^■XrAND
{~yic6tlce.™
NO. 129
'HERi$K/t Domovi m a
§0^
^kn!,3 fr
' Ullč
\Pk nnk E	m— HO!
RICAN IN SPIRIT IN LANGUA(t€ ONLY
SLOVCNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto,' Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Sock Springs, all Ohio
'	LETO LXXX — voL LXXX
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1978
Plaže zveznega osebja in vojaštva povišane oktobra 1978 za 5.5%
Predsednik Carter je Kongres uradno obvestil, da hoče omejiti letos povišanje plač zveznega osobja in vojaštva na 5.5%. WASHIGTON, D.C. — Pretekli teden je predsednik Carter Uradno obvestil Kongres, da bo povišanja plač osobja zvezne vlade in vojaštva, skupno 3.5 milijonov oseb, omejil letos na 5.5%, četudi je inflacija povečala življenjske stroške za preko 8%. V svojem sporočilu je Carter dejal Kongresu, da v normalnih razmerah ne bi premišljal o povišanju plač za 8.4%, kar bi naj nekako krilo povečane stroške in vzdržalo plače zveznega osobja na ravni s plačami v privatnem gospodarstvu, toda letos je položaj tak, da je Potrebno, da vlada da dober zgled vsem ostalim.
Predsednik je ponovno pozval privatno gospodarstvo,■ podjetja kot unije, naj bodo v svojih zahtevah umirjena, podjetja naj zadržujejo povišanje cen izdelkov, delavske unije pa naj °meje svoje zahteve po povišanjih plač, ker je to nujno, če naj nspemo v boju proti inflaciji, ki 3e letos znova zadivjala z vso silo preko naše dežele.
Unija javnega uradništva je napovedala postavitev “informacijskih straž” okoli poslopij zveznih uradov, če Kongres ne ko preglasoval predsednika in ndobril večja popvišanja plač.
° predsednikovem predlogu bi stala povišanja letno 2.9 bilijo-če bi bila pa odobrena v skiadu s porastom življenjskih Proškov in povišanj v privatnem gospodarstvu, bi pa stala etno 1.5 bilijona dolarjev več, torej 4.4 bilijonov.
Kongres ima 30 dni časa, da Zavrne predsednikov predlog.
'e ga bo pustil veljati, bodo 2vezne uslužbenci in vojaki do-
Novi grobovi
Matt Susel
j V nedeljo, 3. septembra, je' umrl na svojem domu na 1734 Sherwood BIvd. v Euclidu po I dolgi in mučni bolezni 80 let stari Matt Susel, mož Mary, roj.
Nkomo obtožuje Pravoslavni prala!
INyerera mešanja , v Rodezijo
LUSAKA, Zamb. — Joshua ^
Nkomo, eden vodnikov Patri-otične fronte Rodezije, je ob-
umrl med obiskom pri papežu Janezu Pavlu L
dolžil predsednika Tanzanije
Buh, oče Rudolpha in pok. Har- Ju!iusa. Nyefra vmešavanja
notranje zadeve Rodezije, ker
5.5% poviška, če pa ga Vsaj ena zbornica zavrnila, l30 višanj e znašalo 8.4%.
bo
bo
^aneosRš letalski Vzorniki spustili ^viraaje prometa
■PARIZ, Fr. — Zveza nadzor-nik°v p o t n i š kega letalskege kfometa je opustila zaviranje §a s točnim izvajanjem pred-vls°v po črki, kar je ustvarilo ^ letalskem prometu preko 1°llca tedna velike, zakasnitve ^asti v Švici in v Veliki Brita-N Zastopnik unije je izjavil, k°do morda zaviranje obno-
^Prometni minister je posvaril ^Ijo letalskih nadzornikov, da g mh zahtev ne more sprejeti. P°r je v glavnem zaradi zahte-etalskih nadzornikov po po-^ Saniu plač in posebnih robnih gristi, ki naj bi bile vključene asnovo plač.
a letalskih nadzornikov Sj. %v2ročila posebno močan za-tepl.v Potniškem prometu pre-1 mesec. Tedanje zaviranje
olda, brat. .jenny Glazer (Euclid), Jožeta, Francke, in Katarine (vsi v Slov.). Pokojni je bil rojen v vasi Neverke v Košan-ski dolini, odkoder je prišel v ZDA leta 1921. Dve leti je živel v Pueblu v Koloradu, nato stalno v Clevelandu in Euclidu. Zaposlen je bil pri East Ohio Gas Co. do upokojitve leta 1963. Bil je član SNPJ št. 28. Pred petdesetimi leti je bil tenorist pri takratnem pevskem zboru Zarje in pel vlogo strežnika v prvi slovenski operi v ZDA “Turjaška Rozamunda” 29. novembra 1928 v dvorani Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152nd St. danes, 7. septembra, ob 1.30 popoldne na Highland Park pokopališče. Anton Zupančič Na svojem domu je umrl včeraj 77 let stari Anton Zupančič s 1207 E. 60 St., mož Roza-
je kritiziral Nkomov sestanek s Smithom.
Nkomo je dejal, da se bo ponovno sestal s Smithom, če bo to pripomoglo k uvedbi vlade črne večine v Rodeziji. Vodniki držav, sosedov Rodezije, so se na sestanku tu pretekli teden izjavili proti vsakim stikom s’ Smithom, vodnikom vlade Rodezije.
A
Kuba bo Izpustila 48 političnih jetnikov
Ko Kuba kaže voljo za izboljšanje stikov z ZDA, izjavljajo v Washingtonu, da iz tega ne bo nič, dokler Castro ne omeji svojega posega v Afriko.
HAVANA, Kuba.
Vlada
lije, roi. Gabriel, oče Anthonyja	^ 0+b.jaVuila’ da bo izPusti-
’	•yj la 48 političnih jetnikov in 30
njihovim sorodnikom dovolila
Z., Glorie S. Pust, Rosalie Selan, 7-krat stari oče, brat Janeza (Toronto), Milke (Francija), Franceta (Slov.), pok. Lojzeta, (v Slov.) Amelie, Angele, Ane in Ivanke. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9.30 v cerkev sv. Vida, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Theresa Pervanje Včeraj popoldne je umrla po težki bolezni Theresa Pervanje, preje z E. 80 St. V Newburghu, zadnji čas pa v Twinsburgu, vdova po Stanleyju, mati Thomasa, sestra Johna, Louisa, Anne Talor, Angele Mullins in pokojnih Franka, Josepha in Anthonyja. Pokojna je bila članica KSKJ št. 150 in Podr. št. 47 SŽZ. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
če vam je Ameriška Domovina res pri sren, ji pridobivajte nove naročnike !
izselitev v ZDA. Očitno bi Fidei Castro rad izboljšal odnose z ZDA.
