167. številka.
Ljubljana, v soboto 25. julija.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan mvečer, izim?i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan za ftvttrtlsko-ogersko deieU za vbo l«to 15 jrld., za pol leta 8 £ld., za četrt leta 4 jjld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na (Jotu za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., in. jeden uitisw; 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doiu računa se po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina 10*1«, Za oznanila plačuje «e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat trnku, po 5 kr., će ho dvakrat, m po 4 kr.. <S; ie trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvolć t'rankovati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo )v. v Rudolfa Kirbisa diši, .Gledališka stolna*. U pra v n i ć t v u naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. vse ao^jitjistrativurt utvari.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Upraimi&tvo „Nlov. Naroda"*
f Ulysses Grant.
Zjedinjenih držav ponosni zvezdnati prapor zavil se bode v žalno barvo in po vsem američan-skem kontinentu javilo se bode globoko sožalenje, kajti umrl je mož, ki je po Juriji WuBhingtonu bil najslavneji vojskovodja, ki je s svojo energijo in genijalnostjo nadvladal južne države, sebi stekel Bvetovno slavo, ljudovladi onkraj atlantskega morja položil temelj k sedanjej slavi in blaginji, ki je sredi uprav američanske izprijenosti ohranil si čiste roke, o katerem torej ne velja Bodenstedta krilati izrek: „Die politik verdirbt den Charakter".
Ulisses Grant porodil se je v 22. dan aprila 1822 v Point Pleasautu v državi Ohio. S 17 leti ustopil je v vojaško akademijo v Westpointu, bil 1843. kapiten, izstopil je potem iz vojske, postal poljedelec, pozneje pa je pričel s svojim očetom Argovino z usnjem. Ko je Lincoln v 15. dan aprila 1861 izdal prvo proklamacijo, s katero se je poklicalo 75.000 mož k orožju, oglasi! se je tudi Grant. Imenovan pobočnikom guvernerja države Illinois, spravil je kmalu vkupe svoje vojake ter je izvežbal.
Ker se je pri mnogih prilikah odlikoval, bil je že 1862 generalni major. Leta 1863 zajel je po
štirimesečnem obleganji silno utrjeni Vicksburg, kjer je ujel 30.000 ustašev in priplenil 218 kano-nov in 35.000 pušk. Vsled nevspeha generala Ro-senkranze v tridnevnej bitki pri Chikarnau^i, bil je imenovan glavnim poveljnikom zahodne vojske. Kmalu videli so se nasledki njegovega poveljevanja. V jed-nem letu bili so vojni oddelki južnih držav obkoljeni in drug za drugim prisiljeni, udati se. Z jedinjene države ostale so nerazcepljene in robstvo bilo je odpravljeno.
V američanski vojni se je pokazalo, kaj premore narodno prepričanje, kaj ideja, ki je prešinila vse sloje. Ko se je pričela vojna, ni bilo niti iz-vežbane vojske, niti častnikov, ki bi bili kateksohen vojaki, a sila, nevarnost, ki je pretila domovini, rodila je veleume iti stvarjala vojake, katerih dejanja smo čitali z občudovanjem. Stari naš kontinent, ki je prezirljivo gledal na američansko bojišče, videl je kmalu, da so ondu pojavljajo pravi mojstri bojne umeteljnosti, in še dan danes se marljivo čita zgodovina one svetovno slavne vojne, kajti tamkaj so prvi začeli železnice uporabljati za vojne namene, tamkaj izumili so oklopnke in torpeda, na ameri-čanskih bojiščih so v očigled današnjemu orožju prvi pogodili namen in uporabo konjice, ki jim je služila v to da je zakrivala poteze vojnih oddelkov in ki se je h kratu prelevila v pehoto, ter kot taka napala sovražnika, kjer se je najmanj nadejal.
Grant kot vojskovodja odlikoval se je velikim osobnim pogumom, — bil je sam parkrat ranjen — z veliko previdnostjo in brezozirnostjo — njegovi načrti bitkam veljajo še dandanes kot uzor. Brez-ozirno pa je res b lo vojevanje. Da se je dosegel smoter, ni se štedilo Človeškega materijala in ko je po neki sedemdnevni bitki predsednik Lincoln vprašal : „Koliko je stala zmaga V odgovoril je Grant lakonično: „1 never count my deads!-4 (Jaz ne štejem svojih mrtvih.)
Sijajni vspehi na bojišči pridobili bo mu ljubezen njegovih rojakov, po končani vojni poklonilo se mu je narodno darilo v znesku 250.000 dolarjev, v 3. dan novembra 1868 pa so ga izvolili predsednikom, kateri posel je nastopil z izjavo, dane bode nikdar ravnal proti volji narodovi. Bil je še jedenkrat izvoljen predsednikom, predsedoval je torej 8 let, a leta 1876 utrnila se je njegova zvezda, v tretje ni bil več izvoljen, ker se
je pokazalo, da za upravo nema potrebne energije in pravih zmožnostij. Po svojem potovanji po Evropi živel je kot zasobnik in bil skoro pozabljen. Stoprav vest, da je izgubil vse svoje, v trgovini svojih otrok naloženo premoženje, da trpi bedo, da ima neozdravljivo bolezen, raka na jeziku in v grlu, spomnila je njegove rojake na slavnega narodnega junaka. Nakazalo se mu je sicer 15.000 dolarjev pokojnine na leto, a ni je užival dolgo in vse simpatije rojakov in vsa prizadevanja zdravnikov, neso mu mogla ohraniti življenja.
Kakor pa je bila tragična njegova smrt, zavest, da je veliko pripomogel za veliko bodočnost svoje domovine, sladila mu je zadnje trenutke in nada, da se bodo uresničile njegove v 4. dan marca 1873 izrečene besede, da bode „velika Ijudovlada" zvezda vodnica za druge države, olajševala mu je sloves od življenja.
Ali smo mi Slovenci imeli kdaj slovensko sv. mašo.
Stara pripoved nam poroča, da sta sv. Ciril in Metod gredoč v Run pevala sv. mašo v slovenskem jeziku. Blizu farne cerkve Jareninske v Slovenskih Goricah stoji zdaj zapuščena kapelica svetega Jeronima. V nji bral je sv. Metod slovensko sv. mašo. Sv. apostola sama sta si prizadevala, da razširita slovensko službo božjo uiej našimi pradedi. Pač srečni bili so naši predniki, ker so prejeli iz rok sv. Cirila in Metoda sv si ovenske bukve, srečni so bili, ker so slišali veličja božja v svojem mater-nem jeziku.
Slovenci so tedaj spoznavali nad seboj tri duhovske oblastnike. Oni, ki so prebivali na vzhodnjem Štajerskem in na Ogerskem, imeli so za škofa sv. Metoda. Slovenci, stanujoči na levem bregu gorenje Drave, spadali so pod Salcburško škofijo, oni na desnem bregu pa pod Oglejskega patrijarha. Ne samo po teh cerkvah, katere so bile podložne sv. Metodu, prepevala se je sv. maša po slovensko, udomačila Be je brzo ta navada tudi po Salcburški in Oglejski škofiji mej tamkajšnjimi Slovenci. Salcburžani so kmalu izobčili slovenščino iz cerkve. Boljše se ji je godilo pod Oglejskimi patrijarhi. V njih pokrajine prodirala je od vseh stranij; najprej za življenja sv. Metoda iz Panonije, pozneje pa iz hrvaškega Primorja. Po Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Goriškem, Trža-
LISTEK.
