka, v tej sezoni pa dosegli kar pet od možnih sedmih zmag. V skupnem seštevku se je na visoko 2. mesto prebila ekipa iz Jur-šincev, ki je tako dosegla svoj največji klubski uspeh in se ponovno, prvič po sezoni 2001/2002 (3. mesto), prebila na stopničke za najboljše. Ptujčani so na zadnjem turnirju osvojili 4. mesto, ki so ga zasedli tudi v skupnem seštevku ekip, žal pa jim ni uspelo ponoviti lanskega dosežka, ko so osvojili 2. mesto. Skupni vtis nastopanja ekip Spodnjega Podravja v 1. ligi s pištolo je odličen, kajti prav ekipe s Ptujskega so v letošnji sezoni narekovale tempo vsem ostalim in včasih dosegale tudi po trojno zmago, kar predstavlja zavidanja vreden dosežek. Vendar zimskega spanja ne poznajo niti v ostalih slovenskih klubih, kjer ravno
čevo-Tenzor, in s 16 krogi prednosti pred Ptujčanko Majdo Raušl. Med posamezniki se je že čez celotno sezono odvijal zanimiv in zelo izenačen boj za najboljša mesta, največ dobrih in konstantnih nastopov čez sezono pa je pokazala omenjena trojka. Dve zmagi je dosegel prvak Ciglarič, Ljubič je na koncu zasedel 4. mesto (preveč nihanj), po eno zmago pa so dosegli B. Simonič, Raušlova in S. Simonič st. V prihodnji sezoni se nam obeta spremenjen sistem tekmovanja z na novo uvedenimi finalnimi streljanji na vsakem turnirju, kar bo le še dodatno popestrilo in dvigovalo kvaliteto v 1. ligi, nadgradnjo slovenske lige pa bo predstavljala t. i. INTER LIGA, znotraj katere se bo streljalo na 4 velikih tekmah na prostoru naše bivše skupne države, predvidoma v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in v Rušah.
1. liga - pištola
Končni seštevek ekip:
1.	SD KIDRIČEVO-TENZOR 1700 99
2.	SD JURŠINCI	1682 71
3.	SD DUŠ. POŽ. REČICA 1678 68
4.	SK PTUJ-RGS	1681 65
5.	SD KOPAČEVINA	1673 61
6.	SK BREŽICE	1689 48
7.	ŠSK COAL PETIŠOVCI I 1670 45
8.	SD GROSUPLJE	1675 30
9.	SD MAROK SEVNICA 1648 28
10.	SD OLIMPIJA	1653 25
11.	SD MROŽ VELENJE 1655 21
12.	SD ŠTEFAN KOVAČ 1629 13 Pomen kolon: Št. krogov v 7. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati: 1. Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, 570, 2. Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 569, 3. Peter Jenko, SD Kopačevina, 567, 4. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci I, 567, 6. Majda Raušl, SK Ptuj-RGS, 575, 8. Rok Pučko, SD Juršinci, 563, 13. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 561, 14. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 561, 17. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 558, 18. Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 558, 19. Miran Koled-nik, SK Ptuj-RGS, 558 krogov.
Simeon Gonc
Naslov posamičnega prvaka 1. lige je osvojil Aleksander Ciglarič, 2. mesto je zasedel Boštjan Simonič in 3. mesto Ptujčanka Majda Raušl
tako marljivo trenirajo in še povečujejo konkurenčnost same lige, vendar za enkrat še vedno s primatom ptujskih ekip.
V skupnem seštevku posa-
meznikov se je vrh najboljših strelcev oblikoval že na predzadnjem, 6. turnirju, uvrstitve strelcev pa so ostale nespremenjene. Naslov posamičnega
prvaka 1. lige s pištolo si je priboril Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci I, s petimi krogi prednosti pred Boštjanom Simoničem, SD Kidri-
Končni seštevek - Top 10 strelcev:
1.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal I, 3994
2.	Boštjan Simonič, Kidričevo, 3989
3.	Majda Raušl, Ptuj, 3978
4.	Cvetko Ljubič, Kidričevo, 3976
5.	Simon Simonič ml., Juršinci, 3968
6.	Peter Tkalec, DP Rečica, 3957
7.	Peter Jenko, Kopačevina, 3946
8.	Matija Potočnik, Ptuj, 3936
9.	Simon Bučan, Kopačevina, 3934
10.	Andrej Brunšek, DP Rečica, 3931krogov
Gonc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Podvinčani dosegli pol ducata zadetkov
3. SNL - VZHOD: Stojnčani tonejo vse nižje
17. krog v 3. SNL - vzhod ni prinesel nič novega: vodeči Šentjur je po pričakovanjih slavil zmago proti Dravogradu, njihovi prvi zasledovalci iz Šmartnega pa so v Vanči vasi slavili proti Romi. Z zmago v Sladkem Vrhu se je Dravinja prebila na četrto mesto, v prekmurskem derbiju pa so nogometaši iz Veržeja slavili v Čren-šovcih.
Žal so v tem krogu izgubili tudi nogometaši iz Stojncev; v Rušah so jih premagali nogometaši Pohorja, ki zasedajo zadnje mesto na prvenstveni razpredelnici. Odločitev je padla v drugem polčasu, ko so domačini dosegli oba zadetka. Poraz je neprijeten, saj igralci Stojncev sedaj zasedajo 12. mesto, v naslednjem krogu pa bodo gostili vodeči Šentjur.
REZULTATI 17. KROGA: Pohorje
-	Stojnci 2:0, Kovinar Štore - Odran-ci 1:1, Roma - Šmartno 2:3, Paloma
-	Dravinja 1:2, Malečnik - Trgovine Jager 2:1, MU Šentjur - Koroška Dravograd 3:0, Črenšovci - Tehno-stroj Veržej 0:3.
1.	MU ŠENTJUR 16 13 2 1 42:9 41
2.	ŠMARTNO 99 16 8 4 4 26:23 28
3.	MALEČNIK 16 7 4 5 23:19 25
4.	DRAVINJA 16 6 6 3 26:16 24
5.	ČRENŠOVCI 16 7 3 6 26:25 24
6.	TRGOV. JAGER 16 6 4 6 25:25 22
7.	TEHNO. VERŽEJ 16 5 6 5 26:23 21
8.	ODRANCI 16 5 6 5 20:23 21
9.	PALOMA 16 6 3 7 21:26 21
10.	KOV. ŠTORE 16 4 7 5 32:29 19
11.	DRAVOGRAD 16 5 4 7 23:23 19
12.	STOJNCI 16 4 6 6 25:25 18
13.	ROMA 16 3 3 10 20:44 12
14.	POHORJE 16 2 2 11 15:40 8
Pohorje - Stojnci 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Prednik (51. z 11 m), 2:0 Glavar (78)
STOJNCI: Veselič, Milošič, Rižnar, Janžekovič, Rumež, Klinger, Mlina-rič, Topolovec, Horvat (od 60. Mulej), Gajser (od 57. Fridauer), Habrun (od 90. Strelec). Trener: Ivan Zajc.
ŠTAJERSKA LIGA
V 17. krogu Štajerske lige so gledalci prišli na svoj račun, saj je na vseh srečanjih padlo skupno kar 33 zadetkov; največ (12!) na srečanju Simer šampion - AHA EMMI Bistrica. Učinkoviti so bili tudi Podvinčani, ki so gostom iz Rogaške Slatine nasuli kar pol ducata zadetkov ter tako prekinili tradicijo neuspešnih iger na domačem igrišču. Nogometaši iz Gerečje vasi so z minimalno zmago
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Podvinc so v 16. krogu Štajerske lige dosegli rekordno zmago.
ostali na 2. mestu, za vodečim moštvom zaostajajo štiri točke. Neprijeten poraz so doživeli ormoški gradbeniki, ki so ob polčasu še vodili, na koncu pa so morali priznati premoč tekmecem.
REZULTATI 17. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Oplotnica 1:0 (1:0), Šentilj Jarenina - Holermuos Ormož 2:1 (0:1), Šoštanj - Železničar 4:1 (0:0), Mons Claudius - Partizan Fram 2:1 (2:1), Peca - Zreče 2:1 (2:0), Simer šampion - AHA EMMI Bistrica 8:4 (4:2), Podvinci - GIC Gradnje Rogaška 6:0 (5:0).
1.	SIMER ŠAMP. 16 12 3 1 53:19 39
2.	GEREČJA VAS U. 16 11 2 3 45:20 35
3.	ŠOŠTANJ 16 9 4 3 35:17 31
4.	HOLER. ORMOŽ 16 9 3 4 39:31 30
5.	MONS CLAUD. 16 9 2 5 35:27 29
6.	A. E.I BISTRICA 16 7 3 6 37:31 24
7.	ZREČE 16 7 2 7 33:35 23
8.	PODVINCI 16 7 2 7 33:35 23
9.	PARTIZAN FRAM 16 7 1 8 26:25 22
10.	GIC ROGAŠKE 16 6 2 8 24:36 20
11.	PECA 16 6 0 10 28:37 18
12.	ŠENTILJ - JAR. 16 4 2 10 18:38 14
13.	ŽELEZNIČAR 16 3 0 13 21:50 9
14.	OPLOTNICA 16 2 0 14 15:46 6
Podvinci - GIC gradnje Rogaška 6:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 D. Petrovič (8), 2:0 Droždan (10 iz 11 m), 3:0 Droždan (16. iz 11 m), 4:0 Belšak (33), 5:0 Belšak (37), 6:0 Čeh (90)
PODVINCI: Vesenjak, Čeh, Še-bela, Makovec (od 22. Kuserbanj), Kralj, Lah, Bratec, Brumen (od 68. Plohl), D. Petrovič (od 68. Gašperič),
Nogomet • 1. SŽNL
(Pre)visok poraz zaradi treme
REZULTATI 13. KROGA: Pomurje
-	Ljudski vrt 14:1 (10:1), Velesovo
-	Slovenj Gradec 3:0 (3:0), Senože-ti Škale - Olimpija 2:1 (0:0), Krka
-	Maribor 9:0 (5:0).
1.	KRKA	12	11	1	0 95:3	34
2.	POMURJE	13	10	1	2	74:11	31
3.	VELESOVO	13	9	1	3	46:12	28
4.	SLOV. GRADEC	13	6	1	6 72:28	19
5.	OLIMPIJA	13	6	0	7	30:38	18
6.	SENOŽETI - ŠKA. 13	3	0	10 27:58	9
7.	LJUDSKI VRT	12	2	1	9	14:106	7
8.	MARIBOR	12	1	1	11 7:109	4
Pomurje - Ljudski vrt 14:1 (10:1)
Strelka za Ljudski vrt je bila Katja Nežmah v 34. minuti.
LJUDSKI VRT: Alenka Murko, Klavdija Ljubec, Teja Šmintič, Maja Skaza (od 46. Nina Cafuta), Maja Koren, Nina Pihler, Karin Matjašič, Mateja Arnuš, Katja Nežmah, Barbara Petek, Urška Arnuš. Trener: Miran Zorčič.
Ivan Čuš - predsednik ŽNK Ljudski vrt: »Dobro so nas načele poškodbe, pa tudi nekoliko strahu je bilo prisotnega proti favoriziranim domačinkam, zato je tudi poraz precej visok.«
V	vrstah ptujskih prvoligašinj so imeli pred srečanjem z ekipo Pomur-ja kar precej težav glede sestave ekipe, saj imajo kar nekaj nogometašic poškodovanih. V prvem polčasu so domačinke prevladovale, veliko pa je k tako visokemu vodstvu domačink pripomogla velika trema mladih gostij, saj so njihove tekmice ena najboljših ekip v Sloveniji.
V	nadaljevanju srečanja so Ptuj-čanke zaigrale veliko bolje, izpeljale nekaj dobrih akcij, vendar jim ni v tem delu igre uspelo zatresti mreže, prejele pa so manj zadetkov.
Danilo Klajnšek
R. Petrovič, Belšak. Trener: Slavko Petrovič.
Šentilj Jarenina - Holermuos Ormož 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Isufi (39. avtogol), 1:1 Žižek (50), 2:1 Žožek (76)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Jerebič, Ivanuša (od 63. Mihalič), Zi-darič, R. Zadravec, Zorman (od 72. Piberčnik), Jurčec, Mlinarič, Novak, Druzovič, Kolarič (od 76. T. Zadra-vec). Trener: Benjamin Krajnc.
Gerečja vas Unukšped -Oplotnica 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Vtič (23) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, M. Hertiš (od 60. Marinič), Slaček, Horvat, Kaisesberger, Emer-šič, Sagadin, Rozman (od 62. D. Hertiš), Vtič, Gerečnik, Kokot (od 75. Žgeč). Trener: Igor Vorih.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 13. KROGA: Apače
-	Središče 2:1, Bukovci - Boč 1:1, Skorba Saš - Hajdina 2:5, Gorišnica
-	Cirkulane 1:0, Zgornja Polskava - Videm 1:2, Rogoznica - Dornava 0:0.
1.	BUKOVCI	13	9	2	2	30:8 29
2.	BOČ	13	8 2	3	27:18 26
3.	HAJDINA	13	8 1	4	33:22	25
4.	APAČE	13	7	3	3	29:17	24
5.	VIDEM	13	5	5	3	25:22	20
6.	DORNAVA	13	5	4	4	22:13	19
7.	SREDIŠČE	13	5	2	6 20:24	17
8.	GORIŠNICA	13	5	2	6 22:27	17
9.	ROGOZNICA 13	2	6	5	18:29	12
10.	SKORBA 13 2 4 7 19:34 10
11.	CIRKULANE 13 2 3 8 22:30 9
12.	ZG. POLSKAVA 13 2 2 9 15:38 7
Bukovci - Boč 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Drosk (25), 1:1 Bezjak (71)
Zgornja Polskava - Videm 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokol (30), 1:1 Sernc (49), 1:2 Pečnik (86)
Apače - Središče 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Širovnik (4), 2:0 Vi-dovič (60), 2:1 Miljevič (84)
Gorišnica - Cirkulane 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Košnik (60)
Skorba - Hajdina 2:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Vrabl (7), 1:1 Kraner (19), 1:2 Bezjak (38), 1:3 M. Krajnc (53), 1:4 Flajsinger (60), 2:4 Fridl (72), 2:5 B. Krajnc (89)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 10. KROGA: Hajdina
-	Apače 7:0, Polskava - Boč 1:3, Zgornja Polskava - Prepolje 6:3, Pragersko - Podlehnik 5:1, Skorba
-	Lovrenc 3:1.
1.	PRAGERSKO
2.	HAJDINA
3.	SKORBA
4.	ZG. POLSKAVA
5.	POLSKAVA
6.	BOČ
7.	APAČE
8.	PREPOLJE
9.	LOVRENC
10.	PODLEHNIK
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 10. KROGA: Gorišni-
ca - Videm 1:1,	Grajena- Dornava 1:4, Podvinci - Tržec 3:1, Leskovec
-	Markovci 2:2.