V Washingtonu so izjavili, da , . . , bodo kubanske politične jetnike de^’ d? m ko“unj*' vfndar ni
Zadet od kapi je v papeževi osebni kniižnid umrl pravoslavni nadškof Leningrada Ni kodom.
VATIKAN. — Pretekli torek je tekom sprejema pri sv, očetu zadela kap pravoslavnega nadškofa Nikodema iz Leningrada v Sovjetski zvezi, enega izmed šestih predsednikov Svetovnega sveta cerkva. Papež Janez Pavel I. mu je-dal odvezo in blagoslov, ko je nepričakovano 1 u-mrl na samem mestu.
Nadškof Nikodem je bil star 49 let, pa ga je kap že ponovno zadela, prvič leta. J971. Ko je bil očiten srčni napad tekom razgovora s sv. očetom, je pomočnik tega naglo temu ponudil zdravila, ki jih je imel v svoji torbici, in poklical zdravnika, nadškof Nikodem je kljub nagli pomoči umrl na stolu, na katerem je sedel tekom svojega razgovora s sv. očetom.
Ruskega pravoslavnega nadškofa Nikodema so nato položili na mrtvaški oder v bližnji cerkvi sv. Ane v njegovem uradnem nadškofovskem oblačilu. V Moskvi so objavili, da bo pokopan v Leningradu.
Pokojni nadškof Nikodem je
V BONNU ZOPET IŠČEJO VOHUNE V VLADNI STRANKI
: Iz Clevelanda j i in okolice
Predsednik socialistične stranke Willy Brandt trdi, da so za sedanjo preiskavo vohunskega delovanja v njegovi stranki “nasprotniki detente’’.
in njihove sorodnike temeljito pretresli, predno jim bodo dovolili vstop v ZDA, da ne bi bili med njimi kaki Castrovi agenti in vohuni.
Na kako izboljšanj e odnosov med ZDA in Kubo ni mogoče računati, dokler ne bo Castro o-mejil poseganja v Afriko s svojimi pboroženimi silami v podporo sovjetske politike v Afriki. Kubanske čete ohranjajo na oblasti levičarski režim v Angoli in v Etiopiji, v vsaki od teh držav jih je nad 10,000. Manjši vojaški oddelki so še v vsaj pol ducata drugih držav Afrike.
BONN, ZRN. —- Zvezni parlament je bil pretekli teden pozvan na izredno zasedanje s poletnih počitnic, da je odobril predlog odvzema poslanske zaščite socialističnemu poslancu Uweju Holtzu, 34 let staremu politiku, katerega vpliv in u-gled v stranki sta v zadnjih letih naglo rastla. UAve Holtz, načelnik parlamentarnega odbora za gospodarsko sodelovanje, je bil osumljen vohunjenja, oziroma zapleta v vohunsko dejavnost. On je vse odločno zanikal in glasoval tudi sam za ukinitev poslanske zaščite. Izjavil je da ni stopil v svoj urad, odkar je izvedel za osumljenje. ker “noče nič skriti”.
Preiskavo vohunske dejavnosti so sprožila razkritja romunskega generala-Iona Pacepe, tesnega osebnega prijatelja predsednika N. Ceasescuja, dokler ni v letošnjem juliju prebegnil na Zahod in je sedaj baje v ZDA na zaslišanju in pod varstvom CIA, Osrednje obveščevalne službe. Ta naj bi bil razkril, da sega vohunska mreža v sam vrh vlade v Bonnu. Gen. Ion Pacepa je bil v vrhu romunske državne varnostne službe, pa je ostal v Zvezni republiki Nemčiji, ko je bil tam v pretek-; lem juliju po uradnem poslu. Po njegovem begu na Zahod so v Romuniji prijeli menda večje število visokih častnikov var-WASHINGTGN, D.C. Ko nostne službe, pa tudi nekaj vo-so se razgovori v Camp David dilnih vojakov. Tudi samega o-
brambnega ministra niso videli
rala Pacepe Joachim Broudre-Groeger pomočnik Egona Bahra, glavnega tajnika socialistične stranke in pomembnega politika. Bahr je obljubil polno sodelovanje pri preiskavi, pa je vendar odlično nastopil v obrambo svojega pomočnika ter izjavil, da bo ta “ostal na svojem mestu”.
nikdar; kritiziral sovjetskega komunističnega režima in njegovega omejevanja verske in cerkvene svobode.
Sirija M mogla Ronšat! razgovore v Damp David?
V prometu 536 mrtvih preko konca tedna
WASHINGTON, D.C. — Od preteklega petka zvečer pa do ponedeljka opolnoči, ko je bil zaključen Delavski dan, je bilo v prometnih nesrečah 536 mrtvih.
med Carterjem, Sadatom in Be-ginom komaj začeli, so se začeli širiti glasovi, da Sirija lahko te razgovore prekine ali celo konča.
Če bi se Sirija odločila za nov, trd nastop proti kristjanom ali za pošiljatev svojih čet v Libanonu preko reke Litani na jug, bi to vodilo do nujnega odgovora Izraela. Vojna med Sirijo in Izraelom bi prekinila razgovore, ker bi tako Begin kot Sadat morala domov ...
Diplomacija ZDA se prizade-
v ZDA va’ bi predsednika Sirije Ha-feza Asada zadržala pred vsakim takim nevarnim korakom.
v javnosti vse od julija.
Uwe Holtz je označil poročila o svoji povezavi z vohunsko dejavnostjo za ‘zlobna sumničenja’. Načelnik socialistične stranke Willy Brandt, ki je moral zaradi tega, ker je bil njegov osebni tajnik vzhodnonemški vohun, pred leti odstopiti kot kancler, je javno zatrjeval, da je bila sedanja preiskava sprožena od strani ljudi, ki so proti detenti in sploh proti politiki, ki jo vodi sedanja vlada Zvezne republike.