Potopisne arabeske.
x
Glejte, gospod urednik! Naposled sem ipak dospel v Novi Sad, kamer sem bil namenjen naravnost iz Budimpešte, da-si sem se bil s početka zaletel nekam predaleč v stran, takd, da ste se že bali, da sem izgrešil prvotni svoj potni načrt. Vidite, tukaj bi se Vam kaj prilegel citat iz Goethe-jevega .Fausta1:
„Eio ... Mensch in seinem dunkeln Drange Ist tich des reehten Weges wobl bewusst,"
vender jaz ga rajši „zamolčimH, zlasti tu doli na srbski zemlji kaj nerad sežem po tistih nemških „ocvirkih*.
Sicer bi pa človek, stopi vsi na kopno ondu pred parobrodu i ško postajo, kjer ga vsprejroe tisti madžarski napis: Ujvidek, mislil, da je zabredel zopet v kako papriftko njivo. Ali, gospod urednik, temu si tako!  Tam ob tiatej Llovdovej „agenciji"
zakadi se Vam res v nos pereči n ladjarski šovinizem, kristalizovan v prevzetni samohvalni izrek:
„Extra lluflguriam non est vita,
Et si est vita, non est itau,
toda, jedva prebredete Ust premogov prah, ki je posut ondu za postajinsko kolibo po drevoredovih ste zah, obveje Vas prijeten slovanski duh. Tiste ciganske bande tam-le ob agencijski restavraciji se Vam ni treba ustrašiti: na prvi mah se Vam čulo res nekako vara, kakor bi svirala kak „czarda8'; ali ko posluhnete za dve, tri stopinji pozorneje, prepričate se takoj, da Vam božajo ušesa pristne sib-ske melodije. Da viteške (?) Atiline bojne drhali iz svojih azijskih puščav neso druzega prinesle seboj, kakor trinoštvo, požig in Bmrt, to Vam je znano, ne da bi preiskovali, da-li je „šiba božja« vzrasla na slovanskem drevesu; ali, ko bi se potrudili sem doli ter poprašali te plemenite (?) Arpadove potomce, od kod imajo ta ali oni bliščeči kulturni biser, s katerimi Be toli babajo, začudili bi se, koliko so ti ljudje pokradli na Bvojih pustolovnih sprehodih po različnih deželah evropskih. Ne samo, da jim je njih divji mongolski jezik se opral „ruje in
peg" v 8ladkozvočnem govoru slovanskem ter si od njega izposodil marsikak kulturni izraz, prilastili so si zlasti na polji glasbe in narodne poezije kar cele njive, presejali njih nekoliko s svojim azijatskim rastlinjem ter njih povlačili se svojo grabežljivo brano. Saj ste slišali, kako jim je sam njihov toli obožavani skladatelj Liszt pred nekaterimi leti vrgel v obraz očitanje, da Madjari nemajo svoje narodne glasbe, temveč vse njihove takoimenovane narodne „rapsodije" posnete so po slovanskih motivih in na-pevih: kar jih je veselili, prisvojili so si jih od Slovakov, dočim so otožne pesni nabrali po gredah divnega srbsko-narodnega pesništva. Istotako so si izposodili od inih narodov marsikaterega genijalnega moža: da je na pr. Koszut, Deak slovanske korenine, je več kot verojetno, kakor tudi je njihov toli slavljen pesnik Petofi, o katerem Be zdaj ne ved6, da-li je živ ali mrtev, bil rojen Petrovič, dočim te jeolikar Munkacz^ prvotno pisal Mihael Lipp. Zanimljivo, da ne rečem smešno, je videti zdaj na Budimpeštanski razstavi, kako ondu tega ali onega slavca urneti*jka, porojenega slučajno v kakem kotu Wdjarskega globusa, kakor na primer kiparja
H3N
škem in po Istri bilo je mnogo cerkva,, kjer so maševali duhovniki po slovensko. Zlasti velja to o Metliškem okraji, ki je L 1350 spadal še pod Zagrebško skotijo. V Vinici ni Kolpi nahaja se še zdaj glagolsk napis poleg latinske letnice (1473) nad vrati gotsko cerkvice sv. Nikolaja, spremenjene zdaj v pivnico. V Kamnjah pod Čavnom na Goriškem pel je 15. junija 15ti3 Fran VlentM vpričo Videmskega škofa slov. sv. mašo. Tako je večidel maševal Matija Slivar, ki je bil za vikarja v (Iri ah pri Celji od I. 1570 do 1. 1631. Ta čas bival je v Križih pri Tržiti nek duhovnik, kateri je služil sv. mašo v slovenskem jeziku, dokler mu ni 1. 1017 prepovedal tega Ljubljanski škof Toma Kren. Pred 200 leti živel je učenjak Val vazor; on je natanko opisal kranjsko deželo. Mej drugun pravi, da se še po več cerkvah opravlja služba božja po slovensko. Da je resnico govoril, spričuje nam premnogo ostankov masnih bukev, pisanih s starimi glagolskim! črkami, ka-keršne so izumeli učenci sv. Metoda. Vsaka starejša farna cerkev, kateri ni zadnjih dve sto let ogenj Upepelil listin, ima ali krstne ali mrtvaške ali urba-rijske bukve zavite v pergamen; na njeni pase bere staro, Že U i k'U1* /lizano pisanje — oh, to so sloveli ike moljtve, ki so nekdaj v starodavnih časih p r i s \. o p r a v i l i h u l i v a 1 e t o l a ž b o našim dedom v trpeča srca, to so sv. slovenske pesni, kakeršnih ne poje več sedanji rob. katere pa so poprej stoletja in stoletja potresale oboke naši m svetiščem in prodirale h Gospodu nad oblake. To so spomini na nekdanjo slovensko službo božjo po naših Krajih. Popolnem je ugasnila v začetku tekočega stoletja. Tedaj so še prepevali po neka* terih cerkvah veliki teden trpljenje Jezusovo ali pa* sijon po slovensko, celo sv. obhajilo se je še delilo z domačim rekom, Ostala je samo slovenska cerkvena pesen. pa i mi i dajo prhajo ./. Bia*ili
l&Oi'OV ....
Iz knjižice „Tisočlctniea Metodova'1.
Politični rn/igled.
Notranje dežele«
V L j ubijani 25. julija.