1.	GORIŠNICA 10	7 3 0 28:9 24
2.	VIDEM 10	5 3 2 22:16 18
3.	PODVINCI 10	5 2 3 16:8 17
4.	GRAJENA 10	5 2 3 16:15 17
5.	MARKOVCI 10	4 3 3 15:18 15
6.	STOJNCI 9	3 1 5 18:21 10
7.	DORNAVA 10	2 3 5 11:15 9
8.	ORMOŽ 9	2 3 4 9:16 9
9.	TRŽEC 10	2 3 5 12:21 9
10.	LESKOVEC 10	1 3 6 11:19 6
Danilo Klajnšek
8	0	2	41:10	24
8	0	2	33:9	24
7	1	2	34:13	22
6	2	2	29:18	20
5	1	4	20:14	16
4	1	5	26:24	13
4	0	6	18:29	12
3	1	6	20:39	10
0	2	8	9:33	2
0	2	8	9:50	2
Futsal • 2. SFL - končnica
Oplast potrdil vlogo favorita
Oplast - Tomaž ABA Mark 69 9:2 (5:0)
STRELCI: 1:0 Zorč (7), 2:0 Horvat (8), 3:0 Horvat (12), 4:0 Leban (13), 5:0 Ručna (13), 5:1 Cvetko (22), 6:1 Zorč (28), 7:1 Leban (32), 8:1 Ručna (34), 9:1 Kovač (40), 9:2 Gajser (40).
Prvo polfinalno tekmo kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL med Oplastom in Tomažem so gladko in visoko dobili Kobaridci. Slednji so tudi glavni kandidati za uvrstitev v 1. SFL in
»petelinom« bi uspel že pravi podvig, če bi jim uspelo zmagati na drugi tekmi, ki bo na sporedu v petek ob 19.30 v športni dvorani na Hardeku. Oplast je sestavil prvoligaško ekipo, kjer igra kar nekaj bivših slovenskih reprezentantov. Že do polčasa je Oplast prleškemu predstavniku na-sul pet zadetkov in odločil tekmo v svojo korist. Ob visokem porazu sta za »peteline« zadela Danilo Cvetko in Matej Gajser.
UK
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA -KONČNICA ZA 1. do 6. MESTO
PARI 2. KROGA - SREDA OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper. Tekmi Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje in Gold club - Gorenje bosta odigrani v soboto, 5. 4.
NOGOMET
PRIJATELJSKA ŽENSKA MEDDRŽAVNA TEKMA
V sredo, 2. aprila, bo v Dornavi ob 16. uri odigrana prijateljska meddržavna tekma med članskima ekipama Slovenije in Srbije.
Kolesarstvo • KK PP
Premierno v moštve-nem kronometru
Kolesarji Perutnine Ptuj bodo danes, v torek, pričeli z nastopi na 38. dirki po italijanski pokrajini Lombardiji. Nastopilo bo 24 moštev s skupno 192 tekmovalci. Največ medijske pozornosti bo zagotovo deležen italijanski zvezdnik, Danilo di Luca, v njegovem moštvu LPR pa bo kolesaril tudi Slovenec Jure Golčer. Letošnja dirka bo minila v močni zasedbi slovenskih moštev. Ob perutninarjih bo nastopila še ljubljanska ekipa Radenska KD Financial Point ter novomeška Adria Mobil. Ptujski strateg, Srečko Glivar, je v ekipo uvrstil Matijo Kvasino, Radoslava Ro-gino, Mateja Stareta, Kristjana Duraska,Gregorja Gazvodo, Kristjana Fajta, Luko Rakušo ter Kristjana Korena.
V šestih dneh bodo kolesarji morali prevoziti 875.3 kilometra. Težje gorske etape bodo prišle na vrsto šele ob koncu, ko se bo dirka odločala v skupnem seštevku. Posebnost dirke pa je moštveni kronometer, ki bo na sporedu že prvi dan. »Mi izkušenj z moštvenim krono-metrom še nimamo. To bo velik preizkus za vsa moštva. Kdo bo zmagal prvi dan bo namreč imel v skupnem seštevku prvih osem tekmovalcev. Mi smo v ta namen opravili tudi sobotni skupni trening na Ptuju, da te-
Kolesarstvo
stiramo opremo in se tudi malo uigramo. Želimo doseči kakšen odmeven dosežek v končni razvrstitvi,« je povedal Srečko Glivar. Na razpolago ima vrsto vrhunskih tekmovalcev. Na Hrvata Kvasino in Rogino lahko računa praktično v vsakem trenutku, dobro gre v uvodnih dirkah Korenu, v Črni gori pa je tudi Fajt dokazal, da je trenutno odlično pripravljen.
Ptujčani se bodo te dirke udeležili po treh letih premora. Smo pa Slovenci že dosegli viden rezultat pred šestimi leti, ko je Tadej Valjavec, takrat v dresu Fasse Bortolo, celo zmagal.
UG
38. Settimana Ciclistica Lombarda, Italija, 2.1 UCI, 1. - 6. april 2008
Torek, 1. etapa: Brignano
-	Brignano, 18.3 km (moštveni kronometer)
Sreda, 2. etapa: Brignano -Costa Volpino, 163.8 km Četrtek, 3. etapa: Dalmine
-	Dalmine, 174.4 km
Petek, 4. etapa: Vertova
-	Vertova, 192.6 km Sobota, 5. etapa: Flero
-	Flero, 163.5 km
Nedelja, 6. etapa: Bergamo
-	Bergamo, 162.7 km
Ilesič zmagal v Avstriji
V avstrijskem mestecu Leonding blizu Linza je v nedeljo potekala kolesarska dirka, dol-ga140 km, na kateri je nasto-
Aldo Ino Ilešič v cilju
pilo 190 kolesarjev. S to dirko Avstrijci odpirajo kolesarsko sezono, zato je bila konkurenca temu primerna. Med nastopajočimi je bil tudi Ptujčan Aldo Ino Ilešič, ki vozi za kranjsko Savo. V ciljnem sprintu je bil Aldo najmočnejši in je dosegel odmevno zmago. Po dirki je Aldo povedal: »Ekipa je odlično delala, sam pa sem seveda zadovoljen z zmago. Komaj čakam naslednje dirke, da bi nanizal še kakšen uspeh.«
DK
Judo • 21. mednarodni pokal Ptuja
Več kot 400 judoistov, Drava prva
Ptuj, Športna dvorana Center, 29. in 30. marec 2008. V zelo dobri organizaciji Judo kluba Drava iz Ptuja se je končalo letošnje mednarodno tekmovanje v judu za Pokal Ptuja, ki ga je dobil domači JK Drava Ptuj. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal, je v soboto odprl predsednik organizacijskega odbora Pokala Ptuja prof. Vlado Čuš, pozdravni govor udeležencem prvenstva pa so namenili župan dr. Štefan Čelan, podžupan Mirko Kekec, direktor direktorata za šport prof. Simon Starček, podpredsednik OK Slovenije in predsednik JZS Bogdan Gabrovec.
Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 446 tekmovalcev in tekmovalk (36 ekip)
iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije, Češke, Poljske, Romunije in Slovenije, slednjih je bilo seveda največ. Prikazali so kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših kot starejših judoistov in judoistk. Z odlično organizacijo tega mednarodnega tekmovanja v preteklih letih je organizatorju uspelo to prvenstvo v lanskem letu uvrstiti tudi v koledar mednarodnih tekmovanj za starostno kategorijo kadetov in kadetinj (U17), na katerem so se slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za Evropsko prvenstvo. Tekmovanje evropskih upov je štelo kot evropski C-turnir.
Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri mlajših dečkih in deklicah JK Duplek (JK Drava je bila druga), pri starejših dečkih in deklicah JK Sankaku, pri kadetih JK Impol ter pri kadetinjah PJK Triglav Kranj. Drugi dan tekmovanja so za slovenski pokal nastopali mladinci in mladinke ter za Pokal Pikapolonice cicibani in cicibanke. Za Pokal Pikapolonice pri cicibankah in cicibanih je slavil domači JK Drava Ptuj (več o tem v petkovi številki), med mladinci je bila najboljša ekipa Dupleka, med mladinkami pa Sankaku. Vseekipno je v dveh dneh
Foto: Sebi Kolednik
Ekipa JK Drava Ptuj je zmagala v vseekipnem točkovanju na 21. Pokalu Ptuja v judu.
največ točk zbral JK Drava Ptuj (196), drugo mesto je osvojil JK Duplek (176), tretje JK Murska Sobota (170). Sledita ekipi JK Sankaku in JK Impol.
JK Duplek je lani v trajno last kot prvi prejel prehodni pokal Ptuja, ki ga osvoji ekipa s tremi zaporednimi zmagami. Na novi prehodni pokal se je tako kot prva zmagovalna ekipa vpisala domača ekipa JK Drava.
Izmed Ptujčanov so zmage dosegle Larisa Čerček med mlajšimi deklicami, Maruša Plohl in Nina Kolednik med cicibankami ter Nejc Tomasi-no in Blaž Faričd med cicibani. Druga mesta so osvojili Blaž Peklič med starejšimi dečki ter Žiga Vidovič in Miha Hajduk med cicibani. Tretji so bili Tjaša Brumen med mlajšimi
Foto: Sebi Kolednik
Andrej Cuš (JK Drava Ptuj) je zmagal med mladinci v kategoriji do 100 kg.
deklicami, Blaž Peklič, Bedeko-vič Amadej, Rene Šoštarič med mlajšimi dečki in Luka Tomasi-no, Niko Rakuš in Uroš Barič med cicibani.
Točke za slovenski pokal sta med kadeti s tretjim mestom osvojila Tilen Vidovič in Tadej Butolen. Med mladinci je bil Andrej Čuš prvi v kategoriji do 100 kg, med mladinkami pa sta 1. mesti osvojili Lea Murko do 78 kg in Urška Urek nad 78 kg. Jure Božičko in Bojan Ljubec sta osvojila 3. mesti
Gorišničani so skupno dosegli 8. mesto, najboljše uvrstitve pa so dosegli: pri mlajših dečkih David Forstnarič do 60 kg in Gregor Rakuša do 42 kg (oba sta bila tretja), pri starejših deklicah Renata Kralj +63 kg, ki je zmagala v svoji kategoriji, pri kadetinjah pa Tanja Kociper do 63 kg, ki je bila druga.
»Po dolgem času sem zaradi zdravstvenih težav spet nastopil na blazinah in dosegel štiri zmage ter s tem 1. mesto med mladinci. To je še toliko slajše, saj sem prispeval pomembne točke k ekipni uvrstitvi na prvo mesto. S tem sem izpolnil normo za nastope s slovensko reprezentanco na evropskih pokalih,« je povedal Andrej Čuš (JK Drava Ptuj).
»Na blazine sem stopila trikrat in vse borbe zmagala. Naj-
težjo zmago sem dosegla proti Anji iz Sankaka, ki sem jo premagala za yuko. Ta tekma je šele začetek mojih letošnjih nastopov, saj me sedaj čakajo mladinski evropski pokali. Ker sem letos zadnjič mladinka, je moj letošnji glavni cilj medalja na EP v Varšavi ali SP na Tajskem,« je dejala Lea Murko (JK Drava Ptuj).
»Zavedajoč se pomena športa mladih smo v Judo klubu Drava pred 21 leti začeli prirejati tekmovanje za Pokal Ptuja, namenjeno mlajšim starostnim selekcijam do 20. leta. V vseh teh letih smo s tekmovanjem uspevali tako po organizacijski kot tekmovalni plati. Tokratno vseekipno 1. mesto je v takšni konkurenci odličen rezultat in dokaz našega dobrega dela z najmlajšimi. Letos so se prvenstva udeležili tekmovalci iz osmih držav in že tradicionalno dobivamo pohvale, da je naš turnir med najbolje organiziranimi v srednjeevropskem prostoru, s čimer smo tudi dosegli naš cilj, da je Pokal Ptuja ena izmed tekem Evropskega pokala. Zahvaljujem se vsem članom organizacijskega odbora, sponzorjem, Judo zvezi Slovenije, gledalcem in gostom, ki so nam stali ob strani,« je po končanem prvenstvu dejal predsednik organizacijskega odbora prof. Vlado Čuš.
Sebi Kolednik
Rezultati Pokala Ptuja:
Mlajši dečki:
-30kg: 1. Hannes Kletzenbauer (Creative Graz, AVS), 3. Rene Šoštarič, 5. Alen Pihler (oba Drava Ptuj); -34kg: 1. Lorenz Wilder (Creative Graz, AVS), 5. David Murko (Drava Ptuj); -38kg: 1. Aljaž Čeh (Duplek), 3. Tim Topolnik (Ljutomer), 5. Rok Resnik (Drava Ptuj); -42kg: 1. Gregor Kocmut (Duplek), 3. Gregor Rakuša (Gorišnica); -46kg: 1. Gregor Lichtenepper (Noviceum Leibniz, AVS), 2. Žiga Lesjak, 3. Brane Benčič (oba Duplek) in Amadej Bedekovič (Drava); -50kg: 1. Patrik Gal (KBV Lendava), 3. Blaž Peklič (Drava), 5. Marko Čagran (Gorišnica); -55kg: 1. Mihael Topolovec (Lika Zagreb, HRV); -60 kg: 1. Narsej Lackovič (Ljutomer), 3. David Forstnerič (Gorišnica); +60kg: 1. Alojz Varšnik (Muta), 2. Gregor Pišotek (Impol), 3. Tilen Peršak (Ljutomer).
Mlajše deklice:
-28kg: 1. Tiheja Topolovec (Lika Zagreb, HRV); -32kg: 1. Andreja Leški (Marezige), -36kg: 1. Eva Kokalj (Tatami); -40kg: 1-Doroteja Gašper (Murska Sobota), -44kg: 1. Kathrin Kaufmann (Union Unter., AVS); -48kg: 1. Manja Podsensok (Slovenj Gradec), 3. Tjaša Brumen (Drava Ptuj); -57kg: 1. Nastja Stopernik (Slovenj Gradec), 2. Betina Ivanjšič (Ljutomer); + 57kg: 1. Monika Skledar (KBV Lendava).