Prvi je bil omenjen z odkritji romunskega prebeglega gene-
ho0lpG^a Prizadelo vso Zahod-Evropo in delno tudi polete - eko Atlantika v ZDA.
r^nenshi prer ok
retežno sončno z naj višjo Ye%eraturc okoli 88 F (31 C).
dežja čez dan 10%,
°ci in jutri 20%.
ZVEZNA VLADA PRIPRAVLJA NOVE UKREPE ZA OMEJITEV INFLACIJE
WASHINGTON, D.C. — Rastoča inflacija v letošnjem letu je začela vznemirjati javnost v vedno večjem obsegu. Blizu tri četrtine povprašanih je odgovorilo, da postavlja rastočo inflacijo na pbvo mesto svojih in narodnih skrbi v tem trenutku. V Beli hiši so prišli do spoznanja, da morajo biti v svojem boju proti inflaciji odločnejši, kot so bili doslej. Njihov dosedanji napor je bil komaj opazen in je zato ostal tudi brez učinka. Četudi so poudarjali svojo skrb in obljubljali inflacijo zavreti, so bili v Beli hiši v glavnem le v skrbeh, da ne bi kak odločnejši nastop proti inflaciji zavrl gospodarsko rast in povečal brezposelnost v času, ko je dežela pred kongresnimi in drugimi važnimi volitvami.
Padajoči dolar na svetovnih denarnih trgih je prepričal predsednika Carterja in nje-gove gospodarske svetovalce,
da odločnih ukrepov proti inflaciji ni več mogoče odlagati. Tako so začeli pripravljati nov, že svoj tretji program boja proti inflaciji. Napovedujejo, da bo ta pripravljen v kratkem in da ga bo predsednik Carter vzel v razpravo s svojimi sodelavci takoj, ko bo končano sedanje zasedanje v Camp David.
Podrobnosti načrta niso znane, toda iz izjav Carterja in njegovih sodelavcev je razvidno, da bo tudi ta kot pretekla temeljil na prostovoljnosti, ki pa jo bo zvezna vlada podpirala z vsemi razpoložljivimi ukrepi. One, ki bodo navodila boja proti inflaciji izvajali in se jih držali, bo za to nagradila, one, ki se za nje ne bodo dovolj menili, pa “pritisnila” na razne načine, ki so ji na razpolago v o-kviru zakonov in predpisov.
Med drugim bo program nujno svetoval, naj poviški plač prihodnje leto ne sežejo
preko 8%., kar je potrebno za zmanjšanje inflacjie na 6-7% od sedanjih 8%. Za to bo potrebna podpora podjetnikov in delavskih unij, obe sta za enkrat dvomljivi. Delavske u-nije nasprotujejo takim vodilom v prepričanju, da so redno v škodo delavstva.
Podjetja naj bi zadrževala rast cen svojih izdelkov z o-mejitvijo dobičkov, ki so v zadnjih letih rastli včasih kar prekomerno. Tudi tu bo zvezna vlada uporabila vsa razpoložljiva zakonita sredstva za izvajanje tega vodila.
V mislih imajo tudi avtomatično znižanje dohodninskega davka, če bi inflacije ne uspelo omejiti na predvideno raven kljub Pristanku delavskih unij na omejeno povišanje plač.
Predsednik Federal Reserve Boarda W. Miller je pozval k odložitvi uvedbe povišanj prispevkov za Social Security in odložitev povišanja mi-
nimalnih urnih plač, določenih za 1. januar 1979. Predsednik Carter se doslej o tem še ni nič izrazil, trdijo pa, da ni izključeno, da bi tako odložitev predložil Kongresu.
Temeljne važnosti |V boju za omejitev inflacije je zmanjšanje primanjkljaja v proračunu zvezne vlade. Tudi na tem področju ima Bela hiša na' vidiku nove ukrepe, ko raste tudi v javnosti zahteva po varčevanju v vseh javnih upravah in po odpravi primanjkljajev v javnih proračunih.
Tokrat trdijo, da je Carter odločen vztrajati v izdelavi obsežnega in u č i n k ovitega programa, pa tudi v njegovem izvajanju. Njegovi svetovalci so prišli do zaključka, da mora v tem napbru uspeti, da mora inflacijo dejansko potisniti na okoli 5% do leta 1980, če hoče uspešno jDonov-no kandidirati za predsednika ZDA.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Župan Edward L. Koch je objavil včeraj, da so ugotovili šest slučajev “legionarske” bolezni in pozval prebivalstvo, naj se ne preda strahu, četudi sta dva ed obolelih umrla. Bolezen je omejna za enkrat na dva mestna bloka, kjer je središče oblačilne industrije.
WASHINGTON, D.C. — Domov
! odbor, ki preiskuje smrt M.
i L. Kinga in predsednika J. F. Kennedyja, je včeraj zaslišal bivšega guv. Johna B. Con-nallyja in njegovo ženo Nellie, ki sta se vozila v istem avtomobilu s predsednikom J. F. Kennedyjem in njegovo ženo na usodni dan 22. novembra 1963. Odbor za enkrat ni prišel do nobenih novih ugotovitev.
THURMONT, Md. — Predsednik Carter se je v torek zvečer dve uri razgovarjal s predsednikom izraelske vlade Be-ginom, včeraj zjutraj pa približno isto toliko časa s predsednikom Egipta Sadatom. Popoldne so imeli prvi skupni sestanek. O poteku razgovorov ni bilo izdano nobeno poročilo, pač pa sc vsi trije pozvali verne ljudi po vsem svetu. naj molijo za nje, da bi njihovi razgovori vodili do miru in pravičnosti.
VATIKAN. — Papež Janez Pavel I. je imel včeraj svoj prvi splošni javni sprejem. Ob njegovem koncu je pozval vse, naj molijo za uspeh sestanka v Camp Davidu za rešitev spora na Srednjem vzhodu, ki ga “bojuje v deželi Jezusa” že nad 30 let.
Začetek pouka—
V	sobote, 9. septembra, ob 9. dopoldne se bo začel pouk v Slovenski šoli pri Sv. Vidu. Kot v preteklosti bo tudi letos pouk od 9. do 11.30 dopoldne. Prvi dan bo ob 9.30 sv. maša, h kateri so vabljeni tudi starši-vseh otrok.