Nemški, pa tudi češki listi mnogo pišejo o pobratenji 4Vjb«v z .vSanJijiivi. Nekateri temu pripisujejo velik političen pomen.   Mi smo že izjavili, da ne pričakujemo, da bi Madjari vsled teh laskanj, kaj pomagali izvršenju Seskih želja. Nestno se motili. Nek IJudopeŠtanski list, kateri velja za organ jeduega prvih ogerskih  političnih vodij, naravnost trdi. da vse to laskanje nema prav nobenega poli-tifikega pomena.   Cehe sum res prijazno pozdravili, pravi ta list,  kakor smo ob svojem  času nemške gostv in hod''mo drugi mesec Francoze. Kdor pride na Ogersko, ga tako vsprejmemo. Naravno je, da se pri tem je in pije, in ker je Oger rojen govornik, tii< 1 i govpri. čudno tudi ni. ce se pri takej priložnosti izgovori kaka neumnost.  Ce se je pri kozarci šampanjca proglasila ogersko-češka alijanca, ler se govorilo o Českej samostalnosti in odpravi dualizma, Be tega niv treba strašiti. Tega ne vemo. ali se v Pešto došli Cehi zastopniki Čeških politikov; to pa vemo. da oni Ugn,  ki so se s Cehi bratili, imajo kaj malo upliva na politiko, Ogri pri banketih ne politikujejo, in napitiiice se sinejo še le takrat pri takih priložnostih za resne zmatrati, ako jih govore veljavni politiki. Ogerska politika se tudi na dalje ne bode mešala v avstrijski1 zadeve. Ogri se ne bodo prijaznili niti z avstrijskimi Nemci, niti
z avstrijskimi Slovani. Ta list, mislimo, je dovolj jasno povedal, da Ogri neniajo nobenih posebnih simpatij do Čehov, in se jim kažejo prijazne samo zategadelj, ker to pri tacih priložnostih dostojnost zahteva. Bog ve, ali bode to že zadostovalo Čehom, da bi spoznali, da v Pešti nemajo iskati zaveznikov, Madjar nikdar ne bode pospeševal slovanskega razvoja, kakor liberalen Nem c tudi ne. V Testi predobro vedo, da okrepčevanje avstrijskih Slovanov bi uplivalo tudi na ogerske Slovane ter bi oviralo madjarizacijo. Ta je pa najvišji smoter vseh mad-jarskih politikov.
Sedaj se je pojasnilo, kam so minuli zgodovinski dokumenti iz hrvatskega deželnega arhiva. Na banovo povelje so je odnesli iz arhivueua poslopja v poslopje deželne vlade, da se v kratkem odpošljejo v Pešto. Ti dokumenti so se 1840. leta na najvišje povelje pripeljali iz Pešte v Zagreb, Ker pa imajo veliko zgodovinsko važnost, BO se Ogri prizadevali jih zopet pridobiti za svoj državni arhiv. Deželni arhivar je zagovarjal svoje postopanje s tem, da so ti dokumenti Ogerska lastnina ter 86 tedaj nimajo vrniti Ogrom. To pa ni res, ti akti bili so se le za cesarju Josipa 11. po krivici odpeljali iz Hrvatske na Ogersko, LS40. leta so se pa \rnili pravemu lastniku.
Mej ogrrskiiui in hrvatskimi Srbi se sedaj že jako hudo agi t U je za volitve v cerkveni kongres, ki bode- drug mesec. Posebno hudo agitu-jejo privrženci patrijarha Andjolića, njim pa tudi p i : aga vlada. Postavili so pa tudi kandidate, izniej katerih se mnogi bolj čutijo Mndjare, kakor Srbe.
1 iiaiije dr/j«V't».
ttrll»*ka viti 'a misli skupščini predložiti sledeče zakonske predloge: spremembo volilnega zakona na podlagi zadnjega ljudskega številj6nja, novo razdelitev volilnih okrajev po številu volileev; preinembri tiskovnega zakona, da kak prepovedan list ne bode sin d začeti izhajati pod drugim imenom in da se $lobe pri tiskovnih prestopkih 'ie bodo smele preminjati v zapor. Poslednja naredba ima namen, da bodo oblastva lahko z visokimi denarnimi kaznimi tlačila opozicijske liste.
Btiiuki in angleški listi pišejo dosti bolj mirno o nfganskem vprašanji, kakor so s*1 pred nekaterimi dnevi Na obeh straneh se čuti želja, da bi se ta stvar mirno poravnala. Ruški vladni I sti trdijo, da Rusija svojih čet ni dosti pomnožila. Če tudi je o tej zadevi Anglija dobila baje vse drugačna poročila, vender ne misli zaradi tega se pritoževati v Peterburgu, ker bi to nič ne koristilo, ampak bi le oviralo pogajanja. V Angliji čutijo, da da ni varno pogajanj na dolgo vleči, kajti Utegnilo bi se ta čas kaj pripetiti, kar bj dalo povod vojevanju. — Jako pomenljiva je pa vest, ako se obistini, da BO 86 Alga ni uprli svojemu emiru. TA ustanek bi ves položaj popolnem premeiiil, Vse, kar sta. se že dogovorili Rusija in Anglija, hi zgubilo Veljavo. Obe državi bi morali računati z novimi dogodki. N-vstalo bi vprašanje, kaj bode z Afganistanom. Rusi bi najbrž porubili to priliko, da bi svojo čete pomaknili dalje proti Indiji.
V Bjelopolji v Slarrj ttrbiji je 10. t. m. kakih HOOO oboroženih Srbov obkolilo konak Mute-| šerifa Osman-paše in zahtevalo varstva proti arnavt-l skini roparjem    Osman je obljubil, ko je videl, da j je V nevarnosti, hitro ustreči n|ih željam. Na to so i odšli zbrani Srhi.   Osman je na to res zbral več ! vojakov, a ne zmeni se za žeje Srbov, ampak gleda i le na lastno varnost.   Zaradi tega se je pa bati : ustaje mej tamošnjim srbskim prebivalstvom Ta i ustaju bi pa utegnila" imeti za Turčijo nevarne posledice, kajti upreti bi se potem utegnili tudi slovanski prebivalci v Makedoniji.   To hi vzbodnje vprašanje zopet spravilo na dnevni red.
Slavnost uicm&kiii telovadcev v Draždanah bila je v sredo ob 10. uri zvečer končana. Tajni dvorni sovetnik Ackerman govoril je telovadcem zft
slovo. Telovadci so se zahvaljevali za prijazen vspre-jem. Največjo zaslugo te slavnosti je neki, da seje Frankobrodska zastava spravila zopet v nekdanjo veljavo, — Kmalu se bode oficijalno razglasilo, da je knez Ilohenlohe imenovan alzacijskim namestnikom. — Na povelje nemškega kancelarja Dismarcka, začela so se po vseh nemških državah uradna po« izvedovanja zastran praznovanja nedelj, Povprašujejo se pa ne le mojstri in delodajatelji, ampak tudi pomočniki in delavci za njih mnenje. Posebno je neki kancelar zabičal ozirati se na mnenje poslednjih. Ta izpovedanja imajo namen se natančno poučiti o potrebah prebivalstva v tem oziru in na podlagi teb poizvedovanj se bode sklepal zakon o praznovanji nedelj. Kancelar namreč želi, da v državnem zboru sklene kaj praktičnega, izvedljivega, ne pa kaj, kar bi se pozneje pokazalo, da večini prebivalstva ne ugaja.
Ki>'i|ilovMka zbornica velikašev snide se k izrednji seji, da privoli posojilo v znesku 0,000.000 funtov šterlingov. Podkralj sani pride v Kajiro, da osobno otvori izredno zasedanje. Od 1888. leta ta zbornica ni več zborovala.