Starejši dečki
-38kg: 1. Besard Zenuni (S. Gradec), 3. Tilen Semenič (Ljutomer); -42kg: 1-Sebastijan Botar (Marezige), 5. Rok Gril (Impol); -46kg: 1. Adrijan Gombuc (Murska Sobota), 3. Gregor Ivanšič (Ljutomer); -50kg: 1. Tim Kovačič (Murska So-
bota), 2. Blaž Pekič (Drava Ptuj); -55kg: 1. Matej Jovič (Bežigrad), -60kg: 1. Blaž Fekonja (Ravne); -66kg: 1. Pjoter Dtugous (KS Gwardia, POL); -73 kg: 1. Patrik Vojsk (Ljutomer), 3. Aljoša Pod-hostnik (Drava Ptuj); +73kg: 1. Florjan Verhnjak (Slovenj Gradec). Starejše deklice
-44kg: 1. Tena Šikič (Lika Zagreb, HRV), 2. Kaja Čeh (Ljutomer); -48kg: 1. Marie Scheff (Creative Graz, AVS), 2. Manja Kropf (Duplek), 5. Tjaša Brumen (Drava); -52kg: 1. Asja Babič (Marezige), 2. Sara Čelan (Impol), 5. Larisa Čerček (Drava Ptuj); -57kg: 1. Nicole Benčič (Duplek); +63kg: 1-Renata Kralj (Gorišnica), 5. Tadeja Rabelč (Impol). Kadeti
-50kg: 1. Tim Kovačič (Murska Sobota), 2. Žiga Zafošnik, 3. Luka Zver (oba Impol); -55kg: 1. Filip Mihalič (Olimpija), -60kg: 1. Primož Ma-rinčič (Šiška), 3. Matej Škerlak (Impol); -66kg: 1. Tadej Mulec (Duplek), 3. Tilen Vidovič (Drava); -81kg: 1. David Kukovica (Oplotnica); -90kg: 1. Urban Založnik (Oplotnica), 2. Mario Potisk (Impol); +90kg: 1. Vito Dragič (Impol), 4. Tadej Butolen, 5. Benjamin Debernardi (oba Drava). Kadetinje
-52kg: 1. Neja Šimec (Triglav), 2. Sandra Ti-janič (Duplek); -57kg: 1. Jasna Škofič (Duplek); -63kg: 1. Anja Zof (Olimpija), 2. Tanja Kociper (Gorišnica); -70kg: 1. Tadej Hozjan (Lendava), 2. Urška Potočnik (Ljutomer). Mladinci
-55kg: 1. Filip Mihalič (Olimpija), 3. Jure Božič-ko (Drava Ptuj); -60kg: 1. Matjaž Trbovc (Sanka-
ku); -66kg: 1. Andrrri Petrache (Romunia), 2. Tadej Mulec (Duplek), 3. Alen Pulko (Impol), 7. Tadej Senekovič (Duplek) in Tilen Vidovič (Drava Ptuj); -73kg: 1. Tadej Čeh (Duplek), 5. Damjan Ljubec, 7. Matjaž Škerget (oba Drava Ptuj); -81kg: 1. Uroš Tajhman (Duplek), 3. Božo Skela (Impol), 5. Branko Kralj (Gorišnica); -90kg: 1. Žiga Unuk (Impol), 2. Gregor Krajnc (Duplek); -100kg: 1. Andrej Čuš (Drava Ptuj), 2. Božo Kranjčevič (Železničar Maribor), 3. Bojan Ljubec, 5. Tadej Butolen (oba Drava Ptuj); +100kg: 1. Jan Ratej (Bežigrad), 2. Nejc Kučan, 3. Vito Dragič (oba Impol), 5. Benjamin Debernardi )Drava Ptuj). Mladinke
-48kg: 1. Kristina Vršič (Duplek); -52kg: 1. Neja Šimec (Triglav Kranj), 3. Jerneja Sanekovič (Duplek); -57kg: 1. Tina Trstenjak (Sankaku), 3. Tajda Ketiš, 5. Katja Senekovič (obe Duplek); -63kg: 1. Vlora Bedeti (Sankaku), 3. Nina Miloše-vič (Duplek); -70kg: 1. Ana Pogačnik (PJK Triglav Kranj); -78kg: 1. Lea Murko (Drava Ptuj), +78kg: 1. Urška Urek (Drava Ptuj).
Rezultati VSEEKIPNO:
1.	JK Drava Ptuj - 196 točk
2.	JK Duplek - 176 točk
3.	JK Murska Sobota - 170 točk
4.	JK Sankaku - 112, 5. JK Impol - 89, 8. JK Gorišnica - 76, 17. Creativ Graz AUT - 46, 18. Romunija - 44, 20. Union AUT - 35, 22. MAC Madžarska - 31, 24. Noviceum Leibnitz AUT
-	29, 25. Hranice CZE- 28, 26. Panda Zagreb
-	25, 27. KS Gwardia POL - 24, 27. Lika Zagreb
-	24, 29. Jama Araschi ITA - 14 točk.
Bowling • Podjetniška liga
Tames drugič zapored prvi, odlični rezultati posameznikov
V 6. krogu je bil dosežen nov najboljši letošnji ekipni rezultat: 2288 kegljev je podrla ekipa Tamesa (kar dva njihova igralca sta zasedla vrh posamezne lestvice!). Za samo uvrstitev med najboljših 10 je bilo potrebno tokrat podreti 718 kegljev, kar kaže na dvig kvalitete posameznikov, ekip in celotne lige. Intera je v skupnem seštevku obdržala samo še točko prednosti pred ekipo Projektisa. Že drugič zapored je pod vrhom pristala ekipa db Transporti, mejo 2000 podrtih kegljev pa je prvič prestopila ekipa naše medijske hiše!
Najboljši posamezniki 6. kroga:
1. Branko Vuzem (Tames) 819, 2. Robert Šegula (Tames) 784, 3. Tomi Držaj (db Transport) 779, 4. Damir Gerenčer (Sar avtomatizacija) 765, 5. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozni-štvo Novak) 757, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 755, 7. Branko Kelenc (VGP) 741, 8. Andrej Vajda (DaMoSS) 723, 9. Matej Rifelj (Intera) 722, 10. Jernej Rifelj (Intera) 718 ...
Rezultati 6. kroga: 1. Tames 2288 (22 točk), 2. SAR avtomatizacija 2166 (21), 3. db Transport 2061 (20), 4. Projektis, d. o. o., 2053 (19), 5. Intera 2049 (18), 6. Radio-Tednik Ptuj 2028 (17), 7. Talum 2014 (16), 8. VGP Drava 1999 (15), 9. Avtopre-vozništvo Novak 1970 (14), 10. Da-
moss 1955 (13), 11. MO Ptuj 1911 (12), 12. Podjetje za stanovanjske storitve 1866 (11), 13. Saš bar 1844 (10), 14. Bowling center Ptuj 1812 (9), 15. Ilkos candles 1804 (8), 16. Sanjski moški 1735 (7), 17. Kager hiša 1729 (6), 18. Agis plus 1710 (5), 19. Garant-zavarovanje d.o.o. 1634 (4), 20. Modmed 1620 (3), 21. Projekta inženiring 1609 (2), 22. MP Ptuj 1480 (1).
1.	INTERA	12.621	119
2.	PROJEKTIS, D. O. O.	12.532	118
3.	SAR AVTOMATIZACIJA	12.398	112
4.	TAMES	12.364	112
5.	TALUM	12.230	108
6.	SAŠ BAR	11.987	102
7.	DAMOSS	11.971	98
8.	VGP DRAVA	11.846	93
9.	DB TRANSPORT	11.478	86
10.	RADIO-TEDNIK PTUJ	11.515	81
11.	SANJSKI MOŠKI	10.903	64
12.	KAGER HIŠA	11.052	63
13.	AVTOPREVOZ. NOVAK	10.911	60
14.	BOWLING CENTER PTUJ	10.778	56
15.	POD. ZA STAN. STORITVE	10.606	47
16.	ILKOS CANDLES	10.493	45
17.	MO PTUJ	10.321	45
18.	PROJEKTA INŽENIR. PTUJ 10.049	35
19.	AGIS PLUS	8.446	32
20.	GARANT ZAVAROVANJE	8.820	16
21.	MODMED	8.676	15
22.	MP PTUJ	8.121	11
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bar Saš trenutno zaseda 6. mesto v skupni razvrstitvi.
Tenis • Zimska liga 2007-08
Naslov ostal v Skorbi
1. LIGA
Zadnji krog v 1. zimski ligi 2007/2008 je minil brez presenečenj. Igralci Skorbe so gladko premagali ekipo iz Malečnika ter potrdili prvo mesto. Igralci TC Luka so prav tako z maksimalno zmago potrdili drugo mesto. Iz lige je izpadla ekipa TK Šu-mari, novega člana 1. lige pa bomo dobili po zadnjem krogu 2. lige, ki se bo odigral 5. aprila, kjer bo tudi zaključek lige.
Med posamezniki je bil v letošnji sezoni najuspešnejši Srečko Glodež (TK Skorba), ki je v sedmih nastopi tudi sedemkrat zmagal.
REZULTATI 10. KROGA: TK SKORBA - TK MALEČNIK TEAM
3:0 (Glodež - Cilinger 9:3, Plajnšek - Šebeder 9:0, Hazimali/Žitnik - Še-beder/Škrinja 9:5); TK ŠUMARI - TK NEPTUN 1:2 (Sternad - Korošec 6:9, Premužič - Mazera 9:4, Haza-bent/Gulin - Korošec/Mazera 5:9); TC LUKA - TRGOVINE JAGER 3:0 (Kocijan - Križe 9:4, Pušnik - Čeh 9:3, Kocjan/Pušnik - Križe/Zavrnik 9:0).
KONČNI VRSTNI RED: TK Skorba 23, TC LUKA 19, TK Malečnik Team 16, TK Neptun 15, Trgovine Jager 10, TK Šumari 7 točk.
Danilo Klajnšek
Člani TK Skorba, zmagovalci letošnje zimske lige
16 Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, zanimivosti
torek • 1. aprila 2008
Območna služba Ormož
DELAVEC BREZ POKLICA, SLIKOPLESKAR - M/Ž; POMOČ PRI SLIKOPLESKAR-STVU, IZDELAVA FASAD, PLESKANJE ITD., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, ANTON ŠIMEN-KO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠI-MENKO ANTON, 031/363-972, simenko@email.si. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMEHANIK, ELEKTRO SERVISER IN MONTER AUDIO-VIDEOSAT NAPRAV, BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV - M/Ž; POPRAVILA IN MONTAŽE,EL.VZDRŽEVAL-NA DELA, EL.INŠTALACIJE, Nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, KOLARIČ PETER S.P.- SERVIS IN TRGOVINA "HANDY CLUB", NOVA VAS PRI PTUJU 106, 2250 PTUJ, KOLARIČ PETER, 041 677 507, handyclub@siol.net. ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTA-ŽER KLIMA NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA KLIMA NAPRAV, Nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 78064-30, iblo@iblo.si. ELEKTROTEHNIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, MONTER EL. NAPRAV- M/Ž
-	M/Ž; EL. MONTAŽA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je, ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomil-sekbostjan@siol.net. ELEKTROTEHNIK, PROGRAMIRANJE KONTRO-LERJEV IN NA DOTIK OBČUTLJIVIH MONITORJEV
-	M/Ž; PROGRAMIRANJE KON-TROLERJEV IN NA DOTIK OBČUTLJIVIH MONITORJEV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, JAKOMINI SEBASTIJAN S.P.PRO-WEB, RAČUNALNIŠKE STORITVE, POTRČEVA CESTA 50 A, 2250 PTUJ, JAKOMINI SEBASTIJAN, 02 746-46-51, 041 739-655.
INŠTALATERSKI DELAVEC, STROJNI TEHNIK, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž;
MONTAŽA VODOVODNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko
delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje osnovno, MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, info@miks. si.
KLEPAR-KROVEC, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI KROVEC KLEPAR - M/Ž; POMOŽNA KROV-SKA IN KLEPARSKA DELA, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, TRČKO FRANC S.P. - KROVSTVO KLE-PARSTVO, STRAŽGONJCA 29, 2331 PRAGERSKO, TRČKO FRANC, 041 723-614. KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KLJUČAVNIČAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, TILLI JOŽEF S.P.- IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH STORITEV, MOŠKANJCI 85 A, 2272 GORIŠNICA, TILLI JOŽE, 041 462-341, joze.tilli@siol.net. KUHARSKI POMOČNIK, POMOŽNI KUHAR - M/Ž; POMOČ V KUHINJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781. MONTER KLIMATIZACIJ-SKIH NAPRAV, MONTER KLIMATSKIH NAPRAV IN CENTRALNEGA OGREVANJA - M/Ž; MONTAŽA KLI-MATIZACIJSKIH NAPRAV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEV-ŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si.
MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, nemški jezik razumevanje osnovno, slovenski jezik, govorjenje dobro, GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽ-NIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781.
Območna enota
Ptuj
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
- M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ V TUJINI IN DOMA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZ-
GOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, OSEBEK SMILJAN, 041/753-749, info@maksimus. biz.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR-DELO V STREŽBI - M/Ž; POSTREŽBA PIJAČ, Nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba
1	mesec,RIŽNAR DARINKA S.P. - OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIŽNAR DARINKA,
02	758-27-91.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; IZDELAVA STROJNIH ESTRIHOV, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, POPOVIC PERO S.P. - IZDELAVA BETONSKIH TLAKOV IN ESTRIHOV, GAJEVCI 26 A, 2272 GORIŠNICA, POPOVIČ PERO, 041646292. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA HRANE IN PIJAČE - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAŽ, 02 792-02-81, 041/556-198.
POMOŽNI DELAVEC, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA IN SVETOVANJE PRI IZBIRI, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA
-	PIZZERIA 'BELI VITEZ" LOV-RENČIČ IRENA S.P., MLINSKA CESTA 7, 2250 PTUJ, NAPAST ANDREJA, 040/298-973. POMOŽNI DELAVEC, PIZ-ZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, PREDVSEM PIC, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA
-	PIZZERIA 'CAFE EVROPA PUB" LOVRENČIČ IRENA S.P., MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ, LOVRENČIČ IRENA, 031/356734, irena.lovrencic@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KOMUNALNI DELAVEC - VZDRŽEVALEC
-	M/Ž; VZDRŽEVANJE OBČINSKIH OBJEKTOV V OBČINI, IZVAJANJE DRUGIH NALOG S PODROČJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI, IZVAJANJE NALOG S PODROČJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB., Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, OBČINA TRNOVSKA VAS, TRNOVSKA VAS 42, 2254 TRNOVSKA VAS, POTRČ JOŽE, 7579511, joze.potrc@tr-novska-vas.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; NATAKAR, Nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, VUK JANEZ S.P. -PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK, VUK JANEZ, 041 366 285, info@picerija-spajza.si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRADBENI TEHNIK - M/Ž;
VODENJE OBJEKTA, Nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, PLESKAR POD-
JETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ, VIDOVIČ JANEZ, 040190320 02 749-24-50.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTERJI -SODELAVCI PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ, ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI - M/Ž; RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA NA PODROČJU MONTAŽE HIŠ: DELO MONTERJA MONTAŽNIH HIŠ POTEKA NA TERENU PO SLOVENIJI IN PO DOGOVORU TUDI V TUJINI (ITALI-JA,NEMČIJA ...), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece,700 EUR bruto / mesečno, RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411990, respectgmbh@siol.net. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, REFERENT - TELEFONIST - DELO NA PTUJU - M/Ž; INFORMIRANJE STRANK PO TELEFONU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA, TONI
ANDREJA, 01 2446 382, studio-5@delnica.si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJNI POMOČNIK ZAČETNIK - M/Ž; PODPORA KUPCEM, IZDELAVA PONUDB, PRODAJA IN SVETOVANJE, OBDELAVA NAROČIL, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, SCHLOFFER IN DREVEN-ŠEK DRUŽBA ZA TRGOVINO D.O.O., APAČE 276, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, DREVENŠEK ROBERT, 02 7961080, info@schloffer.si. STROJNI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME - M/ Ž; VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME, SVETUJE STRANKAM V ZVEZI S PRODAJNIM PROGRAMON, OPRAVLJA PRODAJO REZERVNIH DELOV, SVETUJE STRANKAM V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM ITD..., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 740 EUR bruto / mesečno, HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SER-
VIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi.ptuj@hafi.si. STROJNI TEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NADZOR NAD CELOTNO PROIZVODNJO V KOVINOSTRUGARSKI DELAVNICI, SESTAVLJANJE PONUDB, SKRB ZA SPOŠTOVANJE ROKOV DOBAVE. .. , določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, GOMILŠEK JANEZ S.P.- STRUGARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN REDUKTORJE-V,TRG. NA DROBNO, TR.NA DEB. V TRANZITU, MAISTROVA ULICA 50, 2250 PTUJ, FRAS LIDIJA, 02 771-11-70, info@go-milsek-sp.si.