Omaro potrebuje—
Slovenski dijak na Ohio State University potrebuje omaro za perilo. Kdor bi imel kaj sličnega, naj kličte tel. 391-3217. Film: “Baragova dežela”—
V	petek, 8. septembra, bo g. inženir Jože Želle kazal svoj film, “Baragova dežela” v dvorani cerkve sv. Štefana, 532 Lloyd Road, v Euclidu. Barvni zvočni film dokumentarno predstavlja kraje, kjer je škof Friderik Baraga misijonaril po državi Michigan med Indijanci. Pričetek je cb 8. uri zvečer in vsak je vljudno vabljen. Jack Perme iz Kirtlanda, Ohio, ima prireditev v oskrbi.
Učiteljstvo štrajka—
Učiteljstvo in pomožno oso-bje v šolah Clevelanda je začelo danes zjutraj štrajk v podporo svoji zahtevi po 20% povišanja plač. šolski odbor je izjavil, da za to ni ddharja in je sklenil predložiti volivcem posebne davčno naklado pri volitvah v novembru. Na sinočjnjem sestanku s predstavniki unije šolskega osobja je zastopnik Šolskega odbora izjavil, da ta ne more ponuditi nobenega povišanja plač brez predhodnega dovoljenja države Ohio, ki je posodila 20.7 milijonov dolarjev šolskemu odboru Clevelanda, da bi mogel odpreti šole ta teden namesto šele prihodnji mesec. Nova telefomska številka— Oskrbnik Slovenske pristave J. Varšek ima novo telefonsko številko. Kdor bi ga nujno potreboval, naj se obrne na katerega od članov odbora Pristave, ki jo mu bo posredoval.
-----o------
Guv. Jerry Brown krepi stike s sen. Kennedyjem
V
ne-
WKSHINGTON, D.C. — demokratski stranki so do davna kazali na osamljenost guv. J. Browna v Kaliforniji, ki da hoče imeti na vse strani proste roke. Njegov politični položaj zavisi od tega, kako se bo odrezal pri volitvah v novembru.
Ce bo zmaga odločna in do-
SALISBWY, Rod. - Mod belo
i manjšino je sima jeza na erne _ _, .	% .
gyerilce, bi so pomorili 10
skusa vzeti Carterju imenovanje za predsedniškega kandida-
preživeliti žrtev potniškega , man o + -v
letalo, ki je preteklo soboto tj Ieta j980' S	v orad-
. vv’	ju naj bi se začel prizadevati za
treščilo na zemljo, sestreljeno v. ..	.	. , ,.f,
.	. ,.v	„ razširitev m izboljšanje stikov s
od gverilcev Patnoticne tron- ^	.
„	,	.	- ,	sen. E. M. Kennedyjem, o kate-
te sKupme Joshue Nkoma.	,	, ,
Predsednik vlado lan Smith	tl!dl fv0n>0' <*» bl “ »K*
vsem zanikanjem utegnil potegniti za demokratsko predsedniško kandidaturo leta 1980, če bi kazalo, da bi bila Carterjeva izvolitev v resnem dvomu.
je napovedal odločen nastop proti takemu “barbarstvu” in objavil, da ne bo mogoče izvesti volitev za uvedbo vlade črne večine ob koncu tega leta, kot je bilo sklenjeno. c	.
Kdaj bodo volitve ni povedal.	med Garterjem in
BONN, ZRN. — Opozicija najo- Kongresom o jedrski strejše prijema glavnega taj- letalonosilki brez smisla nika socialistične stranke Ego- WASHINGTON, D. C. — V na Bahra, ker je baje izdelal Pentagonu pravijo, da je spor načrt za izstop ZR Nemčije iz med Kongresom in predsedni-NATO, če Sovjetska zveza kom Carterjem o dodatni jedr-pristane na nepapadaino po- ski letalanosilki brez pravega godbo in omogoči združitev smisla. Pretekle odločitve Bele obeh Nemčij. Bahr je priznal hiše in Kongresa so že napravi-razpvavo o takih možnosti, pa le brodovje 13 letalonosilk izjavil, da to ni bila ne politika za hrbtenico vojnega brodovja stranke in ne politika vlade. ZDA do konca tega stoletja.
Ameriška Domovina
■fV»’C MI e/%m—H O HMI c-
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
Kationa! and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
r ubiisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
§28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28 00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months
; $8.50 «« 8 moa-Friday Edition — $10.00 for one year. __________
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 129 Thursday, Sept. 7, 1978
Aleksander Solženicin:
DUH IN VOLJA
Znani ruski oporečnik Aleksander Solženicin, ki znn sedaj v ZDA, je imel na harvardski univerzi predavanje, v katerem je opozoril na vzroke sedanjih razmer v komunističnih deželah na eni strani in na drugi na skoraj kaotično stanje, v kakršno je zabredel sodobni kapitalistični Zahod kljub svojemu gospodarskemu in potrošniškemu potencialu, ali nemara prav zaradi tega. V oben primerih reducira Solženicin gibalo takega razvoja na materialistično osnovo obeh sistemov tet na o so nos volje in duhovnosti. Slednjo ima za edino silo, ki bi mogla znova osvestiti človeštvo. Njegova pogumna m ostra, a zelo jasna in stvarna analiza položaja je izzvala na Zahodu odobravanje, pa tudi nejevoljo in očitke da Sm-tenicin ne vozna še dosti Zahoda. Zato naj bi bili nekateri njegovi zaključki nepravilni in netočni. Zaradi njegovih jasnih in živo zadetih motrenj, prinašamo Solze-nicinov govor v prevodu.
I.
Že ob bežnem pogledu ja današnja delitev_ sveta očita. Vsakdo od naših sodobnikov bi mogel tako] ugotoviti dve svetovni velesili, od katerih vsaka lahko povsem uniči drugo. Dejstvo je, da je razpor globlji m se siri bolj, kot bi mogli misliti: nevarnosti pa so večje, kot je videti na prvi pogled.