DiplomatičnaZveza mej Francijo in liila-jem se je že zopet ustanovila. Predvčeraj prišel je kitajski poslanik iz Ilerolina in izročil predsedniku republike svoje pOverilnO pismo. Poslanik se pa vrne zopet v Perolin. Toslamštvo v Parizu bode pa vodil vojaški atache* polkovnik Cenki-Kong.
Predsednik se vrraioaiurri.sk iti /,j<ci:l S njenih držav, Clevelaud izdal je, proklamacijo, v kateri omenja zasluge pokojnega Granta in ukazuje, da se na vseh javnih poslopjih za trideset dni razobesijo znaki žalovanja ter se vsi uradi zapro v dan. pogreba. Ta dan bode tudi borza zapita.
Dopisi.
Iz IMuja 22. julija. t[lzv. dop.| Čitalnična glasbena šola pod vodstvom gosp. J, Steinbergerja, učitelja glasbe, priredila je sedaj ob konci šolskega leta 1884/5 bvojo skušnjo Čez 100 osob odličnega občinstva se je ob 8, uri popoludne zbralo v čitalnični dvorani, da se prepričajo o napredku in pridnosti učencev. Vspored je bil sestavljen iz 14 točk. Najbolj dopadala je točka 1. Koračnica „Oj banovci", katero so goslači 111. oddelka izvrševali, dalje točka 3. Potporni iz slavj. pesni, ki so jo izvrševali goslači II. odd.; 7. 1'olonaise od E. D; VVagnerja Op. 40 ki sta jo svirali na glasovii ji Macun Dan. in Lebič Mici; 8. a) Etude št. 0 (G Dur) iz Kadlečkove skladbe, h) lleiinvveli od Jmigtiiana (spremljanje na glaso-virji), c) Stefanle-Gavotte od Alf. Czlbulka Op. 312 ki so je izvrševali goslači III. odd.; 0. Po jezeru, igra za gosli s spremljevalnem na glasovirji, kojo sta izvrševali Dan. in Jel. Macun; 10. Petje, katero je izvrševalo 11 deklet; 13 Prava ljuba, pesen s spremljevalnem na glasovirji, ki so jo izvrstno rešili učenci I. oddelka in 14. a) Carlotta, valček od G. Milliickerja, h) Koračnica nadvojvode Janeza od Fr. \Vagnerja Op. 3G, kateri so goslači III. oddelka svirali.
Navzočni stariši in njih namestniki so bili jako zadovoljni z napredkom, ki so ga učenci v pretočenem šolskem letu dosegli.
Po končanoj produkciji nagovoril je, namesto predsednika, ki je v Gleiclienbergu, čitalnični podpredsednik dr. Cucek občinstvo, ter navei zaslugo učitelja tega zavoda, in Izrekel hvalo slavnemu občinstvu, posebno siarišem, k učencem in učenkam obrnen jih je vzpodbujal k pridnosti in vstrajnosti, da bodo sedaj imeli stariši veselje, oni sami pa ppžheje prid ni zabavo. x.
Tilgnerja in slikarja Liezen-Maverja, »eilčajo a svojo papriko . . .
Pa Vi bi dejali, da ostaviva to madjarsko krajo ter se napotiva naposled v — Novi Sad! No, če Vam je drago - pa pojdiva!
Od zgoraj omenjene Llovdove agencije vede Vas pot skoz košat mestni „perivoj", po katerem so nasajeni bagremi, topoli, lipe in razno, eksotuo drevje in grmičje Iz tega mestnega vrta, kjer so v spomladi in poletji sprehaja Novisadsku Laute-volee, dospejete mimo Fabrijevega hotela takoj v I mesto
Novi Sad, kakor veste, je še jako mlado mesto, vzgrajeno jedva pred kakimi sto leti. Vsled tega in ker je na ravnem (le1.eno Dunavskom obrežji, osnovano je vse mesto pn jediiem skupnem načrtu ter opredeljeno v dolge in široke ulice, raz-tekajoče se v pravokotnih potezah na vse strani v širno ravan. Mesto ima več jako prostranih trgov, ob katerih se vrstijo lepe po največ jednonadgevopnJ liišu- Dočim so Vam po notranjem orlu mesta na postrežbo vsakovrstne prodajalnice, knjigarne, lekarno in kafaue, ob katerih Leče glad^, U.iinftit
pomost, nasajeni so po nekaterih postranskih in predmestnih ulicah akacijski drevoredi, ol/senčujoči prijazna pritlična zasebna stanovališča. . . Vender žal mi je za dragi „čas in prostor', da bi Vam ga kratil z naštevanjem suhoparnih podatkov in številk.
Da ima Novi Sad vzlic svojej mladosti blizu 30.000 stanovjftov, to Vam pove vsako zemljopisje, in da je,.rirtjaW^velikem mestu več cerkva, razume se pač* lani*, ob itebi: koliko pravoslavnih, koliko katolišklhfiin.šebdhigoverskih, s tem pa Vam ne morem postn^a^ ker nesem utegnil ni vseh pohoditi niti jim pretipati zvonikovih križev.
Novi Sad je glavno mesto, sredotočje vsega avstrijskega Srbstva. Ne samo, da se vsled njegove ugodne lege in prometne zveze po Dunava in železnici z istokom in zapadom v njem stekajo vsi zakladi narodovega imetja, tu je tudi sedež vse srbske inteligencije, pravo ognjišče narodnega življenja. Tu imate razven vsakovrstnih učnih zavodov .„Srbsko Matico", srbsko-narodmr „pozorište", velikansko knjigarno podjetnih založnikov „Braco M. Popovića," in več tiskaren, kjer izhajajo različni, po-
litiški, gospodarski in leposlovni časopisi, te in one boje in smeri.   Da so tudi tukaj različne stranke; konservativci iu naprednjaci, klerikalci in liberalci, elastikarji in radikalci — tout come chez nousl — to si morete misliti.   Ali, gospod urednik, ti ljudje se krešejo „malko" drugače, nego mi bojazljivi, pomehkuženi lipovci!   Ne rečem, da bi nas prekosili V „genijalnom, oblično-dovršenem" psovkoslovji in fanatičnem „mahničevanji", ipak Vam sučejo svoj „elegantni rapir" s toliko sigurnostjo, da Vam gre vsak mahljaj do živega!   Pa Vam ti »peresni junaci" tudi ne lazijo okrog svojega nasprotnika, kakor mačka okrog vrele kaše, češi  „Teško nam je, pa ne moremo si kaj; mogoče, da se varamo aH vender bi dejali, da je treba odločne moške besede; nečemo sicer delati zdražbe, a nam se mniu itd. euin grazia in intinituin.   Ne, ne, gospod urednik jed-nakega kokodakanja tukaj ne čujete!  V Srbih "se otrok pokliče po njegovem pravem imenu, brez vsega tistega hinavskega opisovanja in farizejskega prekrščavanja.   Ko je letos  Karloviški patrijarh Angjelić, navdihnjen' po Trefortovem vetru iz' Budimpešti, prepovedal11 'proslavljanje" Metodove ti-•iii'u.^VR?' p»,'„|.y4»M [>\r,VtT# li:"'V
Is Tržitfa 24. julija. [Izv. dop.] Zopet velika nesreća po požaru. Malo selo Popovo, broječe 8 kmetije pogorelo je 21. t. m. ob lu. uri zjutraj do tal, samo jednemu gospodarju je ostal hlev. Prvemu, pri katerem je začelo goreti, pogorelo je vse in največja nesreča je, da mu je tudi vsa živina, namreč konj, bik, dve kravi, jedna telica in sedem prašičev upepeljenih. Ljudje bili so ravno vsi na polji in domov prihitevši, bilo je že vse uničeno, in neso mogli prav nič rešiti, posebno, ker tudi vode nemajo. Gospodar, hoteč še nekaj novcev rešiti, so je še po vrhu prav hudo opekel. Zavarovan je samo za 'Joo gld. Če mu ne bodo dobrosrčni ljudje pomagali, je popolnem uničen.