VOZNIK, VOZNIK - M/Ž; PREVOZ AVTOMOBILOV S SPECIALNIM TOVORNIM VOZILOM, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit E-katego-rije, PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, GOMILŠEK ROJKO TAMARA, 02/788-1340, tamara@paam-log.si.
Zanimivosti • Preden kupite avto
Mislite, da barva ni pomembna?!
Pri nakupu avtomobila je barva ena tistih manj pomembnih, a vseeno zelo pomembnih zadev. Seveda izbiramo po lastnem okusu in težko nas je prepričati v izbiro barve, ki nam ni všeč. Vseeno pa so zanimivi rezultati raziskave avtomobilskega tržišča, ki so jo opravili pri Glass's Guides v Veliki Britaniji.
Raziskava je namreč pokazala, da se lahko napačna izbira barvnega odtenka karoserije pri nakupu novega avtomobila in ob njegovi kasnejši prodaji maščuje z nižjo prodajno vrednostjo, še zlasti, če gre za avtomobil prestižnega oz. višjega razreda!
Trenutno najbolj popularna barva pri britanskih kupcih, ki kupujejo rabljene avtomobile višjega cenovnega razreda, je kovinsko črna barva. Ob primerjavi prodajnih cen za eno leto star model iste znamke z enako opremo in motorjem v različnih barvnih odtenkih karoserije so ugotovili, da bodo kupci pripravljeni odšteti do 300 evrov več za avtomobil v črni kovinski barvi kot za srebrnega, vozilo v beli barvi pa bo ob menjavi lastništva nekdanjemu lastniku prineslo tudi do 3.700 evrov manj. Avtomobili srebrne barve so dolgo veljali za varen nakup glede na izgubo vrednosti in ob prodaji še vedno dosegajo v povprečju za 350 do 400 ev-rov višjo ceno kot avtomobili v temno modri kovinski barvi ter 700 do 750 evrov več kot črni avtomobili brez kovin-
skega leska. Še slabše se godi lastnikom vozil s kovinskim odtenkom rdeče in zelene barve. Izguba v primerjavi s črno kovinsko barvo v tem primeru naraste na 1.500 evrov, približno 2.200 evrov izgubi lastnik rdečega avtomobila brez kovinskega sijaja, lastnik limuzine ali kupeja, ki je obarvan v zlato ali rožnato kovinsko barvo ter vse ostale barvne odtenke v navadni barvi, pa je ob 2.600 evrov. Razlike so še bolj očitne v primeru prestižnih vozil, kot sta
na primer mercedes-benz SL ter porsche 911. Če sta bele barve, potem sta po preteku enega leta za približno 7.500 evrov cenejša kot enaki primerki v drugi barvi.
Da potolažimo imetnike belih avtomobilov: zadnji modni trendi v Sloveniji kažejo, da bela barva prihaja v ospredje in postaja ena najbolj modnih barv. Vsaj zaenkrat, čeprav gre verjetno res bolj za modno muho enodnevnico kot dolgoročni trend.
SM
Najbolj cenjeni sta srebrna in črna barva avtomobila.
Foto: SM
Srečko Šorli • Svarogove sanje (4.)
Biodanza
Polno dihanje: stres povzroči, da postane vdih površen, izdih nepopoln. Tudi vsaka življenjska izkušnja, ki je čustveno boleča, povzroči, da postane dihanje površno. Polno dihanje ima tri faze: popoln izdih, vdih s trebuhom, vdih s prsnim košem, popoln izdih. Polno dihanje prinaša obilico kisika v organizem, krepi trebušne mišice, skrbi za stalno razgibavanje prsnega koša in hrbtenice, pripomore k ohranjanju pravilne telesne drže.
Zdrava prehrana: navdušujem se nad prehrano po Mon-tignacu, katerega jedilnik temelji na medicinskih raziskavah, ki so pokazale, da so osnova zdrave prehrane živila z nizkim glikemičnim indeksom, se pravi živila, ki po tem, ko smo jih zaužili, ne povzročijo hitrega povečanja inzulina v krvi. Ko zaužijemo živila, ki povečajo vsebnost inzulina v krvi, začnemo pretvarjati sladkorje, ki so prišli v telo s hrano, v maščobe. Povzroči hiter padec sladkorja v krvi, ki povzroči ponovno lakoto. Če ponovno zaužijemo živilo z visokim glikemičnim indeksom, se bo začarani krog ponovil.
Po Montignacu moramo zadostno uživati beljakovine, ki so bogate z aminokislinami, in
živila, ki vsebujejo nenasičene maščobe. Pomembno je, da so jedila pripravljena iz ekološko pridelanih živil. Opravljene raziskave v okviru Evropske skupnosti potrjujejo, da je ekološka hrana pomemben dejavnik zdravja.
Pomembno je, da znamo razlikovati med telesno in duševno potrebo po hrani. Kadar se ne počutimo dobro, smo čustveno vzburjeni in imamo težave v službi, pogosto pretiravamo s hrano. Najboljši način za doseganje idealne teže je odkriti vzrok, zakaj preveč posegamo po hrani, in ga odpraviti.
Vsakodnevno gibanje: vesolje in narava sta v stalnem gibanju. Dobro počutje ni nekaj statičnega, je dinamičen proces med telesom, umom
in zavestjo. Telo potrebuje za dobro delovanje vsakodnevno gibanje, vsakdo izbere po svoji izbiri: tek, hoja, joga, tai-chi, gimnastika, plavanje ...
Vsakodnevna sprostitev: sprostitev je dopolnilo gibanju. Danes se ne znamo več sprostiti in počivati. Živimo pretežno v umu, naše glave so zmeraj polne misli o prihodnosti ali o preteklosti, telo je zapostavljeno. Posledica razdvojenosti uma in telesa je stres. Odlična tehnika za pomiritev uma je "zavestno dihanje", ki sem ga že predstavil v četrtem poglavju. Druga pomembna sprostitvena tehnika je "zavestno mišljenje", pri kateri se naša zavest usmeri v opazovanje miselnih procesov in prisotnih čustev. "Zavestno mišljenje" nam pomaga odkriti negativne mehanizme uma, kot so samo obsojanje in obsojanje drugih. Sprostitvene tehnike aktivirajo zavest, ki je osnova samozavedanja in samoobvladanja, dveh osnovnih komponent čustvene inteligence.
Po mojem se človek največ nauči in spozna v stiku z drugimi ljudmi. Osebni življenjski uvidi in spoznanja postanejo resnični, ko jih udejanjimo. Nekdo lahko nosi ogromno ljubezni v sebi, toda če se le-ta ne izživi, ostane le senca brez drevesa, brez sadov.
Zdrava narava: zame sta človek in narava eno. Kar delamo naravi, delamo sebi. Potreb-
no je razviti način življenja, kjer bomo živeli v harmonij z naravo, pridobivali hrano in energijo, ne da bi onesnaževali naravo. Vizijo že uresničujemo na Bistri s projektom Celostna ekologija in trajnostni razvoj.
Glede kvalitetnih medčloveških odnosov: lahko imamo vse bogastvo sveta, toda brez dobrih odnosov s soljudmi bomo ostali revni. Moja izkušnja je, da me dnevno izvajanje spro-stitvenih tehnik in meditacije duhovno poglablja, omogoča mi videti jasneje dano življenjsko situacijo, pomaga mi, da sem bolj iskren do sebe in do drugih. Nataša me je seznanila z "biodanzo", metodo osebne in duhovne rasti, ki jo je razvil čilski psiholog in antropolog Rolando Toro. Biodanza me bogati kot človeka, spodbuja samozaupanje, daje mi več svobode v izražanju. Z Natašo sva "Esenco" nekaj mesecev pred odprtjem novega Grand hotela Primus predstavila direktorju ptujskih Term Andreju Klasin-cu. Andrej je bil navdušen, saj se je Esenca dobro vključevala v vizijo starih Rimljanov "zdrav duh v zdravem telesu" in v "rimsko zgodbo" hotela Primus, ki je zgrajen na kraju, kjer je bila prej v bližini v rimskih časih vojaška utrdba. Esenca je bila sprejeta kot idejna osnova wellnessa, ki ga uspešno izvajamo v Valensa Augusta Wellnes-su v Primusu.
Se nadaljuje
Foto: SS
Pozneje je priznala, da je hodila k njemu in da je želela razdreti vezo med njima, a ni zmogla, in da se bosta sedaj razšla. Ženo imam rad, tudi ona pravi enako, se pa sploh noče pogovoriti o tej stvari. Ne razumem, vedno sva si bila zvesta, vsaj jaz sem tako mislil, dobra prijatelja in si vse zaupala. Imava tudi štiri leta staro punčko in dve leti starega fantka. Ne želim oditi, saj bi rad ohranil družino. Prosim, ali mi lahko svetujete, kako naj se obnašam v tej situaciji oz. ali je vse skupaj sploh rešljivo?
Zaupanje, varnost, bližina,
vse to so temelji zdravega zakona, ki se porušijo, ko pride do prevare. Deset let zakona, ko že imaš nekaj spominov, lepih in težkih, se je spremenilo v moro, ko ste se soočili z dejstvom, da ste prevarani, izdani in osramočeni od ženske, ki ste ji najbolj zaupali ter verjeli vanjo in v vajin odnos. Kje se je med vama tako zalomilo, da sta se odtujila in niste začutili, da ženo odnaša drugam? V upanju in želji, da boste ohranili družino, se vam zastavlja vprašanje, kako ponovno najti stik z ženo, ob tem pa je čutiti hrepenenje po odgovoru, da vas ima še rada in želi z vami nadaljevati življenje.
Najprej se boste morali umiriti in napeljati pogovor o vama, o vajinem odnosu, koliko se pogrešata, ker sta se izgubila in ne najdeta več skupne poti. Če bo-
ste znali nasloviti njeno osamljenost, zaradi katere je iskala rešitve drugje, bo ta gospa za vedno samo vaša. Torej rešitev obstaja v tem, da se vidva začutita in najdeta tam, kjer sta se izgubila. Tudi žena se bo morala v sebi umiriti in vam zagotovi-
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težav? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
ti, da bo življenje nadaljevala samo z vami. Zaupanje je temelj varnosti vsakega zdravega partnerskega odnosa. Pogovorita se o tem, kaj želita v bodoče in kakšni so vajini skupni cilji za naprej. Kajti odnos brez cilja je kot ladja brez krmarja, drvi v poton. Verjamem, da zmoreta kljub trenutno razburkanemu morju to ladjo varno pripeljati v zavetje.
Želim vama veliko vere vase in v vajin odnos, ki vama bo pomagala v najtežjih trenutkih. Vredno je poskusiti!
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Zakonski in družinski center Midva
Žena me je prevarala
Pred dvema tednoma sem slišal ženin telefonski pogovor z nekim moškim, preveril njen mobitel in našel vse polno ljubezenskih SMS-ov. Priznala je s tišino in gledala v tla, nato pa poskušala spremeniti temo.
Na valovih časa
Torek, 1. april - mali traven, danes je dan norcev
Danes goduje Hugo
1863 je deželna vlada Avstrije izdala Viničarski red, s katerim so bila urejevana razmerja med viničarji in vinogradniškimi posestniki.
1868 je Josip Stritar v Slovenskem glasniku objavil svoje peto "kritično pismo", v katerem je skritiziral takrat izredno cenjenega pesnika Jovana Vesela Koseskega. 1883 se je rodil v Trstu Hrvat Josip Mandic, ki je imel pomembno vlogo tudi pri delovanju tržaških Slovencev. 1894 so slovenski izseljenci v Ameriki ustanovili Kranjsko slovensko katoliško jednoto.
1991	je vodstvo SAO Krajine sprejelo sklep o priključitvi Krajine Srbiji.
1992	so prešli v Sloveniji na služenje vojaškega roka in začetek usposabljanja vojakov nabornikov v lastnih učnih centrih.
Sreda, 2. april - danes je mednarodni dan knjig za otroke
Danes goduje Franc
1836 je cesar Ferdinand imenoval Kolomana Kvasa za učitelja slovenščine na graški univerzi.
1850 je v Ljubljani začel izhajati Ljubljanski časnik, ki je dvakrat tedensko objavljal uradne novice in razglase. 1868 je začel izhajati v Mariboru politični časopis Slovenski narod.
1944	so Nemci na Opčinah pri Trstu ustrelili 72 talcev. 2000 je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek vložil v državni zbor predlog za zamenjavo osmih ministrov SLS in ga hkrati vezal na zaupnico celotni vladi.
2005 je naslednica Zveze komunistov Združena lista socialnih demokratov na kongresu spremenila ime v Socialni demokrati. Četrtek, 3. april Danes goduje Ljuba
1782 je Jožef II. prepovedal pokopavanje v cerkvah in v cerkvenih grobnicah.
1900 se je rodila v Čadramu slovenska pesnica in pisateljica Anica Černej.
1917 so ustanovili v Trstu ladjarsko družbo Oceania. 1941 se je začela v Kraljevini Jugoslaviji tajna mobilizacija, saj je vse kazalo, da bo prišlo do napada Nemčije in Italije.
1945	so predhodnice Rdeče armade hkrati s skupino Prekmurske brigade vkorakale v Mursko Soboto.
1990	je svet za obrambo pri Predsedstvu Slovenije predlagal, naj armada postane predvsem profesionalna in naj omogoča služenje vojaškega roka v matičnih republikah.
Petek, 4. april Danes goduje Izidor
1360 sta brata Volker in Hans Auersperg-Turjaška izročila oglejski fevd Habsburžanom, ti pa so jima ga vrnili kot avstrijski fevd.
1848 je začela v Ljubljani dvakrat tedensko izhajati Slovenija.
1860 so začele Novice objavljati daljši potopis z naslovom Kranjci na Hrovaškem, ki ga je napisal je Janez Trdina. 1941 so italijanske oblasti zaradi priprav na vojno začele izseljevati slovensko prebivalstvo ob slovensko-italijanski meji. 1945 so enote Rdeče armade in Prekmurska partizanska četa zasedle Prekmurje. Sobota, 5. april Danes goduje Vinko
1548 je cesar Ferdinand prepovedal pošiljati mladino na tuje univerze.
1701 so na mestu podrte stolnice začeli v Ljubljani graditi novo.
Nedelja, 6. april
Danes goduje Viljem
1903	se je rodil v Metliki gradbeni strokovnjak in politik Črtomir Nagode.
1904	je bila v Chicagu ustanovitvena konvencija Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ).
1919	so se slovenski in hrvaški socialisti v zasedeni Julijski krajini odcepili od Jugoslovanske socialno demokratske stranke.
1920	se je Vseslovenska ljudska stranka preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
1941 sta Nemčija in Italija brez vojne napovedi napadli Jugoslavijo.
Ponedeljek, 7. april - danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja
Danes goduje Darko
331 p. n. š. naj bi Aleksander Veliki v delti Nila ustanovil Alek-sandrijo.
1144 je bil podpisan dokument, v katerem je prvič omenjena Ljubljana.
1848 je Lovro Toman, član dunajskega društva Slovenija, v ljubljanski gostilni Pri zlati zvezdi prvič javno izobesil slovensko zastavo.