Ta globoka delitev-je nosilec nevarnosti za množične nesreče za vse nas v skladu s starim aforizmom, da v sebi razprto kraljestvo — v tem primeru naš planet — ne more obstajati.	,
Zasleplienost zaradi premoči, na kateri kljub vsemu vztrajno boleha Zahod, podpira vero da se morajo obširni predeli v vseh mejah zemlje razviti m doseči današnjo raven zapadnih sistemov, ki so teoretično najboljši m c c jansko najprivlačnejši.
To je pojem, ki s strani Zahoda izvira iz nerazumevanja bistva drugih svetov.
Tesnoba spričo našega razcepljenega sveta je rodila teorijo o zbliževanju med glavnimi zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo. To je tolažilna teorija, ki ne upošteva dejstva, da se ta svetova ne razvijata v podobnost. Nobeden od njiju se ne bo spremenil v drugega brez uporabe nasilja.
Če bi govoril poslušalcem v moji deželi, bi predvsem obravnaval tegobe Vzhoda. Ker pa traja moj izgon na Zahod že več kot štiri leta, se mi zdi primernejše obravnavati nekatere podobe današnjega Zahoda tako, kot jm vidim jaz.
Upadanje poguma je verjetno prvo, kar zazna tuj opazovalec na tem delu sveta. To upadanje poguma je opaziti predvsem med vodilnim razredom in pri intelektualni eliti, kar vzbuja vtis o pomanjkanju poguma pri celotni družbi. Mar je potrebno spomniti, da velja upadanje poguma že izza starih časov za začetek konca?
Ko so se ustanovile moderne zahodne države, so proglasile tole načelo: Vlada je v službi človeka, in človek živi za svobodo in za iskanje sreče. Niso pa upoštevali psihološke podrobnosti v tem procesu? stalno hrepenenje po večji posesti in še boljšem življenju; napor za pridobitev tega pa vtisne mnogim zapadnjakom v obraz znak zaskrbljenosti, celo potrtosti, čeprav skušajo navadno taka čustva skrivati. Aktivno in napeto tekmovanje zajame vso človekovo miselnost, ne da bi dal duhu možnost svobodnega razmaha.
Zahodna družba si je ustvarila organizacijo, kakršna se najbolj prilega njenim namenom in rekel bi, da temelji na črki zakona. Če se človek lepo obnaša v skladu z določbami zakona, je ta dovolj in nihče mu ne more očitati dejstva, da ni še boljši, tudi ne, naj se vzdrži ali se z žrtvami in nesebičnimi tveganji prostovoljno odpove u-godnostim, ki jih nudi zakon. Zdelo bi se mu čisto preprosto nesmiselno.
Prav tako si ne nakoplje graje zakona petrolejska družba, če kupi patentno pravico za iznajdbo novega goliva zato, da ne bi prišel na trg. Tudi ni z zakonitega vidika moči oporekati tovarnarju, ki zastruplja živila, da bi se dlje časa ohranila. Saj končno imajo ljudje pravico ne kupiti jih.
Vse življenje sem živel pod komunističnim režimom in morem vam zagotoviti, da je družba brez nepristranske tehtnice zakona resnično nekaj strašnega. Ampak družba brez druge lestvice, kot jo ima zakon, tudi ni povsem človeka vredna. Kjerkoli se tke tkivo življenja z legalističnimi odnosi, vlada le povprečno moralno vzdušje, ki hromi najplemenitejše človekove nagone.
(Dalje)
Presenečenje...
da ga ubogamo.
živi na
i mnoga leta in doživi v
pa slovesne nove maše ni mogel 4meti. To je bila velika žrtev za mamo in zanj.
Zdaj ga je škof nastavil po smrti župnika Romana Malavašiča za župnika pri Sv. Jožefu. Mama mu je umrla, gotovo pa prosi v nebesih, da bo dobro vo-
posrečena zamisel '— pomembna pridobitev ne samo za muzej ! in Milwaukee, temveč tudi za ves Wisconsin. V Evropsko vas 'bodo turisti iz vseh ameriških držav radi prihajali.
EUCLID, O. — Nedvomno smo bili v soboto, 26. avgusta, presenečeni, ko je bilo objavljeno, da je bil izvoljen tako hitro novi poglavar Sv. Cerkve, kardinal Albino Luciani, skoraj neznan v svetu! Kdor je zasledoval sekularno, pa tudi katoliško ugibanje — kdo bo Pavlov naslednik, se je začudil, da je kon-klave že pri tretjem glasovanju končal delo! Pred seboj imam izdajo “Sunday Visitor” z dne 20. avgusta tl. in med slikami dvajsetih “The men, who might be pope” ni slike, ne imena Albina Luciani. Njegova prva beseda kardinalom je bila: “Bog vam odpusti, kar ste mi storili!” Se zaveda, kakšno breme je naloženo na njegove rame. Za moj odnos odgovornosti, ki jo prevzema, bi jaz na njegovem mestu prevzel rajši naj nižje delo težaka kot odgovornost papeža. Ne spominjam se imena, kje šem bral v zgodovini papeštva, da je eden izmed njih dejal: “Če hočete kaznovati človeka, za papeža ga izvolite!”
Zdaj so oči vseh katoličanov, ostalih kristjanov, pa tudi ju-dov, mohamedancev in ateistov obrnjene v papeža Janeza Pavla L, čakajoč, kakšno stališče bo zavzel. Vsi so uverjeni, da je Petrov naslednik v svetu edinstvena oseba, ki lahko doprinese rešitev iz zamotanih razmer, ki danes .groze, da se svet s strašnim merilnim orožjem uniči. Kaj vse bi bilo v svetu gorja prizanesenega, če bi 1. 1939 poslušali besedo, ki jo je papež Pij XII. izrekel pred izbruhom druge svetovne vojne. Prosil, rotil je državnike, naj prizanesejo svetu z vojno. Njegov izrek: “Z mirom boste vse pridobili, z vojno pa vse izgubili!” Pred nekaj dnevi sem prebral zdaj z dokumenti uverjeno knjigo “Jalta”. Tam Stalinu svetujeta Roosevelt in Churchill, naj bi se obrnili do papeža Pija XII. in se sestali z njim. Stalin pa je odgovoril: “Koliko divizij pa ima papež? In tako ni prišlo do posveta z njim. Če
'mir!
M. T.
Ana Meglič nas je za vedno zapustila
svetu dii župnijo, njegov pomočnik pa mu bo pomagal. Za nekaj mesecev bo pomagal še č. g. Štalcer, ki so ga ljudje tudi vzljubili.