Drugemu je tudi vse do tal pogorelo, vendar so živino rešili razen pet prašičkov. A ta je saj za UOO gld. zavarovan, in ako tudi je grozna nesreča, vender ni obupan.
Tretjemu je pogorela samo hiša in dve svinji sta se mu hudo opekli, da so je morali zaklati. Tudi ta je bil za tisoč gold. zavarovan, a zadnjega obroka ni uplačal, tedaj bode gotovo praznih rok, vender pa tega najmanj zadene, ker je izmej vseh treh najimoviteji.
Zažgala sta iz same hudobije dva potepuha iz Radovljiškega okraja, jeden Jedva 12, drugi pa 17 let star, mlajši je že pod ključem, stareji bolj prebrisani, se je pa skril, da ga še neso dobili, in stareji je menda zažgal. Kakšen sad bosta še svoje dni obrodila, če že pri teh letih kaj tacega do-prinašata.
liomaće stvari.
— (Ministerstvo za uk in bogočastje) dovolilo je 200 gld. za izkopavanje starin v Druo-vem pri Krškem.
— (Imenovanje.) G. dr. Andrej Vrečko, profesor na prvi nemški gimnaziji v Brnu, imenovan je profesorjem na gimnaziji v Celji.
(Občina Kadi s lav s k a v fari Malone del j sk i), ki je bila slavnega in častitega gosp. Božidara Kaića, župnika, državnega m deželnega poslanca pri sv. Barbari v Halozah imenovala svojim častnim udom, dala mu je tudi po dveh domorodcih izročiti lepo v Ljubljani napravljeno diplomo.
— (Okrajna gospodarska zadruga,) prva na Slovenskem, ustanovila se je za sodnijski okraj Pod g rad na Primorskem. Pravila, ki so že potrjena, priobčimo v jednej prinodnjih števiik.
— (Mrtvega našli) so danes dopoludne delavci, ko so kidali gnoj v hiši štev. 5 na Marije Terezije cesti. Neznanec ležal je v gnoji zavit na trebuhu. Na sebi imel je samo srajco in spodnje hlače. Odpeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Kdo je bil neznanec, se .ie ve, a Sploh se misli, da bil kak „baraba", ki je iskal brezplačnega ležišča, sodi se pa, da je ležal že kaka dva meseca v gnoji. Danes popoludne ogledala ga bode komisija.
— (Č ve terora zredna deška ljudska šola v Škofjiloki) imela je koncem preteklega šolskega leta 276 učencev, izmej katerih je bilo 187 za višji razred sposobnih. Deset oglasilo se jih za prestop v srednje šole. Šolo obiskovalo jih je 209 prav pridno, 57 pridno, 15 manj pridno, 30 zanikerno. Najmlajši učenec imel je (i let, najstarši bil je čez 14 let. Šolska knjižnica šteje sedaj 115 slovenskih,  li) pa nemških, deloma kupljenih, de-
loma po šolskih prijateljih naklonjenih. Učenci poučevali so se tudi v sadjarstvu in pocepili več sadnih dreves Prav praktično pa je bilo, da so v prostih urah hrošče lovili. Nabrali in pokončali so jih 14 hektolitrov, torej okolu 518.000 hroščev. Ko bi bilo mej temi hrošči le polovica samic, vsaka samica pa znese 60 do 100 jajeic, pokončanih je bilo tem načinom nad 25 milijonov hroščev. Za nabiranje hroščev zagotovljeno je učencem: Lorencu Humru, Petru Benedičiču in Fr. Stajerju vsakemu po jedno od čebelarskega in sadjarskega društva na Jesenicah razpisanih daril.
— (Zrelostni izpit) na gimnaziji v Gorici delalo je 20 dijakov Z odliko napravili so iz pit štirje (2 Slovenca, 1 Nemec, 1 Italijan) z dobrim vspehom pa 11 dijakov. Dva dijaka bota ponavljala izpit čez šest mesecev, jeden čez leto, dva sta mej izpitom odstopila.
— (Goriških no vomašnikov), ki pojdejo v jeseni v službo, je pet: Bratina Alojzij Fabi-jan Josip, Kodermač Štefan, P avlica Josi p, Pipan Anton.
— (Iz Ptuja) piše se nam: Drava tukaj že mnogo let ni bila tako topla kakor letos. Pred nekaterimi dnevi je imela 18" K. Vročina pa je neizmerna. Sobice že mesec unij tako pripeka, da se vse suši. Letina toraj ne bode tako dobra, kakor se je pričakovalo. V goricah kaže dobro. — Zajcev jo v okolici premnogo. V Mestnem vrhu celo sedaj po letu sadnih dreves v miru ne puste iti prihajajo njih kožo, menda za konfekt, brustat.
— (Cesta z Livka v I dr s ko) se ni ustavila, kakor se je zadnjič poročalo. Neosnovano vest zatrosili so italijanski listi.
— (V Gorici) je, kakor piše , Soča 1 silna vročina. V ponedeljek bilo je v severni senci srednje gorkote 32 5" Celzija, v torek pa 33 3; ob 7. uri zjutraj bilo je že 26 stopinj
— (Razpisano) je mesto vladnega zdravstvenega koncipista pri deželni vladi za Kranjsko v X. razredu, eventuvelno mesto okrajnega zdravnika. Prošnje do 8. avgusta t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kolon j 25, julija. Iz razvalin obeh zrušenih hiš do včeraj zvečer izgrebli 52 osob, mej njimi 4 mrtve. Ker je popoludne na lici mesta ogenj navstal, moral se jp otvoriti vodovod in bati se je, da se bodo še zasuti utopili. Uazkopavanje ruzvalin bode jedva | tedpoludnevoiu dovršeno.
London 25. julija. Kakor pišejo jutranji listi, se angleško-ruska pogajanja povoljno vrše. Vest, da so v Kabulu nemiri, se še ni potrdila.
Kolon j (Kolu) 24. julija. Danes opoludne zrušili sta se na lesenem trgu dve hiši štev. 75 in 77, v katerih je stanovalo 16 rodbin. Do 1. ure popoludne izgrebli so 1 I večinoma težko ranjenih osob, 63 jih je še pod razvalinami.
Kolon j 24. julija. Iz razvalin podrtih hiš začel je ob 5. uri švigati plamen, ki ovira rešitev. Do 4\/2 ure 25 osob rešenih. Hiši sta se memla vsled tega zrušili, ker seje stena mej njima podila.