1991	je Slovenija pridobila prilogo tajnega dokumenta Be-dem-91 (Okop-91), ki je določal postopke JLA v Sloveniji v času, ko se je osamosvajala Slovenija.
1927 je bil na Julijsko krajino razširjen italijanski kraljevi dekret o spremembi neitalijanskih priimkov v italijansko obliko.
1943 je "Ljudsko sodišče" (Volksgerichtshof) iz Berlina v Celovcu začelo soditi 36 koroškim Slovencem.
AvtottSOM
Citroen se z novim C5 želi trdneje zasidrati v srednjem razredu
Za Citroenom je kar uspešno poslovno leto s 4 % prirastkom prihodka, za kar je zaslužna privlačna paleta vozil od C1 do C6. C4 picasso je v Evropi še zmeraj med uspešnejšimi kompaktnimi enoprostorci, berlingo pa med velikoprostorci za prosti čas. Ostal je C5, ki ga bo v nekaj mesecih zamenjal novi model s privlačnejšo obliko, preverjeno tehniko in z več opreme.
Še nedolgo tega je veljalo, da so francoski avtomobili elegantni, udobni med vožnjo in predvsem drugačni od rivalov, ki prihajajo iz naših sosednjih držav. In če je C5, predstavljen pred letom 2000, izražal baročno bogate poteze, je njegov naslednik popolno nasprotje. Njegove linije so odsekane, čvrste in prečiščene. S prihodom nove generacije C5 se pri Citro-enu skušajo trdneje zasidrati v srednjem razredu, kjer so doslej nastopali v senci nemške konkurence, zato ni posebno presenečenje, da je nova limuzina podobna nekaterim avtomobilom iz germanskega sveta. Navdušuje s svojo obliko in je eden tistih avtomobilov, za katere si upam trditi, da sodijo med lepše predstavnike svojega razreda. Francozi so se odločili, da bodo izdelali klasično štirivratno limuzino in ne več petvratnik kot doslej, saj imajo limuzine po njihovem mnenju očitno višji ugled od družinskih kombilimuzin. C5 bo na voljo tudi kot karavan (tourer), ki se bo od običajne različice ločil po prostornejšem zadku, ki avto podaljša za dodatnih 5 cm. Pred nakupom bo torej priporočljivo preveriti velikost garaže (če jo imate), saj so se avtomobili tega razreda poredili in razlezli
čez standardne mere.
V notranjosti so Citroenovi snovalci ohranili več izvirnih elementov kot na zunanjosti. C5 je njihov tretji model z vo-lanskim obročem, ki ima fiksen osrednji del, na njem pa najdemo cel kup stikal za nastavitev radijskega sprejemnika, telefona, omejevalnika in regulatorja hitrosti ter drugih sistemov. Tudi sredinska konzola s stikali za upravljanje navigacije in drugih naprav ni ravno navdušujoča. Naj omenim tri okrogle merilnike na instrumentni plošči, ki so povezani s prikazovalniki in imajo obročaste kazalce. Slednji se vrtijo okoli merilnika, ne da bi ga prečkali, vse skupaj pa omogoča boljšo preglednost. Merilniki so spravljeni pod nadstrešek, ki se na desni strani zoži ter nadaljuje z velikim barvnim zaslonom. Ta pri bogatejših paketih opreme služi predvajanju informacij radijskega aparata, prostoročnega sistema bluetooth, pa tudi navigacijskemu sistemu, a vas slednji zaenkrat še ne bo vodil po slovenskih krajih. Prodaja Citroenov je primerjalno gledano z ostalimi evropskimi državami pri nas zanemarljivo majhna, zato se Francozi z našimi ulicami in mesti niso ukvarjali. So pa C5 v kar največji meri prilagodili zahtevam uporabnikov, zato je mogoče izbirati med dvema vrstama sedežev: prva je naravnana na udobje, druga, ki bo del deželne opreme za slovenski trg, bo s svojo školjkasto obliko poudarjala športnost in dinamiko. Citroenovi inženirji želijo (proti doplačilu) dodatno razvajati voznika in sopotnika, saj imajo usnjeni sedeži, ki se pomikajo na elektriko in so ogrevani, možnost masaže, ki se izvaja v ledvenem delu.
Prostora je v avtomobilu dovolj, rahlo težaven postane le dostop do zadnje klopi za tiste, ki so nekaj višji, saj se streha v zadnjemu delu začenja spuščati proti prtljažnim vratom. In ko govorimo o pro-
storu, ne moremo mimo prtljažnika. V limuzini ga je v osnovi za 467 litrov, pri karavanski izvedbi pa za 533 litrov. Če vam to ni dovolj, lahko pri tourerju prekucnete naslonjala zadnje sedežne klopi in s tem prtljažni prostor povečate na 1490 litrov. Pri slednjem tovarna za dodaten denar ponuja električno odpiranje in zapiranje vrat, kar bo ob zajetnih dimenzijah nekaterim zagotovo dobrodošlo.
Kar nekaj letošnjih avtomobilskih novosti je povezanih z bolj "zelenimi" tehnologijami, ki vodijo k zmanjšanju porabe goriva in posledično k nižjim izpustom škodljivih emisij. Tudi Citroen je večino agregatov posodobil, nekaj je novih, vsi pa v zrak spuščajo manj ogljikovega dioksida. Motorna ponudba šteje sedem različnih motorjev, največ zanimanja pa bo nedvomno za dizle: najšibkejši z 1,6 litra delovne prostornine razvija moč 110 KM in dosega navor 240 Nm že pri 1750/min. Omenjeni motor ima na voljo sistem overboost, ki mu omogoča začasno povečanje navora za 20 Nm. Več Francozi stavijo na preverjeni 2,0-litrski agregat s 136 KM in 320 Nm navora pri 2000/min. Proti vrhu dizelske ponudbe najdemo 2,2-litrski stroj z dvojno turbino, ki je izdelan v sodelovanju s Fordom (170 KM), medtem ko vrhunec predstavlja šestvaljni HDi z 204 KM. Bencinska ponudba se začenja pri 1,8-litrskem motorju s 127 KM, nadaljuje pri 2,0 s 140 KM, konča pa pri šestvaljniku s 3,0-litrsko delovno prostornino in 210 KM.
Novi model bo imel na voljo izboljšano različico vzmetenja hydractive III +, obenem bodo kupcem ponudili tudi klasično vzmetenje. Hydractive III + vsebuje dve stopnji togosti in blaženja, ki omogočata sprotno upravljanje sil vzmetenja za optimalno prilagajanje razmeram na cesti in voznikovemu načinu vožnje.
Citroen C5 bo kupce po Evropi začel iskati maja, v Sloveniji pa ga pričakujemo v sredini junija. Ni dvoma o tem, da namerava Citroen s tem avtomobilom znova vstopiti v razred prestižnih limuzin srednjega razreda, kjer imajo (zaenkrat) prestol nemški proizvajalci.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
II I |V ■■	vv ■■
Ustnicni izpuščaji
Kožne mehurčke, ki se najpogosteje pojavljajo na obrazu okrog ust in so napolnjeni s tekočino, povzroča virus herpes simplex tip 1 (HSV-1). Ti izpuščaji so neprijetni, saj srbijo, pogosto tudi bolijo in nenazadnje kvarijo videz. Infekcije s tem virusom so med najpogostejšimi virusnimi infekcijami pri ljudeh.
Skoraj 9 od 10 ljudi ima ta virus, vendar se le pri petini okuženih razvijejo vidni znaki v obliki izpuščaja. Po okužbi virus ostane v speči obliki v telesu celo življenje. Aktivacijo virusa lahko sprožijo različni dejavniki, kot je npr. zmanjšana odpornost, menstruacija, vpliv hormonov, pretirano izpostavljanje UV-žarkom ali stres. Pri bolj občutljivih ljudeh lahko povzroči izbruh herpesa tudi prenos okužbe s človeka na človeka. Virus se širi s telesnim stikom, kot je objemanje in poljubljanje z osebo, okuženo z virusom. Pri tem niti
ni nujno, da oseba, ki je okužena z virusom, kaže simptome okužbe. Virus HSV-1 je torej zelo nalezljiv. Pogosto se z njim okužimo v otroštvu, ne da bi se tega zavedali.
Izbruh herpesa ponavadi traja nekaj dni, začne pa se s srbenjem, večjo občutljivostjo ustnic, napetostjo ali otekanjem. Po enem ali dveh dneh se pojavijo prvi mehurčki, napolnjeni s tekočino. Ko ti mehurčki počijo, nastanejo rdečkaste površinske rane. Ta faza je najbolj boleča in nalezljiva. Te rane se sušijo in nastajajo suhe rjave kraste, ki jih spremlja srbenje in pekoča bolečina. Te kraste tudi pokajo in ob tem izteka tudi nekaj krvi. Po dobrem tednu se kraste odluščijo, počasi se začne faza celjenja.
Te nadležne izpuščaje na ustnicah je zelo težko obvladati. Nekateri ustavijo izbruh herpesa že v prvi fazi skelenja ustnic s spiranjem z razredčenim alkoholom ali pritiskom kosa
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Potrč, mag. farm.
ledu na skeleč del ustnic. Pomaga tudi, če čim prej nanesemo mazilo. Mazila, ki vsebujejo protivirusno učinkovino, lahko predpiše samo zdravnik. Za sušenje izpuščajev so na voljo različna mazila in geli (brez recepta) na osnovi cinkove-ga oksida ali silicijeve kisline. Silicijeva kislina ima sposobnost vezave vlage, zato prispeva k hitrejšemu celjenju prizadetega predela. Ko se ta gel posuši, se oblikuje bela prevleka, kar pomeni, da se mehurček suši. Gel silicijeve kisline blaži tudi pekoče in srbeče bolečine.
Najnovejši izdelek so ob-liži, ki zdravijo herpes od začetka do konca. Učinkujejo v vseh fazah, od srbenja do celjenja. Z obli-žem prekrijemo občutljivo mesto in s tem ublažimo pekočo bolečino ali srbenje okrog ustnic ali nosu, prav tako preprečujejo iztekanje tekočine iz mehurčkov. Ob-liži zagotavljajo primerno vlažnost herpesa in s tem preprečujejo nastanek bolečih suhih krast. Delujejo na osnovi hidrokoloidov, so tanki, prožni in neopazni. Povsem se prilagodijo gibanjem ustnic in jih lahko imamo tudi čez noč prilepljene na ustnicah. Pri obližih je pomembno, da si ga ne odtrgamo, ampak ga počasi razvlečemo s prsti.
Čeprav imamo skoraj vsi ta virus, lahko tudi z ustreznim načinom življenja veliko naredimo, da se izpuščaji ne bodo pojavili. Redna in zdrava prehrana ter redno gibanje na svežem zraku pripomoreta k večji imunski odpornosti in s tem je tudi manj možnosti za izbruh herpesa. Bojan Potrč, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Pomladi se še vedno preveč ne mudi
Letos bomo, kot vse kaže, le doživeli postopen prehod med zimo in poletjem. Zdaj verjetno ne dvomimo več, da je pomlad pri nas, čeprav prihaja z zelo kratkimi in obetajočimi koraki. Vedno se je potrebno tudi zavedati, da nas muhasti april še lahko preseneti z mrzlim vremenom. Zato je ta mesec potrebno bolj natančno spremljati vremensko napoved. Čeprav se me boste počasi naveličali s tem, pa vseeno ponavljam še enkrat, ko je zemlja mokra, tako da se prijemlje čevljev, hodimo po njej čim manj. Dan po dežju naj vrt počiva. Ta dan izkoristimo za sprehod v naravo, planiranje okrasnih gredic in balkonskih zasaditev in podobno.
Sobne rastline
Topel, sončen dan že lahko izkoristimo za presajanje sobnih rastlin. Presajanja so potrebne vse nove pridobitve v naših stanovanjih, razen orhidej. Te presajamo kar najbolj poredko, vsako četrto leto. Pri nas je namreč zelo težko dobiti ustrezne substrate. Ti morajo vsebovati samo lubje, prav posebno vrsto mahu in nič drugega. Naši substrati pa vsebujejo še zemljo in šoto, tako nam lahko korenine večine orhidej pričnejo hitro gniti. Vedeti je potrebno, da orhideje ne potrebujejo hranil iz substrata, korenine pa so namenjene samo sidranju rastline.
Nekateri imajo težave s presajanjem velikih lončnic. Če jih ne moremo več prestavljati, potem si lahko pomagamo tako, da odstranimo zgornjo plast zemlje, kolikor je le mogoče veliko. Nato to plast zamenjamo s svežo zemljo.
Približno do tri tedne po presajanju rastlin ne gnojimo, potem pa pričnemo z rednim, poletnim dognojevanjem.
Balkonske rastline
Foto: Miša Pušenjak
V tem tednu pa je potrebno, če tega še nismo naredil, na prosto prestaviti posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezimijo: oleandri, kitajski hibiskusi, rožmarin, lovor in seveda gorenjski nageljčki. Najprej jih presadimo, če je to še izvedljivo. Drugače jim pomagamo podobno, kot sem zapisala za velike sobne rastline. Odstranimo kar največ zgornje plasti zemlje, prerahljamo preostalo zemljo in dodamo svežo.
Če so že pričeli odganjati in so bile rastline v pretemnem prostoru, potem jih moramo dati v zavetne, a senčne kotičke, da si ti vršički opomorejo. Nato jih zalijemo s tekočim gnojilom, ki vsebuje železove kelate in jih dobimo v vsaki specializirani trgovini. Po dveh dneh jih zalijemo še s pripravki, ki so narejeni iz alg ali vsebujejo aminokisline: bioplantella vita, algoplasmin, agrofito, medicoplant ... Tudi ostalih posodovk še ne izpostavimo povsem vetru in dežju, naj se počasi privadijo na zunanje razmere v zavetju naših še ogrevanih hiš.
Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Med strukturnimi rastlinami, ki so v letošnjem letu posebej v modi, naj predstavim še povsem nove, travam podobne rastline. Te vidimo prosto rastoče v sredozemskih parkih in vrtovih. Vrtnarji pa so jih sedaj odkrili na novo in tako jih sedaj sadimo kot pokončne strukturne rastline. Na hitro so podobne travam, a le po načinu rasti. Imajo veliko močnejše, daljše in seveda bolj trde liste. Kasneje se dvignejo v višino in širijo v širino. Zaenkrat se srečujemo s tremi botaničnimi vrstami: formija ima nekoliko mehkejše liste, srečamo pa jo navadno v progastih barvnih različicah. Osnovan barva je temno rdeča, robovi pa so različnih svetlejših barv. Formij se nekoliko razrašča v tudi širino. Kordilina ali kijevka je na prvi pogled podobna prejšnji, le da je njena rast bolj toga in je na hitro podobna naši jucci. Njeni listi so temno rdeči. Obe pa lahko najdemo tudi v zeleni ali zeleno-belo progasti kombinaciji. Najbolj nežna in plašna pa je srebrnka-sto zelena astelija. Ta je še najbolj podobna travam, le da so njeni listi bleščeče sivo srebrni in predvsem nekoliko širši. Prvi dve bosta uspevali na močnem in delnem soncu, zadnja pa tudi v polsenci in senci, čeprav se prav gotovo vse tri najbolje počutijo na soncu.