Z nami je bil na ladji p. Trpin, z njim so bili takratni predstojnik frančiškanov p. Atanazij, p. Bazilij in p. Valentin, ki sta v Avstraliji. Ko mislim na p. Ta-
CLEVELAND, O. — Potom Ameriške Domovine sem zvedel, 'deja, se ga spominjam, ko je ho-
da je umrla nam dobro poznana [dil čez Ravnik na logaški kolega. Apa Meglič.	[dvor. Šel je mimo župnijskega
Dovolite, da na kratko napi-j vrta, kjer so rastle krasne dali-šem, zakaj sem prišel do boljše- je, saj je že takrat slovel g. žup-ga spoznanja z njo in njenimi nik Ferkulj za izvrstneg vrtnar-bližnjimi sorodniki. Leta 1938 ja. Pozneje je v Quincy sadil sem bil v Zemunu pri Beogra-, krasne vrtnice, zelhnjad še dru-du v državni policijski šoli. V to'gim ljudem dajal iz svojega šolo smo morali vsi, ki smo bili vrta mnogo cvetja in zelenjave, sprejeti v državno policijsko j Ko pozdravljam pridnega no-službo. Šola je trajala približno i vega župnika, mu želim pri Sv. eno leto. Kot se še spominjam, 'Jožefu obilo božjega blagoslova, nas je bilo v tej šoli 40 policij- da bi ljudje spoznali njegovo skih uslužbencev iz Ljubljane. 1 prizadevnost in bi se dobro po-Bilo jih je točasno precej iz Ma- čutili pod njegovim varstvom.
ribora,. toda števila se ne spominjam. Bila je to velika policijska šola, ki smo bili v njej zbrani" vsi mlajši policijski uslužbenci iz vse Jugoslavije. Razdeljeni smo bili na tri razrede.
Ko smo bili razdeljeni po raz-
Lojzka Verbič
Milwaukee gradi “evropsko was55
MILWAUKEE, Wis. — Mil-redih, je bil moj najbližji sosed | waukee, največje in glavno in-Ludvik Meglič, sin pok. Ane dustrijsko mesto v državi Wis-Meglič. Ludvik Meglič je bil' consin, je znano po svoji strojni, moj najboljši prijatelj in v. vsem 1 avtomobilski, kovinski, še pose-zaupljiv. Večkrat mi je pripo- ,bej po svoji mlečni industriji — vedoval iz svojega življenja. p0 sirarnah'in pivovarnah. Prav Med drugim mi je povedal, da ^ tako je mesto Milwaukee znano je bil dr. Anton Korošec doma v p0 svojih univerzah, raznih fa-njegovi bližini in je večkrat pri- , kultetah in drugih neštetih kul-šel obiskat njihovo družino. J turnih ustanovah. Mesto je ži-Znano mi je, da je dr. Anton vahno, odlikuje se po svoji do-Korosec pomagal Ludviku Meg-, mačnosti, po dobrih restavraci-liču, da je dobil državno policj- jah in številnih novotarijah. Ta-sko slubo in na vse to je bil L. ko je milwauiski muzej začel Meglič zelo ponosen. Ko smo'graditi v svojem ogromnem po-dokončali policijsko šolo v Ze-' slopju . “Evropsko vas” v mini-munu, smo se vrnili na svoja'aturi.
službena mesta.	j Leta 1975 je muzejsko društvo
L. Meglič se je vrnil s svojimi in poseben odbor za gradnjo prijatelji v Maribor. Tako sem Evropsko vasi, katerega predse podpisani s težkim srcem po-' sednik je dr. Lazar Brkič, po slovil od njega. Najino prija-1 narodnosti Srb, začelo seznanja-teljstvo zaradi tega ni bilo po- iti milwausko javnost potom do-zabljeno. Po enem letu je prišel pisov in tukajšnjega tiska z na-L. Meglič službeno v Ljubljano, ! črtom posebne zgradbe Evrop-kjer sva se ponovno in zadnji- jake vasi. Od te pobude do danes krat videla. Med drugo svetov-j je bilo že mnogo narejenega in no vojno so bile prekinjene vse j zgrajenega. Zamisel je bila v
bi dali Piju XII. besedo, ne- vezi med nama. Leta 1945 smo Javnosti navdušeno sprejeta, še
dvomno bi danes v svetu vlada- morali naao ljubljeno Slovenijo le drugačne razmere.	i zapustiti, ker nismo bili zaže-
Vprašujem se: “Odkod ta sila, (jeni v komunističnem raju. moralna moč, ki je spojena s pa- J Ko smo se nahajali kot begun-pežem? Je dokaz ali ne, da je v ^ci v Avstriji in Italiji, smo tej službi ozadje Kristusova od- skupno živeli kot velika druži-ločitev, da če bi izpolnjevali ob- J na. Ker so imeli Angleži z naši-veznosti, ki jih imamo, ne bi bil imi begunci judovsko kupčijo s
v svetu tak — nemir.”
Morda bo koga zanimalo, da je sv. Malahij od 1. 1143 naprej prerokoval in v temnih obrisih vsakemu papežu določil smer njegovega delovanja. Tu povzamem po anglpško pisani knjižici “The prophecies of St. Mala-chy”.
titovci, je bilo zaradi tega nad 10,000 beguncev vrnjenih v Slovenijo. Ti begunci so bili brez
posebno s strani etničnih evropskih skupin. Saj je Evropska vas prav tem namenjena.
Gradnja je v polnem teku. Naselje bo predstavljalo dežele evropskih narodov konec 19. in začetek 20. stoletja. Arhitektonska zgradba raznih lesenih hišic evropskega tipa je zelo pestra in prav zanimiva. Koče, grajene v velikem polkrogu, bo-
sodnega postopka zahrbtno u- do polno oživele, ko bo 31 na-in vrženi v gozdne 1 rodnostnih skupin čpremilo svo-Med temi nedolžnimi je prostore z zgodovinskimi et-
streljeni prepade, je bil tudi L. Meglič. Čim so se bližnji sorodniki pok. L. Megliča preselili iz Avstrije v Cleve-
Pri sedanjem papežu Janezu
land, sem se potrudil, da sem se
Pavlu L je znamenje “Die Me-dietate Lune” ali “Of the half moon” (pol lune). Pod tem je (rabim angleški izvirnik, saj je težko se po slovensko izraziti);
“This may be both an allusion to armorial bearings as well as an indication of some great event concerning those, whose religious life is lived under the sign of the half moon. The speculations in which one could engage here, are numerous, particularly at time when the Middle East situation might well prove to be the most dangerous threat to peace in the present times. Such conflict might well lead to a “Holy war”, which would be fought under the half moon and would have devastating effects and reprecussions on Muslims and Christians alike.” (Page 96.)