Dne 8. t. m. bila je v Postoj ini okrajna učiteljska konferenca. Po konferenci vprašal je nek g. učitelj v veži poslopja, v katerem je konferenca bila,
učitelja in okrajnega Postojinskega šolskega nadzornika g. Thumo, kaj on o kmetijskem učiteljskem kursu na Slapu misli, in ali mu svetuje, vdeležiti se ga ali ne. Gosp. Thuma mu je na to uprašanje sledeče odgovoril: „A saj to vse skupaj nič ni, saj se ne izplača na Slap hoditi, kamor se mora še „štrozoku seboj nositi."
Gospod učitelj in Postojinski okrajni šolski nadzornik! Povejte meni javno, kdaj in kje ste si Vi kompetenco zadobili, o tukajšnjem kmetiškem učiteljskem kursu, katerega se še nikdar niti udeležili neste, tako soditi? Imenujte mi le jednega samega gospoda udeležitelja dozdajŠnjib treh kursov, kateri bi si moral „štrozok" seboj na Slap prinesti? Navedite mi najmanjši dokaz za to, da si ga bode moral kak udeležitelj letošnjega kursa seboj prinesti. Ako pa tega storiti ne morete -- kar je čisto sigurno — si lahko pač mislite, kaj si jaz, in kaj si vsak čitatelj teh vrstic o Vas, oziroma o Vašem značaji misliti mora.
R. Dolenc,
vodja deželne kratijpko vinarske in sadjarsko lote ha Slapu.
Na Slapu, dne 23. julija 1885.
Iliriji* j iiriulnislvii. V velikem delu Bedeče životarenje je največkrat turo k bolestim na jetrah, ilatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno dpomoro Md.l-ov j,8eldlitz-prašek', skutljica i glđ. Vsak dna ga razpošilja proti poštnemu povzeli A. Moli, lekarnar in o kr. dvorili založnik na Duiiaji, Tucblauben 9 V lekarnah po duželi zahteva) so izrecno Moli o v preparat t njegovo varstveno znamko in podpisom. !) (ji—i)
Poslano.
C. kr. pri v. zavarovalno drušlvo
„RIUNIONE AORIATICA Dl SICURTA"
(Jadransko zavorovaltio društvo) "v Trstu.
Občni zlior te družin1 VfSfl se je '25. junija t. 1 pod predsedstvom generalnega vodje gospoda Henrika Ncu-man-a, da Seje poročalo o men iskih sklopih iu naznanilo porodilo vodstvu o poslovnem letu 1884. V poročilu se najprvo naglasa, da je bil piomet proteceuega leti prav zado-Voljiv i» da so vse zavarovalne .stroko društva pripomoglo
k srečnemu restiltatu Pojem se promet vsake posamične stroke oatafino osvetli.
I. Zavarovanje za življenje.
Dne .'ti (Inemlii'it l.-*sl veljavna zavarovanja znašajo: gld 6,644869*- kapitala m gld 64.991*— rente v vrsti zavarovanj, da se doiivd, dalje gld 26,918.426'— kapitala in gld 12 4')'.) — rento v vrsti zavarovanj, ki se izplavajo po siniti.
Dohodek premij leta IHttl znašal je gld 1,285 864'—, ■znesek iz naloženih kapit.alov te sekcije pa gld 808092'—. Za zavarovanja ob pogojonem »'asu življenja in zav.rovanja zii balo Izplačalo se je gld 208.496'—, za zavarovanja na smrt in za Izplačilo prišla mešana za varovanja gld. 408 104- — in sicer, ko so se odtegnili projlzavarovalo«m up ačaoi deleži Razven tega prihranilo se jo še gld 97.062 — za deeetnbrfl še D« odpravljena zavarovanja na smrt in
katera se izplačajo pri življenji.
Premija rezerv za teko a zavarovanja izrafiiinila so jo na gld 6,847.101'—, od katerih spada gld 771 05Q —na
proti/.av rovanja in pokaže nasproti pretečenemu letu do-rastek gld. 888 80H'— lietto, to je, ko so se nilraeiinila protiza varovani a.
Na znesek dobička mej zavarovane razdeli se za zadnja tri leta gld. 60,501*62.
Dobiček oddelka za zavarovanje, na življenje v znesku gld B6,6l9'72 prenbsel He je v splošni računski sklep.
II. Zavarovanje proti ognju.
Dohodki premij iznašali so gld. 5,489.8 10'— in so Be povišaii proti pretočenemu letu za gld. lHO.766'—. Por-tefeiiille premij za večletna zavarovanja znaša koncem decembra 1 kh-1 gid. 17,6781816'—. Za škodi* po ognji izplačalo bo jo gld. ,V>o8.b'48' od katerih je spadalo na piotua-vamvalce gfd. 1,798.940'—, razam tega pa seje postavilo za |e liti dognane škode v rezervo gld. 174*844' .
Za protb.av aro vanj a izdalo se j<- gld. 2,;">tj «*. 1H 7 *—. Gotova premija rezerv pomnožila se je za gld 48.208'—, tedaj na glil. 1.17(j.697'—.
III. Transportna (prevažavna) zavarovanja.
Visprejete premijo iznašale so gld. 166.905'—, proti* lavarovsoje ns ^67,442 —, plačane škodo, odtegneno pn tizavarovanjp gld. 17.877'— in se je za še ne dognane škodo prihranilo gld. 4.712—.
sočletnice po pravoslavnih cerkvah, ožigosal ga je urednik radikalnega lista „Zastave", g. Jaša Toinie, kar naravnost z „raskolnikom*, kar je odmevalo iz tisočerih grl ne samo ob vznožji mirne Kruške Gore, nego povsem širnem srbskem svetu. In zopet drugikrat, govoreč o korupciji mej pravoslavnim svečeni-štvom, piše isti list v št. 62 dne D. maja t. 1. mej drugim naslednji pomenljivi stavek: „Naša cerkva broji još dosta takvih popova, koji so nedostojni božjega oltara. . Gospod urednik! Koliko dodatkov in k dodatkom dodatkov in pododatkov bi pri vas rodila vsaka pičica navedenega stavka, kaj?
Vidite, gospod urednik! Sem doli naj bi prišel se učit odločnosti in taktike raarsikak Vaš „slavni redakteur", kakor bi tudi naši čili, nadobudni Parnasniki naj posnemali prijatelja Gorazda ter Sem doli mej Srbe hodili pit Hipokrene pristnega slavanskega duha!