Žal so rastline nekoliko dražje - kot zmeraj vse novosti. Poleg tega so tudi posodovke, kar pomeni, da jih prezimljamo v posodah, kar navadno še podraži sadike. Kljub vsemu pa so velika pridobitev, saj nam pokončnih strukturnih rastlin v naših zasaditvah primanjkuje.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Skupina Queen snema prvi novi album po smrti legendarnega Freddia Mer-curya. Ta kultna britanska rock zasedba je svoj zadnji album z naslovom Made in Heaven izdala leta 1995, štiri leta po njegovi smrti. Na album so takrat uvrstili nekatere še nedokončane Freddijeve skladbe in še nekaj neobjavljenih posnetkov. Njihov zadnji »pravi« album je bil pravzaprav album Innuendo iz leta 1990. Polnih 17 let zatem pa Brian May, Roger Taylor in ostali napovedujejo novi avtorski album. Pevec skupine je Paul Rodgers, bivši član zasedbe Bad Company, kije s Queeni že oddelal svetovno turnejo in objavil live album. Naslov novega albuma bo The Cosmos Rocks in bo uradno izdan 1. septembra. Prav tako pa za jesen napovedujejo novo veliko svetovno turnejo. Najbližje nam bodo nastopili v Budimpešti 28. novembra in 29. v Beogradu ter 1. novembra na Dunaju.
Letošnji predstavnik Irske na Evrosongu Dustin the Turkey je hudo razjezil Grke. Omenjeni pevec namreč v svoji zmagovalni skladb Irelande Douze Pointe omenja Makedonijo. Okoli tega imena se že več let prepirata nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija, ki to ime uporablja za eno izmed svojih pokrajin. Grčija je irsko pesem razumela kot provokacijo in od pristojnih, ki vodijo Eu-
rosong, zahteva, da naj Irci hitro spremenijo tekst ali pa diskvalificirajo irskega predstavnika. Dustin the Turkey je izjavil, da s svojo pesmijo ni hotel užaliti niti Makedonije niti Grčije. "Zemljepis ni ravno naša močna točka", je povedal Dustin in obljubil,
da bo sporni verz spremenil.
®®®
Naslov novega albuma skupine Coldplay je Viva la Vida. Britanski soft roc-kerji so končali snemanje enega izmed najbolj težko pričakovanih albumov letos. Albumu so dali optimistični naslov Naj živi življenje. To novico je potrdil sam front-man skupine Chris Martin, potem ko seje že več mesecev ugibalo o imenu albuma in datumu izdaje. Po njegovih besedah je album dobil ime po sliki mehiške umetnice Fride Kahlo. Coldplay bodo svoj četrti studijski album izdali 16. junija, ime prvega
singla pa ostaja še skrivnost.
®®®
Curt Smith iz dueta Tears For Fears je pričel s svojo samostojno glasbeno kariero. Britanski radio in TV-voditelj, predvsem pa pri nas bolj znan kot polovica popularnega britanskega dvojca Tears For Fears, bo kmalu izdal svoj prvi samostojni album. Album nosi naslov Halfway, pleased' in 46-letni Smith ga je snemal kar štiri leta. Tears For Fears so se s svetovne glasbene scene umaknili leta 1990. Prodali so 22 milijonov kopij
Foto: internet
Queen
svojih albumov s hiti, kot so Shout, Sowing The Seeds Of Love in Everybody Wants To Rule The World.
Ameriška pevka Mariah
Carey je na dobri poti, da se že osemnajstič zapored zavi-hti na prvo mesto ameriške glasbene lestvice. To jo bo postavilo ob bok samega kralja Elvisa Presleya. Mari-ah bi to uspelo prihodnji vikend, če bo prvo mesto lestvice zasedla skladba Touch My Body z njenega novega
albuma E=mc2.
®®®
Album Back to Black se je
znašel med najbolje prodajanimi albumi tega stoletja v Veliki Britaniji. Hit album Amy Winehouse, nagrajen s petimi grammyji, se je v Veliki Britaniji prodal že v več kot 2,4 milijona primerkih. Kar 318 tisoč kopij tega albuma je bilo prodanih samo v zadnjih desetih tednih, zahvaljujoč grammyjem in nagradam brit awards. Album Back To Black je z lestvice desetih najbolje prodajanih albumov v 21 .stoletju izrinil album Come Away With Me od Norah Jones, prvo mesto pa še vedno suvereno zaseda James Blunt, katerega album Back To Bed-
lam seje od leta 2004prodal
že v 3,1 milijona primerkih.
®®®
Ameriška pevka Sheryl Crow je napovedala, da bo kmalu začela nastopati s skupino Fleetwood Mac.
Kot kaže, bo s tem zasedbi, ki že nekaj let ni nastopala na koncertnih odrih, pomagala pri vnovičnem preboju na svetovno glasbeno sceno. Sheryl se veseli sodelovanja s svojo dobro prijateljico in pevko skupine Fleetwood Mac Stevie Nicks. Glasba ameriške pevke Sheryl Crow variira vse od countryja, popa, folka, bluesrocka do popa. Poleg petja Crowova obvlada tudi več instrumentov (kitaro, bas kitaro, klavir), tudi besedila za svoje
pesmi piše sama.
®®®
Ameriški gospel in soul glasbeni veteran Al Green bo po treh letih izdal novi glasbeni album z naslovom Lay It Down. Uradno bo izšel 27. maja pri založbi Blue Note. K sodelovanju je povabil številne glasbenike, med njimi sta tudi John Legend in Corinne Rae Bailey. Največja uspešnica Ala Greena je zimzeleni hit Let's Stay Together iz leta 1971.
Janko Bezjak
Coidpiay
l_e s t v i
NAJ
l. ME,
Amy Winehouse
UKTOP 100
IRCY - DUFFY
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC
4.	CHASING PAVEMENTS - ADELE
5.	ROCKSTAR - NICLEBACK
6.	DON'T STOP THE MUSIC - RIHANNA
7.	I'LL BE WAITING - LENNY KRAVITZ
8.	WOW - KYLE MINOGUE
9.	WITH YOU - CHRIS BROWN
10.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
11.	WORK - KELLY ROWLAND
Vsako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
1.	MERCY - DUFFY
2.	BETTER IN TIME/ FOOTPRINTS IN THE SAND - LEONA LEWIS
3.	WHAT'S IT GONNA BE - H TWO O FT PLATNUM
USA (BILLBOARD HOT 100)
1.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
2.	LOVE IN THIS CLUB - USHER FEAT. YOUNG JEEZY
3.	SEXY CAN I - RAY J & YUNG BERG
NEMČIJA
1.	KUSCHEL SONG - SCHNUFFEL
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	MY MAN IS A MEAN MAN - STEFANIE HEIZMANN
Zanimivosti
2,6 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do primernih sanitarij
Ženeva, 21. marca (STA) - 2,6 milijarde ljudi po svetu še vedno nima dostopa do primernih sanitarij, med njimi je tudi 980 milijonov otrok, so pri Združenih narodih zapisali v svojem poročilu. Samo v Afriki je kar šest od desetih ljudi prikrajšanih za dostop do primernih sanitarij. Kot ob tem poudarjajo, se s tem povečuje tveganje za prenašanje nalezljivih bolezni.
Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan je že v soboto ob svetovnem dnevu vode v svojem govoru poudarila, da so prav sanitarije temelj javnega zdravja. "Izboljšani sanitarni pogoji veliko prispevajo k zdravju in dobremu počutju, predvsem pri ženskah in dekletih. Znano je, da lahko že s povsem preprostimi intervencijami zmanjšamo tveganje za prenašanje nalezljivih bolezni kar za tretjino," je dejala Cha-nova.
Slabi sanitarni pogoji privedejo do prenašanja bolezni z bakterijami, virusi in zajedavci. Ti so največkrat tudi glavni vzrok za drisko, ki je v razvijajočih se državah drugi najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Izvršna direktorica Unicefa Ann Veneman je ob tem poudarila, da pomanjkanje primernih sanitarij resno vpliva zdravje in socialni razvoj, posebno pri otrocih.
Nizozemski vinar svoj nos zavaroval za pet milijonov evrov
London/Haag, 20. marca (STA) - Eden vodilnih evropskih vinarjev, Nizozemec Ilja Gort, si je za pet milijonov evrov dal zavarovati svoj nos. Kot je pojasnil, bi se mu zdelo grozljivo, če bi izgubil svoj voh. "To bi pomenilo, da vina ne bi mogel več okušati. Okušanje vina je nekaj, kar počneš z nosom, ne z usti," je pristavil, navaja ameriška tiskovna agencija AP.
Kot je pojasnil Gort, ki si je svoj nos zavaroval pri londonski zavarovalniški hiši Lloyd's, je zanj nos bistvenega pomena za proizvodnjo visoko kakovostnih vin v vinogradu v Chateau de la Garde, ki se nahaja v znani francoski vinogradniški regiji v okolici Bordeauxa.
Vinar se je tako zavaroval za primer izgube nosu ali voha, v skladu z zavarovanjem pa med drugim ne sme voziti motorja ali boksati, poroča AP.
60 let zapora zaradi desetih obtožb vožnje pod vplivom alkohola
Washington, 20. marca (STA) - Sodišče v Teksasu je 53-letnega Anthonyja Lynna Falca obsodilo na 60 let zapora potem, ko je bil od leta 1979 skupno kar desetkrat obsojen zaradi vožnje pod vplivom alkohola, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Nazadnje so Falca 22. junija lani dobili med prometno kontrolo, da je vozil pod vplivom alkohola, njegova vsebnost pa je bila dvakrat višja od dovoljene v Teksasu.
Kot je pred dnevi pojasnil tožilec v mestu Williamsons County John Bradley, je bil Teksačan pred zadnjo obsodbo že devetkrat obsojen, zaradi česar je odslužil zaporne kazni zapora. Obsojen je bil tudi zaradi kraje, nasilja v družini in ponarejanja.
Nemci se sproščajo z glasbo in branjem
Berlin, 20. marca (STA) - Večina Nemcev se sprošča s poslušanjem glasbe in branjem. To v študiji, ki jo je nedavno objavil v reviji Young Help, ugotavlja inštitut za psihologijo v Stuttgartu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glede na rezultate raziskave je 86 odstotkov vprašanih povedalo, da se skušajo sprostiti ob poslušanju rock, pop ali klasične glasbe, medtem ko jih je približno 75 odstotkov dejalo, da to skušajo storiti z branjem, 70 odstotkov tistih, ki so sodelovali v raziskavi, pa sprostitev išče v pogovorih s partnerjem ali prijatelji.
Šport je visoko na seznamu načinov sprostitve približno 20 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 17 odstotkov dejalo, da je najboljši način, če ne počnejo ničesar, še poroča dpa.
Zaradi roke na stegnu sopotnice Italijanu 15 mesecev zapora
Rim, 20. marca (STA) - 57-letni Italijan si je prislužil 15 mesecev zaporne kazni, ker je na avtobusu položil roko na stegno dekleta, ki je sedelo na sosednjem sedežu, zaradi česar je bil obtožen spolnega nasilja, poroča italijanski časnik Il Giornale.
Moški se je naprej pretvarjal, da spi. Z nogo se je dotaknil sosedine, ki sprva ni pomislila, da gospod to namerno počne. Takoj za tem pa je potegnil roko iz vrečke, ki jo je držal med nogami, in jo položil na sosedino stegno.
Presenečna Maria Donatella se je na pripetljaj odločno odzvala. Vstala je s svojega sedeža, poklicala brata, ki jo je počakal na postaji, in moškega glasno oštel.
Kasneje je nasilneža prijavila na kasacijsko sodišče, ki ga obsodilo na leto, tri mesece in 15 dni zapora, še piše Il Giornale.
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1. aprila 2008
Smeh ni greh
Foto: AS
Krompirjeva pire juha z rižem
TOREK
krompirjeva pire juha z rižem*, mar-
meladne palačinke
SREDA
dušeno mleto meso z zelenjavo, krompirjevi njoki, solata ČETRTEK
pleskavice v omaki, pire krompir, solata PETEK
gobova juha, široki rezanci z orehi** SOBOTA
krompirjev golaž, hrenovke NEDELJA
cvetačna juha, goveji zrezki v gobovi omaki, dušen riž, solata PONEDELJEK mesna lazanja, solata
"Krompirjeva pire juha z rižem
Kg krompirja, 2 žlici masti, žlica moke, strt česen, zelen peteršilj, poper, sol, 10 dag riža, limonina lupina, kis.
Kuhan krompir pretlači, razredči s krompirjevo vodo, zabeli s svetlim prežga-njem, razmešaj in dodaj riž, ki ga je treba posebej skuhati. Dodaj česen, poper, peteršilj, limonino lupino in okisaj.
**Široki rezanci z orehi
40 dag širokih rezancev, sol, 7 dag masla, 10 dag mletih orehov, sladkor.
Rezance kuhamo v osoljenem kropu okoli 10 minut. Stresemo na cedilo. V ko-zici segrejemo maslo, dodamo rezance, dobro premešamo, preložimo na ogret krožnik in potresemo z orehi. Sladkor ponudimo posebej.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
Tragika prinaša katastrofo in kaos, humor pa vzpostavlja red in mir v kaosu.
-k-k-k
Neka stvar je smešna, dokler se dogaja drugemu.
•k-k-k
Uspeh šale je v ušesih tistega, ki jo posluša, ne pa na jeziku tistega, ki jo pove.
-k-k-k
Vojna je nadaljevanje politike z nasilnimi sredstvi.
-k-k-k
Laži so tako plodne, da zadostuje ena sama in že jih je na tisoče.
-k-k-k
Svoboda je dolžina verige med domišljijo in stvarnostjo.
-k-k-k
Zlato se preizkuša z ognjem, ženska z zlatom, moški pa z žensko.
-k-k-k
Resnica v politiki mora čakati, dokler ne postane komu potrebna.
-k-k-k
Optimizem je pomanjkanje informacij.
-k-k-k
Vsak naj se razburja do višine plače.
-k-k-k
Kaj narediti z nedosa-njanimi sanjami?
TAŠČA
"Izgubil sem 70 kilogramov odvečne teže." "Aaaaa? To ni mogoče!" "Kako da ne? Odselila se je tašča!"
©©© VLOMILEC
"Obtoženi, ali ste vlomili v hišo na ta način, kot sem vam ga opisal?"
"Ne, toda tudi vaš način, ki ste
ga opisali, ni slab!"
©©©
JOŠKI
Primerno nalit moški se usede za točilni pult. Desno od njega sedi zelo suho dekle. Pa jo vpraša: "Gospodična, ali vi imate joške?" "Seveda jih imam!" "Zakaj jih pa ne nosite?" "Ker jih imam na kemičnem čiščenju!"
©©© NAGRADA
Na oglasni deski v podjetju je pisalo: "Za vsak predlog delavcev, ki bo pripomogel k zmanjšanju stroškov poslovanja podjetja, bomo plačali 100 evrov!"