Za njim sledijo še trije papeži in kaj — potem?
Molimo za papeža Janeza Pavla I. Naj bi njegovim odredbam sledili in z življenjem pokazali,
z njimi spoznal in jim povedal, da je bil L. Meglič moj dobri prijatelj. Tako mi je bilo v ve-
nološkimi predmeti. Tako se bodo Amerikanci, zlasti mladina, pobliže spoznali z zgodovino in kulturo evropskih narodov.
Prazen, polkrožen prostor pred kočami je zamišljen kot vaški trg. Ta naj bi postal 'prihodnjo
liko veselje, ko sem spoznal go. leto ob otvoritvi Evropske vasi Ano Meglič, mater pok. L. Meg- j kulturno središče etničnih sku-liča. V velik ponos mi je bilo, ipin. Tu se bodo odvijali kultur-kadarkoli sem srečal go. Ano ni programi: koncerti, folklori-
Meglič ali njene otroke.
Spominjajmo se v molitvi ge. Ane Meglič in njenega sina Ludvika!
Jože Vrtačnik
—----o—-----
Pozdrav novemy župiim v dolšelu
JOLIET, Uh — Pred 14 dnevi sem bila v Jolietu pri Sv. Jožefu, kjer je daroval sv. mašo novi župnik p. Tadej Trpin. Spo- jnje, so 4. maja tega leta ustano-minjam se ga, ker sem ga videla j vili “Vseslovensko narodno zve-v Logatcu, ko je hodil v Ljubr zo”. Ta bo skrbela in zbrala po-
stični nastopi in razni sestanki evropskih manjšin.
Slovenci, ki smo v tem velikem svetu manj znani, še veselimo, da bomo imeli v tej evropski zgradbi tudi svojo hišico. Izba, opremljena v pravem kmečkem slogu, bo nam in našim potomcem pričarala okolje naših dedov in babic.
Zastopniki vseh milwauskih slovenskih organizacij — ne glede na politično nazorsko misije-
Ijano. Zdi se mi, da se je učil v Ljubljani harmonij.
trebna denarna sredstva za postavitev slovenske koče in opre-
V Ameriki je imel novo mašo, ime v njej. V ta naihen bo 10. ki bi jo bil rad ponovil v Ho-1 septembra t.l. v Arcadium par-tedršici, pa je ni smel. Le tiho [ku velik Vseslovenski piknik, mašo je imel, svoji dobri mami j ‘ Evropska vas" je vsekakor
Sterle je namreč prišel skoraj samo na entedenskr obisk v a-meriško deželo, katere držav-Ijen je postal pred mnogimi leti i in tudi ostal, ko deluje v Avstri-I ji. In tako smo imeli na Osmi
In prenekateri Amerikanec bo 1 spet eno lepo nedeljo v polet-
odkril, da je v Evropi Slovenija naseljena s Slovenci.
Z lepim slovenskim pozdravom
JOB
nem času. Lepota je v slovenski govorici, v kateri se vsa Gospodova daritev daje nam, slovenskim ljudem na tujem. In to skušajmo ohraniti do skrajnosti, da bodo lahko naši mladi vzra-
Smrt kar naeral uo srsnlLščalivpravem narodnem vzduš-
**	^	^ ju tudi v času, ko nam smrt
zanj©
NEW YORK, N.Y. — Pred tednom dni smo pokopali slovenskega zdravnika dr. Poldeta Sentočnika. V ameriško zemljo smo ga položili na Long Islandu na pokopališču Pinelawn.
Njegova smrt je bil presenetljiv dogodek za nas vse, ki smo ga poznali. Je tako, da včasih nas tudi smrt preseneča, čeprav zatrdno vemo, da je vsakemu izmed nas določeno enkratno srečanje z njo. Presenetljivo je le, kadar pride brez opominjanja, to je brez bolezni in brez življenske starosti, sredi razcveta in prešernosti. In naš pesnik France Prešeren je to lepo povedal s stihom:	noč in dan so
odprta groba vrata ...
In ta odprta vrata tudi meni,
na našem
trebi vse preveč vej narodnem drevesu.
Zvečer mi je spet telefon zapel. Na drugem koncu mi glas Mary Palčič, hčerke Louisa Palčiča, pripoveduje, da je dopoldne preminul njen oče in da bo ležal v pogrebni žali Geis v Ridgewoodu, na sosednem vogalu Ligine hiše.
Louisa Palčiča sem spoznal prav na dan moje vrnitve v rojstno deželo, pred dobrimi 31 leti, ker je živel v soseščini moje sestre, ki je dobra prijateljica njegove žene Marije. Moja sestra je bila dolga leta zapisnikarica Jednotinega društva Marija Pomagaj, je še zmeraj članica, čeprav živi na Long Islandu, a Marija Palčičeva pa je še zmeraj odbornica tega društva.