• Kakor" sem zadnjič poročil in kar Vi že veste brez moje pomoči, sklican je za letos kongres grško-iztoftie cerkve ali kakor ga posvetnjaci imenujejo csrbsko-narodni sabof. *Ta harodnb-cerkveui' zbor, .sestavljen iz 75 članov, izmej katerih njih je 50
voljenih iz posvetnega stanu, 25 pa iz duhovniškega, ima neko legislativu«) oblast v cerkvi, šolskih zadevah in glede narodnega imetja vseh na Ogrskem in po hrvatsko-slavonskih pokrajinah živečih Srbov. Zbor se shaja, kakor rečeno v Karlovcih, od časa do časa; dotični mandati so veljav;ii za tri leta, v kateri dobi ima biti vsako leto jedno zborovanje. Vender od leta 1881. ta zbor ni več zboroval. Poslednji zbor imel je nalog, voliti pravoslavnej cerkvi novega glavarja,' metropolitskega patrijarha. Ker pa dotični zbor ni volil tistega moža, ki je bil od vlade za patrijarha določen, imenovala je krona Germana Angjelića patrijarhom. Vsled tega se je polotila Srbov velika razburjenost in pričela se je živa agitacija zoper novega patrijarha, kateri je seveda plesal, kakor so mu v Budimpešti piskali. Pri takih razmerah se dotični narodno cerkveni zbor ni mogel sklicati. Polagoma so se vender razburkani valovi, zopet pomirili, nekaterim zmernejšim Srbom se je posrečilo, sklicati V Budimpešti nekako konferencijo, vsled česar je torej omenjeni zbor na letos sMcali. Za volitve V ta zbbr agituje se zdaj tu doli mej Srbi jabo živahno, imeli so že različne shode:
patrijarhova stranka v manastiru ltavanici, radikale! pa v Zomboru, in hrvatski Srbi v Zagrebu.
No, vzlie različnosti posamičnih terjatev, nadejati se je vender, da se sporazumejo vse stranke za glavne točke svojih želj in te so: nedotakljivost njihove samouprave, katera jim je v zakonu zajamčena, pravica voliti patrijarha, cerkvene uradnike sprejemati in odpuščati in odločevati v vseh cerkvenih, šolskih in cerk\euo-zakladnih zadevah ter preskrbeti cerkvam in duhovnikom jednakomerno podporo iz deželnih sredstev . . .
Zviti Madjari nasmihajo se v novejšem časi sicer Srbom nekako ošabnomilostivo ter jim na videz dajejo nekoliko svobodneje dihati; vender to vse le za to, da steni dražijo Hrvate*ter na^ tak način netijo mej lir vati in Srbi oni bratovski. prepir, kateri toliko škoduje vsemu .lugoslovanstvu. Ko bi v svojo Volehrvatsko zaljubljeni bratje onbstran Sotle uvideli to madjarsko zvijačo ter nehali zanikavati Srbe kakor tudi nas, .ne.stalo bi nesrečne mržnje mej nami! V to pomozi Bog in -veleilušnost slovanska , .V Novem Sadu. / Prost osla v Kretanov.
IV. Zavarovanje prti toč?.
Vsprejete premije znašale so gld 2 135.742—, proti-zavarovanje je trebalo gld. 469.748*—, šk.ide pa ho veljale, ako ae odtegnejo protitavKrovanja, gld. 1,392,427'—.
Od „Kiumone Adri.-itiea di Sieurta* v vhsii njenega obstanka izplačana škode v vseh strokah kažejo okroglo svoto 121';, milijona.
Lita 1884 pridobljeni dobiček znaša gld. Ml. 121 64 in ako se k temu priračuna pnnesek i/, pret' i'eneg;i leta gld. 63t> 15911, <;d katere 8\ote se bode porabilo za po-množiiev* speei alne rezerve za zavarovanje proti toči glđ. 250.0«H)'*-, za poinnožitev rezerve, za menjavo kur/.ov pa
SId. 127 0'itJ37. Od potem še ostalega dobička uložilo se ode gld. 48 444 83 v rezervni zaklad za di bieek in pre-ostajo. Ko se jo ta znesek odtegnil, potem tantiema kdelež) za vodje in revizorje in slednji"' doneska /a hranilno in oskrbovalno blagajnico društvetiiii uradnikov Še gld. 167.088'9fi za razdeljeuje dividende. Dividenda določila se je po 50 gld. na ak ijo m se počenŠ. 1. jul ja izplačuje.
Rezerve so se leta 1B84 pomnoži le ta gld. i98,9l0'42 in vnašajo zdaj skupno gld h.989 812 80. Sestavljajo se s sledečih oddelkov; gld. 6,076>06*»'68 rezerva premij za zavarovanje na življenje; gld l,475.i»07 — rezerva premij za zavarovanje proti ogTiju; gld 17 432— rezerva premij za transportno zavarovanje; gld. 400 OoO'— rezerva za zavarovanje prti toči; gld 144.283'I> rezerva za men avo kur-zov bilauce A.; gld. 144.283 19 rez rva Zi menjavo kurzov bilauee B.; gld. 150.000*— za specijalno rezervo dobička pri oddelku za zavarovanje na življenje; gld. 582.0BtJ'8"i rezervni zaklad dobička. Premoženje hranilne in oakibovalne zaloge društvenih uradnikov z aša gld. 229.542*a0.
Voitve, katere so se >nee po pravilih izvršiti, pokazale so, da je gospod Herman baron Latteroth bil zopet izvoljen za člana direkcije in gospoo dr. Emil baron Morpurgo za revizorja tudi zopet izvoljen.
Glavni zastopnik „Biunione Adriatica di Sicurta" za Kranjsko je gospod J. I?erda,ii,
trgovec in hišni posestnik, na cesarja Josipa trgn
V Ljubljani. (442)
Tujci:
24 julija.
Pri MloMti: Celestin iz Zagreba. — pl. Wellenhof iz Gradca. — pl. Heinz-Rodennls iz Celja. — Fr«nkl z Dunaja. — Ihnu z Ljubljane.
Pri M »M« 11 Dut, Wikull z Dunsia. — Dr Osho-govich, Senglievich iz Trsta. — Kleiuer iz Reke — Schaup % Dunaja. — Ba.ou Albori, Mehaezek iz Zagreba. — Strattl, Migi »t t i iz Polja.
Trzin ceiif v IJ uhlja m
dne 25 julija t. 1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, n Krompir, . Leča, „ Grab, Fižol, MhsIo, Mast,
Speh Irišen,
kgr.
;l. kr. b" 60 6 2
4131 8 9 466 6 86 .'.».9 8 — 81
h|
6<
m
82
- 64
>peh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje uieso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko , „ Koštrunovo   „ „
Pišanec.....
Golob......
Beno, 100 kilo . , Slama,   „ . ,
Drv«   trda, 4 □ metr. n   melika,   . „
*l. kr.	
	tii S
-	2
	8 (M
_	09 f)i
—	lil,
_	b>
i	28 11 .t<
i 1 7	0 H9 6
.'l	20
Meteorologftino poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
i g>	7. zjutraj	"37 60 ra.	16 2" C	Sl. SVZ.	obl.	2 2 mu.
1 Si	2. pop.	786 82 m.	26 8" C	Z. s/.li.	d. jas.	
i	9. zvečer	8178. m«	20 0" 0	brezv.	d. jas.	dežja.
Ogrski« zlata mita 40/„...... 99
,   papirna renta 50/0 ..... 92
5,/0 Štajerske zemljišč odvez obllg .   . 104
Dunava reg sn-čke o0/„           100 gld llb*
Zemlj olie avatr 4l/,c/„ zlati zast listi 124
Prior, oblig Klizahetine zapad železnice 115
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106
Kreditne srečke.....100 gld 178
Rudolfov«; srečke.....10   , 16
Akcije anglo-avttr, banke       120  „ 98
Trammway-druit velj. 170 gld a. v. .  . 193
60 45 05 4fi
75 86
89 30 75 75
9.t
15
50
50
60 50 75
Srednja temperatura 20*7°, za 1*1° pod normalom.
nDumajsfea borza
dne 25. julija 1.1.
Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna rentu.......... 82 gld. 60 kr.
8rebraa renta.......... 83 „
Zlata renta........... 109 ,
5°/0 marčna renta......... 99 „
Akcije narod e banke....... 869 „
Kreditne akcije......... 284 „
London............ 124 „
Srebro............. — „
Napol .......                                      .  . 9 ,
C kr cekini.......... 6 „
Nemške marke ...... 61 ,
4°/0 držauie srečke iz I. 1854  250 gld. 127 ,
Državne sreo*« it 1, 1864        100 gld 167 .
4", avstr zlata renta, davka prosta.   . 108
Globoko potrtu od neskončne bolesti muna-tijam v svnjem in v imenu svoje nedotetne hčere kakor tudi vseh drugih sorodnikov jako tužno vest, da je Bogu Vsem gočneuiu po njegovem nezapopadljivem sklepu dopalo našega dražega, ne-pozaljivega soproga, ozir. očeta, brata in svaka, g.
ANTONA UNGERJA,
trgovca in posestnika v Domžalah,
danes "b 2. uri popoludne po dolgo), hndej bolesni, previđenoga a svetimi zakramenti, v 30. letu njegove dobe k sebi poklicati.
Mitvaški sprev:,d bode v nedeljo 2ti. t. m. iz hi£e žalosti v Stopah na pokopališče v Mengši.
Sv. maše zadušnico se bodo brale v cerkvi na Goričici.
V Domžalah, dne 24. julija 1885.
Frunju Uiiffci*,
1446) soproga.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman. Spisal Turgenjep, poslovenil M. MAlovrh. — Ml. 8°, 32 p6l. Cena 70 kr., po pošti ŠO kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 244 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Isee se
spretni zravnatelj
(Schlichtmelater).
Tvornica pavoljnatih tkanin, no daleč od tu, potrebuje spretnega zravnatelj« (Schliehtine ster. Prosilci naj se oglase b spričevali o zmožnosti pri gospodu J. Keicli-u, Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, v Ljubljani.      (443—1)
v 1.1 u'»vi *"t.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
piiporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;
prejema tudi
kožutiovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.       (112—26) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
t Oh priliki dež. razstave v Celovci j
priporočam obiskovalcem razstave moja *
* wm\m dnlpnich vin
♦ /.v n in    n i n mi vi
♦ ♦ ♦ ♦
iz klel i j tfoap. IgiuM'iJH W iils<li<>r-ju \ Ši. .1 < i ■'iic j i na l>ol«'iijsli4'in
!v moji gostilnici {
v Celovci, Frohlichsgasse št. 5
in zagotovljam livrNtuo postre/.lio. — K mnogo-brojneiuu polioilu vabim liajuljiidlieje
i odličnim Hpoštovanjem
Ana Maitinger,
(441 — 1) gostilničarka.
♦
ftbJ----
1 Kdor se hoče smijati!
naroči naj se na
šaljivi Jurjev koledar"
II. letnile, za leto ISee,
kateri bode prinašat obilo smešnega grabiva, pripovedk in humoresk l ličnimi podobami. „Jurij" bode v svojem koledarji bril burke s prerokovanjem ra/nih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih pesni mu ne hode manjkalo. — Izšel bode že oktobra meseca. — Cena mu je 55 kr.
— Pisma in naročnino (399—3)
upravništvu „Jurja s pušo", Trst.
fcg«,-(jfr^g--------r^A.^H--^tO>
iccoli-ev^ls^pa za želodec,
G. PICCOLI,'kbrTLjubljani.
I )/dravlja kakor je razvidno U zahvalnih pisem
lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu in I trebuhu, hodenje. krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, J migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatolj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri većem številu dobi ae primeren odpust.
(348—15) Cena iteklenloi 10 noro.
Zaloga s steklom, porcelanom ii ogledali j
M. ROSSMANNA I
v lijnhljaiii i
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo namiznega posodja, kakor tudi posode za kavo in čaj ter vse v to stroko spadajoče stvari
bele in pisane.
ogledal s pozlačenim okvirjeni in brez okvirja, pozlačenega lesa za okvirje, petro'ejskih lamp, bronastih svečnikov, otlega stekla in steklenih plOŠČ (391—4) po najnižjih cenah.
Pristni
-cc—.—'\—:—?——i«—
zdravilni malaga-sekt
po analizi ces. kr. poskušiije postaje za vina v Kloster-m uburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti poiiinnjkunju krvi in slabema želodcu izvrstno upliva. V '/i in '/i origioa nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—7)
ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VLNADOK
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cenah a gld. 2.50 in gitl. l.AO.
Dalje razna lina Inozemska -vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubljani: pri gospodih: .lusip Svoboda, lekar, in H. L VVenzel, prodajalec dolikates. V Hran ji: pri gospodu Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom. V Loki: pri gospodu Jurij 1'eisin-ger, trgovina s špecerijskim b'a-.rom. Na Bledlu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu Oton Wbllling, prodajalec delikates. N;i znamko Vinador, kakor tndi nu postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker se le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto.
r
c
C.
p«
§ s
>■      - -   ■ -
Popolnem uniči surke in prašičke prav do zadnjega samo (9—5)
ZACHERL-ov prašek za Surke.
Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko! — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi.
coooooooooooococoooooooooo
Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletne j izkušnji za i f.\ in I ii o uspešne pripoznanc, ima vedno ciatc v zalogi in razpošilja takoj po
„LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v lijubljani.
o o
Al'lr/il«l 7*1 lflQP  jedno najboljših sredstev, da se prostor, Jlld/illO fjil IclnCj kjor rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daju lep lesk in se uporablja z gotovim vHpehnm pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. Vraniću! o '/(r-iiiii* "ajboljSe vrste, ljudstvu priljubljeni rrailLUShU /^»IIIJl   |ek; mala steklenica 20 kr; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
D«»'ivL-i np.jri ] na A iiiio oajfinejCe vrste, bel in rožast, v ška-lAll/jhl prdbLli /j« \U (lit , te]jcai, p0 3o      8 pravo rosino v0.
n j avo, zelo nežen no 40 kr.
Orijentalski dišeči prašek JrijeteneLnh Jo muf ffi rtaSirja p"*!-
jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozelilinski balzam po dr. Kčpesu IMjjS&M
in zastarele ozeblinske bule. Steklenica i navodom vred 30 kr. IIairitacini nrrjilol: prežene: bolhe, stenice; muhe, mole; dobiva se v iflfILVSIll \il <IM-li poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. ^<*wllit7 nr'lll Je I)ri',;lon' rasstapljaven in ki. čistilen pripomoček in fM Hllll A-|fI (lil xnamenit zoper zapretje telesa in krvne navale. 1 ikatn-Ija z navodom vred 80 kr.
M&IftgA naj6nejia v botelijah po 60 kr. (406-3)
MT Raipoiilja it vsak dan po poitnen povzetji.
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSI
Izdat ulj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",
MTD