Poleg oglasne deske je bila škatla, v kateri so se zbirali predlogi. Janez je videl Uroša, ki je v škatlo vrgel papir, in ga vprašal, kaj je predlagal. "Predlagal sem, da nagrado
zmanjšajo za polovico!" ©©©
PSIHIATER
Mama je svojega sinka pripeljala k znanemu psihiatru Sigmundu Freudu in mu povedala: "Doktor, moj sin se je v zadnjem času zelo spremenil. Postal je pravi sadist. Pretepa ostale dečke, pa tudi deklice in muči živali. Ubil je našega psa, ki je bil kot družinski član, sosedovo mačko je živo
PREBIVALKA OSTROVICE
STOROVKA
BREZ STREŠICE
KRVNA ČRPALKA
PRESLICA (LJUDSKO)
PEVKA GUBENŠEK
GROBOST, NEOTESANOST
SLOGOSLOVJE
NEPROFESIO-NALEC
NASAD OB
HIŠI
ŠKATLE V MIZ
LONDONSKI DNEVNIK
VISOKO STOŽČASTO POKRIVALO DERVIŠEV
SEJALNICA
VZHODNJAŠKI LIKER
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA ROWLANDS
OBLAČILO, OBLEKA
ZGOLJ
PAVEL GANTAR
TONE ANDERLIČ
PREBIVALKA IRSKE
AM. PESNIK (HART)
KEŠI
NASELJE PRI CELJU
STOPALNIK PRI KOLESU
NADOMESTEK DENARJA
RADO SIMONITI
PRITLIKAV MEHIŠKI HIŠNI PES
GRŠKA BOGINJA MIRU
DANSKA ŽENSKA ROKOMETNA EKIPA
BIBLIJSKI VELIKAN
HRVAŠKO MESTECE NAD REKO
VELIKA SLAŠČICA
VRSTA BORA
EVICA
3
zažgal, eni mački pa je živi iz-taknil oči. Le kaj naj storim?" "Pomirite se!" je rekel psihiater. "V času pubertete se s tem problemom srečajo mnogi mladi. Čas bo prinesel svoje, gospa Hitler, in tudi vaš sin se
bo umiril."
©©©
IMENA
Indijanček sprašuje mamo: "Zakaj je moji starejši sestri ime Cvetoča češnja?" "Zato, ker je bila spočeta takrat, ko so cvetele češnje." "Zakaj je pa mlajši sestrici ime Zahajajoče sonce?" "Zato, ker se je to zgodilo, ko je sonce zahajalo. Sedaj me pa prenehaj spraševati take stvari, Počena guma" mu je rekla mamica.
©©©
DELO
Mali oglas: Iščemo človeka za delo na modularnem reaktorju za nuklearno fuzijo izotopov na trifaznem fotosin-tetizerju na ciklotronski uran.
Izkušnje niso potrebne. ©©©
DOPUST
Dudek je na slavnostni fronti in piše Regici, da prihaja domov. Regica odpiše in ga vpraša, kdaj. Dudek odgovarja, da menda prvega. Regica spet vpraša: »Katerega prvega?« Dudek odgovarja: »Menda naslednjega. Komandant nam je namreč rekel, da se bomo borili do zadnjega.«
©©©
TEŽAVE
Koliko Microsoftovih ljudi iz tehnične pomoči je potrebnih za menjavo žarnice? Štirje. Prvi bo vprašal, kakšna je serijska številka žarnice. Drugi bo vprašal, ali ste jo poskusili spet zagnati. Tretji bo vprašal, ali ste jo že poskusili inštalirati v drugo vtičnico, četrti pa bo dal odgovor: "Verjetno je problem v hardveru, ker v moji pisarni deluje brez težav."
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prvak, liana, astat, stik, samokres, CH, brisalka, aermacchi, ramazan, dno, udarina, idol, Lara, nekolenek, dihajo, eks, panamist, ka, šomošter, Čiro, oro, Tirtajos, sindik, sočnost, Remec, avto, Trieste, Imbro, Eak. Ugankarski slovarček: CILKRAVT = ljudsko ime za rastlino preslico; ENAKIT = biblijski velikan v južnem Kanaanu; IKAST = danska ženska rokometna ekipa iz Aarhusa; KODET = češki pisatelj in teolog (Vojtech, 1956 - ); LIL = ime nemške filmske igralke Dago-ver; STEER = angleški slikar (Philip Wilson, 1860 - 1942); TAJ = visoko stožčasto pokrivalo dervišev; TRAJ-KOVA = bolgarska pesnica (Tonja, 1955 - ).
íPoíHulajtz naí na iue.touns.rn it
ßCRADIOPTUJ
ko, ¿filetee
Govori se ...
... da resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva niti ne more biti tako slaba, kot ji nekateri očitajo, saj so jo po končani javni razpravi skupaj z ministrico kar dva dni premlevali in dograjevali prav na v Ptuju.
... da ormoški poslanec Vili Trofenik nikakor ne more pozabiti tistih (lepih) časov, ko je bil še šolnik. Ko prične govoriti, se zagotovo 45 minut ne ustavi; zadnjič pa je imel za novinarje kar celo blok uro.
... da bodo Šterntalčani spet enkrat pred Poetovionci, vsaj kar se smradu tiče; tega naj bi baje z gradnjo novih svinjskih farm v Strnišču kmalu imeli največ daleč naokoli.
. da so markovski pevci ob svoji 40-letnici bili še posebej (ne)prijetno presenečeni nad darilom lastne občine, saj so jim najem dvorane ob jubilejnem koncertu mastno zaračunali (baje po naročilu najvišjih).
... da so nogometaši Drave na pristojne organe vložili prošnjo za igranje vseh tekem v gosteh. Glede na to, kako so začeli spomladanski del, bi se lahko kmalu vključili v boj za vrh.
... da si pri ptujskem bici-klističnem klubu zelo močno prizadevajo za vrnitev A. I. I. v svojo jato. Po "izpustitvi" namreč blesti v dresu njihovega
konkurenta.
Vidi se ...
...da sta policist in policijski avtomobil na fotografiji videti kot prava, čeprav je policist z radarjem v roki le kos pobarvane kovine v človeški podobi. Vžge pa, saj ljudje pritiskajo na zavore, da je kaj, zato so si ta učinkoviti trik privoščili tudi ptujski preventivci.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Vida Toplak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Vida Toplak iz Nove vasi pri Ptuju, na njej pa je ujela nečaka in nečakinjo Rubna in Hano, poimenovala pa jo je: Veliki brat z malo sestrico. Nam je zelo všeč, kaj pa vam?
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		1			8	6	7	
		7		4		5		
	3		7	5	6	2		
3								
			2				4	
		8		7		3		
8	6	9		2				5
1		2		9				
	7		4				2	6
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	000
Bik		©	€€	0
Dvojčka	¥¥	©	€€€	00
Rak	¥¥¥	©©©	€€	0
Lev	¥¥	©	€€€	000
Devica	¥¥¥	©©	€	00
Tehtnica		©	€€	000
Škorpijon	¥	©©	€€€	000
Strelec		©	€€€	0
Kozorog	¥¥¥	©©	€€	000
Vodnar	¥	©©©	€	00
Ribi	¥¥¥	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. aprila do 7. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 4. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Jelka Vrbnjak, Rucmanci 7a, 2258 Sveti Tomaž.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Neka samostanska bratovščina je prosila pruskega kralja Friderika II. Velikega za prispevek za obnovo cerkve. V prošnji so zapisali, da je cerkev tako temna, da se v njej ne vidi prst pred nosom. Kralj, ki je bil znan kot velik skopuh, jim je odgovoril: "Blagor onim, ki ne vidijo, pa vendar verujejo."
Angleški državnik Charles James Fox si je izposodil precej denarja od različnih Židov. Računal je, da bo dolg poravnal z zapuščino po bogatem stricu. Ko pa je dobil nepričakovano stric sina in dediča, je Fox vzkliknil: "Ta otrok je mesija, na svet je prišel v pogubljenje Židov."
Angleški filmski režiser Alfred Hitchcock je bil znan sladokusec. Nekoč je v Franciji povedal: "V Kaliforniji pridobivajo vino, ki ga prodajajo kot burgundec. Steklenice so enake oblike kot izvirne, nalepke so povsem enake francoskim in človek se tako lahko zmoti. Ob tem nesramni ameriški trgovci opozarjajo stranke: Pazite se francoskih ponaredkov!'
Mladi glasbenik, ki je uprizoril v Parizu opero z naslovom Puščava, je vprašal italijanskega skladatelja Gioacchina Rossi-nija, kaj sodi o njegovem delu.
"Dragi moj, to ni puščava, ampak sprehajališče. Vsakih pet minut srečam kakega znanca," je odgovoril Rossini. V tistih časih je bilo namreč "moderno", da so se med predvajanjem oper obiskovalci zadrževali tudi na hodnikih.
Ko si je Albert Einstein z ženo ogledoval največji observatorij na svetu, se je žena zelo čudila velikim teleskopom in vsem napravam. Znanstvenike je vprašala, kaj sploh delajo z vsemi temi zapletenimi napravami. Povedali so ji, da skušajo rešiti probleme neskončnosti vesolja.
"Sveta nebesa! Moj mož pa to počne na zadnji strani starih kuvert," je vzkliknila gospa Einsteinova, saj je bil veliki znanstvenih znan po tem, da je vse listke in papirje popisal z enačbami.
Švedski dramatik August Strindberg je srečal znanca, ki mu je rekel: "Dobro, da sem te srečal. Ali mi lahko vrneš petdeset frankov, ki sem ti jih posodil?" - Strindberg: "Kdaj si mi jih posodil? Ne morem se spomniti." - Znanec: "Pred enim tednom, takrat, ko si bil pijan." - Strindberg: "Sedaj se spomnim, vendar se tudi spomnim, da sem ti jih že vrnil." - Znanec: "Kdaj?" - Strindberg: " Pred tremi dnevi, takrat, ko si bil pijan."
Sp. Podravje • Črna kronika
Konec tedna na cestah dve žrtvi
Avtomobilist umrl za posledicami nesreče
30. marca okrog 15.30 se je na relaciji Vitomarci-Trnovska vas zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 52-letni voznik vozila Ssangyong, doma iz okolice Maribora, je v levem ovinku zapeljal z vozišča, kjer se je vozilo nekajkrat prevrnilo. Med prevračanjem je voz-
nik padel iz vozila, vozilo pa je obstalo na njem. Z reševalnim vozilo je bil odpeljan v ptujsko bolnišnico, kjer je pozneje umrl. Voznik med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom.
Sopotnik umrl v prevrnjenem avtomobilu
V nedeljo, 30. marca, nekaj minut pred sedmo uro se je na
avtocesti med Mariborom in Celjem, pri izvozu Slovenska Bistrica - sever, zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 24-letni sopotnik v osebnem avtomobilu Renault megane. 35-letni voznik tega vozila, doma iz Slovenskih Konjic, je vozil iz Maribora proti Slovenski Bistrici in je nameraval zapeljati na izvoz Slovenska Bistrica - sever. Pri tem je z vozilom zapeljal na odbojno ograjo na levi strani izvoznega
kraka, kjer je vozilo dvignilo v zrak, da je poletelo na travnato površno in se ustavilo na strehi. Zaradi poškodb je sopotnik na sprednjem sedežu umrl, voznik in sopotnika na zadnjih sedežih, stara 21 in 27 let, prvi doma iz Slovenskih Konjic in drugi iz okolice Slovenske Bistrice, pa so bili lahko telesno poškodovani. Zaradi poškodb so bili z reševalnim vozilom odpeljani v mariborsko bolnišnico. Sopotnik, ki je v prome-
tni nesreči umrl, ni bil pripet z varnostnim pasom.
Osumljen prometa z mamili
Policisti iz Rač so imel 27. marca v postopku 28-letnega osumljenca, doma iz okolice Slovenske Bistrice, zaradi suma, da se ukvarja z nedovoljenimi drogami. Na domu so opravili hišno preiskavo, v kateri so našli in zasegli okoli 70 gramov marihuane. Osumljenega bodo kazensko ovadili mariborskemu tožilstvu.
Streli v hišo
Policisti iz Podlehnika so bili 26. marca obveščeni, da je na vikendu v Bolečki vasi lastnik
opazil poškodbe na fasadi. Z ogledom kraja so ugotovili, da so tam tri poškodbe, ki so povzročene z neznanim strelnim orožjem. Policisti okoliščine še preiskujejo.
Zasegli ukraden avto
Ptujski policisti so 21. marca zasegli osebni avto Toyota ya-ris, saj je bilo vozilo v evidenci v tujini ukradenih vozil.
Zagorela starejša hiša
V Sedlašku pri Ptuju je 22. marca zjutraj zagorelo v starejši stanovanjski hiši. Policisti so ugotovili, da je lastnik hiše zgodaj zjutraj zakuril krušno peč in odšel od doma. Zaradi dotrajanosti dimnika so se na podstrešju vnele pletene košare, nato pa še lesena tla. Požar je opazila soseda in obvestila gasilce, ki so ga pogasili. Po nestrokovni oceni znaša škoda okoli 10.000 evrov.
Voznik ssangyonga je za posledicami nesreče umrl v ptujski bolnišnici.
Od 1. aprila vam
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
PODARJA VIKEND VOŽNJO Z AVTOMOBILOM.
Več v Štajerski budilki. TO NI ŠALA!
Vabljeni na
veliko modno revijo
pomlad - poletje 2008
v petek, ob 18. uri,
" Vandh Marib
or!
C
Maribor
»•QLANDIA
Dežela nakupov
Qlandia Maribor, Cesta proletarskih brigad 100, 2000 Maribor
www.qlandia.si
Foto: ZS
Prireditvenik
Torek, 1. april
11.00 Ptuj, prireditvena dvorana OŠ Olge Meglič, tokrat bodo gostili pevski zbor in ansambel iz kraja Oberdiessbach iz bližine Berna v Švici 17.00 Slovenska Bistrica, avla šole Pohorskega odreda, 35. območna revija mladinskih pevskih zborov občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica
17.00 Ormož, stara restavracija hotela, razgrnitev problema zaposlovanje invalidne mladine
Sreda, 2. april
18.00
19.00
Maribor, galerija Dlum na Židovskem trgu 10, slikarska razstava dipl. ing. arhitekture Marjana Amaliettija, prvič bo na razstavi predstavljen del njegovega celotnega ustvarjalnega opusa na področju slike, risbe, ilustracije, stripa in karikature
Ptuj, CID, festival kitare, koncert dijakov z umetniških gimnazij v Mariboru, Celju in Ljubljani
Ruše, Dom kulture, Območno srečanje otroških lutkovnih in gledaliških skupin Naj se predstava začne
Četrtek, 3. april
15.00 Ptuj, na Gimnaziji, festival kitare, Boris Šinigoj: Vihuela, renesančna
kitara in lutnja, predstavitev inštrumentov ter repertoarja 18.00 Ptuj, gostilna Lužnik, odprtje razstave likovnih del članov likovne
sekcije DU Ptuj, s kulturnim programom 18.00 Maribor, Sinagoga Židovska ulica 4, odprtje likovne razstave Erike
Marije Kurelac Meditacija narave 19.00 Ptuj, CID, festival kitare, Boris Šinigoj: Koncert za vihuelo, renesančno kitaro in lutnjo
19.00 Ormož, Grajska poročna dvorana, pravljični večer za odrasle in slavnostni začetek Bralne zančke za odrasle, v svet pravljic vas bosta popeljali pravljičarki Liljana Klemenčič in Zdenka Gajser 19.00 Ptuj, športni zavod, predavanje na temo "Osvoboditev od bremen za katera niste ustvarjeni: breme strahu in tesnobe", predava mag. Zmago Godina
19.30 Maribor, SNG, drama, premiera Tramvaj poželenja, StaDvo, za abonma Drama premiera in izven
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
HO,
www.radio-ptuj.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižje od 400 EUR ■ poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIROTEKARNI
SVETOVANJE na = 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk»,p, Plvkova ulica 18/a, 2250 PTUJ
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA				
AlfA ROMEO1471,9 JTDM	2006	14.990	KLIMA	RDEČA
AUDI A31,9 IDI	2004	14.290	DVOJNA KUMA	KOV. SREBRNA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDIS UNE	2002	11.890	DVOJNA KUMA	KOV. SV. SIVA
AUDI A6 2,01	2005	24.990	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
BMW SERIJA 3 COUPE 3181	2000	9.900	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
OMW SERUA 5 TOURING: 525 D NÄVI	2005	23.900	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD NÄVI	2004	11.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4H0IEXLUSIVE	2006	9.990	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	8.490	KLIMA	KOV. SV. MODRA
FORD ESCORT 1,41	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 GUI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
OPELZAFIRA 2,0 DTI COMFORT	2002	7.790	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEATTOLEUQ 1.9TD1110 KM	2003	7.990	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VW SHARAN 1.9 IU1110 KM FAMILY	1999/2000	S.990	AVT. KLIMA	RDEČA
TV
Tsiäsfeiga SlsfflrpsfKf |Bfl®srasiSa Fi^issas®'
SPORED ODDAJ
TOREK 1.4.
8.00 Destrnlk - ob Materinskem dnevu 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 68 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 155 20.00 Koncert Okteta Destrnik 07
SREDA 2.4.
8.00 Košicnbal v občini Hajdlna 18.00 SUPER HITI odd. 48 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 110 20.00 Kronika Občine Hajdina
ČETRTEK 3.4.
8.00 Materinski dan v Žamenclh 18.00 SUPER HITI odd. 49 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 156 20.00 Materinski dan Mezgovci, Polenšak
Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
2. aprila bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi
Miran Fladung
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 5
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali poklonite cvet.
Njegovi najdražji
		
Mali oglasi	i i A	i PRODAM SUHA bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 041 312 621.
		
STORITVE
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
Zelo ugodno v Deta centru na Ptuju, ob Dornavski cesti. Odprodaja zalog LCD-televi-zorjev Gorenje po neverjetni ceni 604,90 EUR. Količina je omejena, zato pohitite v Deta center Lesnina na Ptuju, Dor-navska cesta. Tel. 780 90 42.
Najcenejši v Deta centru na Ptuju, ob Dornavski c.: ratan vrtna garnitura dvosed in dva fotelja z blazinami ter mizico s steklom po neverjetnih ceni 109,90 €. Količina je omejena, zato pohitite v Deta center Lesnina na Dornavsko c. na Ptuju. Telefon 780 90 42. Pričakujejo vas.
ORGANIZIRAMO 20-urni konverzacijski tečaj angleščine. Število mest je omejeno. Prijave sprejemamo do 2. 4. 2008. Nadia Elhefian Galun, s. p., turistične storitve in jezikovni servis, Stogovci 42, 2323 Ptujska Gora, tel. 041 547 116.
KMETIJSTVO
POSKOČNIH
1.	ISKRICE-Na citre
2.	Ans SNEŽNIK - Najin svet je harmonija
3.	Ans. VRT-Na deželi
4.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
5.	DRUŽINA FERME - Abrahamu se ne dam
6.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA- Le kdaj bo zadnji sneg skopnel
7.	Ans. ERAZEM - Hvala za ljubezen
Zmagovalec meseca MARCA: Ans. NAGELJ - Nagelj nikoli ne ovene Še eno možnost v APRILU imejo: ISKRICE - Na citre
J%
POP 7 TOP
1.ELA-Za	lahko noč
2.	LEPI DASA- Pleše z mano vsa Slovenija
3.	SARA - Ne zapiraj vrat
4.	DOMEN KUMER- Meteor
5.	ANAROTAR-Mamin sin
6.	ŽANA- Padli angel
7.	NATALIJA VERBOTiN - Ko te zagrabi
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: REBEKA DREMELJ - Vrag naj vzame Še eno možnost v APRILU ima: ELA - Za lahko noč
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glasovnice poiljite n. dnplanicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Darja Serdinšek Apače 186
2324 Lovrenc na Dr. poljo
SEMENSKI KROMPIR sante-bio in desire ter pujske prodam. Tel. 02 790 72 21.
PRODAM seno v štirih oglatih balah. Tel. 031 241 145 ali 755 5721.
PRODAM okrogle silažne bale ter suho krmo v oglatih balah. Telefon 031 422 067.
NEPREMIČNINE
KUPIMO 1,5- ali 2-sobno stanovanje v Kidričevem. Tel. 031 659 550.
DELO
IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu 03 PUB, Cirkovce, za občasno pomoč, dobro plačilo. Telefon 041 42 01 99.
NUDIM pomoč pri urejanju vrtov in okolice. Telefon 031 476 548.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
VSAK CcTRTEK OB 20,00 URI
t
Mercator
Trgovski Center Ptuj
Supermarket Špindlerjeva 3
Gremo na lepše!
Zaradi prenove Mercator Supermarket s 25.3. 2008 zapira svoja vrata. Vabimo vas, da v tem času obiščete naše prodajalne:
*	TC Supermesto Supermarket Ptuj. Ormoška 30, Ptuj
*	Blagovnica Ptuj. Novi trg 3, Ptuj
*	PC Breg. Zagrebška 4, Ptuj
*	SP Živila. Potrčeva 52, Ptuj
*	SP Rogoznica. Slovenskogoriška 15, Ptuj
*	SP Rimska peč. Rimska ploščad. 25, Ptuj
in ostale prodajalne Mercatorja na Ptuju in okolici.
Ostale prodajalne v Trgovskem Centru poslujejo nemoteno!
Pričakujemo vas spet junija v prenovljenem Mercator Hipermarketu Ptuj!
Sii Utervaltutnajboljši sosed
Ptuj • Razglasili zmagovalni par za prvo starorimsko poroko
Po rimskih običajih se bosta poročila Barbara in Matjaž
Starorimske poroke bodo postale del tradicionalne ponudbe grand hotela Primus, prejšnji teden pa ^di^četrti tteakiiiova|0nikkr()g
Foto: Črtomir Gozni k
so izbrali letošnji poročni par, Barbaro Varvoda in Matjaža Matjašiča.
Skupaj s sponzorji bodo vsako leto izvedli natečaj z desetimi pari, ki se bodo v štirih tekmovalnih krogih borili za zmago in prestižno poroko, vredno 10 tisoč evrov, na kateri bo zmagovalni par
lahko na stroške organizatorja in njegovih sponzorjev gostil 100 svatov. Za nagrado bo lahko še tri dni bival v predsedniškem apartmaju, po treh dneh pa bo medene dneve nadaljeval na Bledu.
Foto: Črtomir Goznik
Takole si je vseh deset parov, udeležencev prvega natečaja za starorimsko poroko, nazdravilo pred zadnjim tekmovalnim krogom.
Po štirih tekmovalnih krogih sta največ točk zbrala Barbara Varvoda in Matjaž Matjašič, ki se bosta tudi prva poročila na starorimski poroki, poročni obred v rimskem stilu pa so podarili tudi drugouvrščenemu paru Aleksandri Čeh in Boštjanu Slavincu, ki se bosta poročila v okviru dnevov rimskega obdobja, ki bodo potekali avgusta letos. Tretjeuvrščena sta bila Majda Čeh in Matej Furjan, ki se bosta razvajala v sprostitvenem centru.
Prvi zmagovalni par natečaja za starorimsko poroko prihaja iz Ptuja: Barbara Varvoda je stara 26 let, Matjaž Matjašič 27 let, oba sta tik pred diplomo - Barbara iz organizacije dela, Matjaž iz tehnologije prometa. Par sta že devet let, leto in pol pa imata tudi že skupni naslov. Ob prvem poljubu sta vedela, da sta si usojena, vsega pa je kriva slovenščina, za katero je Matjaž potreboval inštruktorja. Zdaj, ko jima je uspelo postati prvi par na starorimski poroki, se bosta morala odjaviti za poroko na Upravni enoti Ptuj.
MG
'"j '' V v	*
J' ^gtf V V» -»-i.«
pripravila zanimiva vprašanja.
¿ ,, r ^ -«f *
Lte- ' V^F"'
K". if
Foto: Črtomir Goznik
Finalni del izbire prvega para, ki se bo poročil na prvi starorimski poroki, je spremljala revija poročnih oblek, večernih oblačil, poročnih šopkov in nakita.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalni par Barbara Varvoda in Matjaž Matjašič še zbirata vtise po zmagi. Do poroke, ki bo 26. aprila v vsem rimskem razkošju, ju čaka še veliko napornih priprav, spisek stotih gostov pa sta bolj ali manj že pripravila.
Kungota • Materinski dan ob žegnu
Foto: Črtomir Goznik
Komisijo so sestavljali boginja Ceres, poveljnik Markus Antonius Primus in boginja Vesta.
Združili koristno s prijetnim
Kulturno društvo Kungota pri Ptuju je skupaj s člani cerkvenega odbora tega kraja na velikonočni ponedeljek, 24.marca, pripravilo prijetno druženje v prostorih vaško-kulturnega doma, na katerem so združili praznovanje velike noči in materinskega dneva.
Foto: Črtomir Goznik
V takšni opravi se bo poročila prva nevesta.
Da bi, kot veleva tradicija, lahko zaužili več kot 9 žeg-nov, so krajane povabili, da so se po jutranji maši zbrali v kulturnem domu na skupnem velikonočnem zajtrku. Vsi, ki so imeli možnost, so pred mašo prinesli v kulturni dom del domačega žegna - od mesa, tunke in klobas
Napoved vremena za Slovenijo
Za prvi in zadnji april nas bo vsakdo rad nabril,
Danes bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C.
V sredo se bo postopno pooblačilo, popoldne bo od severa začelo deževati. V noči na četrtek bodo padavine ponehale. V četrtek bo po deloma jasnem in ponekod meglenem jutru spremenljivo oblačno, popoldne bodo nastajale krajevne plohe.
do hrena, pisank, kruha, potic in pijače. In tako so bile mize v dvorani kulturnega doma zares bogato obložene z velikonočnimi dobrotami, krajanom Kungote pa so se pridružili tudi sosedje iz Ge-rečje vasi. Ko so skupaj pozaj-trkovali in nazdravili, je o tradiciji praznovanja velike noči nekoč in danes obujala spomine predsednica Kulturnega društva Kungota Daniela Dobnik. Ob tej priložnosti je spomnila tudi na praznovanje materinskega dne, ki ga v Evropi obeležujemo predvsem po drugi svetovni vojni in ima v zadnjem času vse večji simbolični pomen tudi v Sloveniji, saj ostajajo matere z neizmerno ljubeznijo do svojih otrok eno največjih čudes tega sveta. Vsem materam se je zahvalila za njihovo vsestransko razdajanje ob vzgoji svojih otrok in jim je ob prazniku čestitala, moški del občinstva pa je poskrbel, da je vsaka od mater prejela tudi simbolično cvetlico
- nagelj. Potem so zaigrali člani mini štajerske šov godbe Pepi Krulet iz Cirkovc, občinstvo v dvorani pa je skupaj zapelo nekaj ljudskih pesmi. V drugem delu prazničnega srečanja so si nato ogledali video-film o pričevanju treh najstarejših Kungočank, ki skupaj štejejo kar 271 let. To so 1o1-letna Marija Panikvar ter dve 85-letnici - Marija
Osebna kronika
Rodile so: Renata Kralj, Gra-jenščak 9, Ptuj - Evo; Lidija Rudolf, Loperšice 22/e, Ormož
-	Klaro; Brigita Vidovič, Apače 144, Kidričevo - Filipa; Simona Rajh, Runeč 3, Ormož - Lano; Petra Blažič, Lok 1, Fram - Katarino; Petra Kumer, Trgovišče
15,	Velika Nedelja - Elo; Maja Šmigoc, Lancova vas 25, Videm pri Ptuju - Tajo; Nataša Kozel, Skorba 22, Hajdina - Brina; Darja Petek, Mezgovci 39/b, Dornava - Nušo; Antonija Drozg, Zagaj pod Bočem 10, Rogaška Slatina - Jaka; Laura Lampreht, Brezula 21, Rače - Ano; Valerija Vrečko, Šmartno na Pohorju 5, Slovenska Bistrica - Nino. Umrli so: Marija Slava Col-narič, rojena Rajh, Apače 169, rojena 1923 - umrla 15. marca 2008; Jožef Fridauer, Pobrežje 37, rojen 1923 - umrl 15. marca 2008; Franc Kmetec, Belšakova ul. 41, Ptuj, rojen 1935 - umrl 16. marca 2008; Nežika Kristovič, rojena Vertič, Spuhlja 66, rojena 1920 - umrla 16. marca 2008; Alenka Sitar, Malo Trebljevo 56, Ljubljana, rojena 1972 - umrla
16.	marca 2008; Stanislav Jenko, Razgled 17, Piran, rojen 1921 -umrl 20. marca 2008; Stanislav Vaupotič, Tržec 51, rojen 1938
-	umrl 21. marca 2008; Angela Rajh, rojena Leben, Potrčeva cesta 68, Ptuj, rojena 1925 - umrla 23. marca 2008; Elizabeta Brod-njak, rojena Masten, Formin 28, rojena 1928 - umrla 21. marca 2008; Viljem Vreg, Na postajo 40, Ptuj, rojen 1934 - umrl 21. marca 2008; Margareta Kuko-vec, rojena Cvikl, Rogaška cesta 26, Ptuj, rojena 1938 - umrla 21. marca 2008; Terezija Eberl, rojena Belca, Ptujska cesta 63, Gaj, rojena 1930 - umrla 23. marca 2008; Ivan Raušl, Runeč 5, rojen 1932 - umrl 22. marca 2008; Franc Kovačec, Hlaponci 54, rojen 1944 - umrl 25. marca 2008; Avrelija Klep, Gerečja vas 108, rojena 1961 - umrla 25. marca 2008; Jožef Veršič, Bukovci 86, rojen 1930 - umrl 25. marca 2008; Borut Krivec, Krčevina pri Vurbergu 127, rojen 1940
-	umrl 24. marca 2008; Dušan Radovanovič, Rimska ploščad 5, Ptuj, rojen 1926 - umrl 26. marca 2008; Herman Preac, Ob studenčnici 11, Ptuj, rojen 1943
-	umrl 26. marca 2008; Janez Kocmut, Strmec pri Destrniku 3, rojen 1943 - umrl 25. marca 2008.
Poroke - Ptuj: Gregor Ljubič in Tatjana Majcen, Pacinje 27 a. Jožef Cigula, Borovci 29, in Sandra Brodnjak, Dornava 147 c.
Vindiš in Marija Sitar. V pogovoru, ki ga je v narečju vodil Janko Vindiš, smo izvedeli veliko zanimivega o tem, kakšno je bilo življenje pred več desetletji, kako so sprejemali razvoj in novosti modernega sveta, kot so denimo radio, televizija in avtomobil. Skratka zanimivo in prijetno je bilo na veliki ponedeljek med Kungočani.
-OM
Mize v dvorani kulturnega doma dobrotami, tako da je lahko vsak
Foto: M. Ozmec
so se šibile pod velikonočnimi poskusil vsaj 9 žegnov.