Louis Palčič je doma iz Cerkniškega in je prišel pred 65 leti
srenj sko-farnemu kronistu, pre-.	-	-	-	-
često ukazujejo vsebino zapisa |v Ameriko k svojemu bratu, ki življenja njujorških Slovencev ie živel v mestecu na zgornjem
in mi kar naenkrat prekrižajo načrte poprejšnje zamisli. Tako mi je Sentočnikova smrt prekrižala, da bi v prejšnjem zapisu nekaj več povedal o lepem skupnem pikniku njujorške slovenske svetocirilske in sveto-kriške fare v Fairfieldu, na katerem — navkljub izrednemu uspehu po udeležbi in izkupičku — ni bilo tistega narodnega vzdušja, kot bi ga pravi slovenski človek pričakoval od takšnega srečanja. Seveda tega niso krivi prireditelji, ampak pre-mala odzivnost faranov slovenskega Sv. ,Cirila v New Yorku
in pripadnikov tamkajšnje slo- hajal, čeprav jo je v imenu dru
venske srenje, ki bi se morala nekam bolj strniti okoli lepe nove cerkvice v Fairfieldu. In godba, čeprav je bila v svoji mednarodnosti bolj slovanskega — češkega značaja, ni vzbudila naše narodne razgretosti. Vendar je prisotne, plesalce in neplesaice, razgibala, da so odšli v zadovoljstvu in voljnosti priti spet na skupno piknikova-nje svetocirilske in svetokriške
Z Loiusovim odhodom v vrS
fare, na prostor, ki je njena last. obiskovalcev slovenskega
' Cirila nikakor ne bo nastat
Kazalo bi za bodoče misliti tudi na primeren slovenski program, kar bi nam s piknikom dalo zmeraj mal slovenski festival naših dveh far, dvigalo in utrjevalo slovensko narodno
riškem področju.
-Zaradi zopetnega zamaha v njujorski srenj sko-farni skupnosti moram zapustiti svoje osebno razmišljanje, o tem drugače uspelem pikniku v Fairfieldu, Conn., in se vrniti na naše ožje njujorško slovensko področje.
Zadnjo nedeljo v avgustu je bila .pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi — pri dese.ti maši seveda —■ udeležba kar čedna. Naši farani v slutnji, da se naš “počitniški kaplan” č. g. Janez Gril pripravlja na povratek v Evropo, so včeraj, • 27. avgusta, kar v lepem številu prišli v domačo cerkev. Gospod Janez jih je pritegnil. Doživeli pa smo še eno presenečenje. Nekako 10 minut pred deseto je stopil v našo cerkvico rev. Alojzij Sterle, ki je kot begunski duhovnik veliko let živel v New Yorku in deloval na nemški fari v zgornjo-vzhodnem delu našega mesta, menda 50 kilometrov od njega. Vprašal me je po župniku očetu Richardu, odšel v farovž in se kmalu vrnil v zakristijo ter je tako somaševal . s “kaplanom” Janezom, še nekam slovesnejše vzdušje ob morda letošnji zadnji “pasjanski” nedelji, bila je po. nekaj suhih dnevih — spet vlažnosti poln dan! Rev. Alojzij j
blem, ki udarja v našo zav^
/Z NAŠIH VRSl
j!
Cleveland, O. — SpoštoV^
Priloženo pošiljam., ček za ob^
vo enoletne naročnine.	in
•
Ameriška Domovina mi ugaja in jo rad preberein-lim, da bi še dolgo izhajal tudi napredovala.	jji
Lepa hvala za Vaš tru iskren pozdrav, Vaš zvesti
John SNeC
i!
Berwyn, 111. -Priložen je ček za obnoviteV
SpoštoJ).
ročnine na Ameriško Doro°v
in dar za tiskovni sklad-stite naši zakasnitvi.
Lepo pozdravljamo!	j
Jože RuS
to'
Njujorškem. V prvi svetovni vojni je služil kot ameriški vojak. Večji del svojega življenja je preživel v Ridgewoodu, kjer si je ustvaril lep dom s svojo družinico. Ima dve hčerki in finega sina. Bil je mirnega značaja, nikdar ni silil v ospredje, bil je tih in delaven v družinske^1 okviru. V splošno življenje naše njujorške slovenske srenje U nikdar posegal. Menda je bil le član Narodne delavske zveze» katere glasilo “Nova doba” sen1 dobival od njega, da sem ža bral.
V slovensko cerkvico ni pri'
žine vsa leta podpiral. Vendar poslednjo tolažbo mu je včeraj dal duhovnik iz bližnje ameri' ške cerkve čudodelne svetinj6-V tej cerkvi je bila tudi vstajenj ska daritev v sredo pred p°' kopom na bližnjem pokopališcU Cypress Hills. Župnik oče Rp chard je opravil slovesne mold-ve na predvečer pokopa v P0' grebni žali.
SV-
vidna vrzel, ta bo bolj občutn2 v srenj skem prostoru, v vrsti s slovensko govorečih naših ljuCb' ^ Ta vrsta pa se nam občutn6 zavest | zmanjšuje, ker iz nje jih pač vA
med našimi ljudmi na tem ame- J preveč izstopa — in vse pren1
| lo vstopa.
smrtinega ! To N težak naš življenski Pr°'
; nekam bolj ob vsaki smrti v fl3 ši srenj ski in farni skupno5^ Vse preveč smo se v preteld letih igrali z življensko silo še njujorške slovenske srenh’ ko so bile osebnosti, politic!‘( [nazornost in poprejšnja slov6^ [ska pokrajinska opredel)6110 a j bolj pomembne kot pa narod [ skupnost.
Tone Osovn*
1
DR. LUDOVIK PUS:
Moji zbori
(Nadaljevanje)
To pot so prišli pri koncertu Gorjancev na spored sami še živeči in najfbolj priznani slovenski vokalni skladatelji kot so bili Emil Adamič, A. Lajovic, Sattner, Vodopivec. Tomc in še mlajši. iNisem se bil pa še lotil najbolj modemih, bi dejal avantgarde v komponiranju slovenske pesmi, kot so bili M. (Kogoj, S. Osterc, Ravnik, Škerjanc in drugi. Te sem imel v načrtu za prihodnjo sezono, vsaj nekatere izmed njih. Saj so nam že prejšnji, nekoliko manj revolucionarni ihojstri slovenske koncertne pesmi dali dovolj dela in truda. A zbor je bil že toliko izšolan in Uvežban, da smo brez posebnih težav vendar s trdim delom zmogli tudi zapletene, ritmično zahtevne in deloma celo atinalne skladbe. ‘Pri izbiri sem imel vedno pred očmi, kako daleč lahko grem, da bo zbor še dosegel srce in čustvo poslušalca. V tem oziru sem bil do skladateljske a-Vantgarde precej skeptičen.
Tudi ta koncert je dobro uspel. Dvorana je bila zasedena in čutiti je bilo, da je bil kontakt med zborom in publiko hitro Vzpostavljen in ves čas živ do konca. iNajbolj sta vžgala moja dva venčka narodnih, čeprav sta bila sestavljena v modernem stilu in koncertni priredbi. Je le dihala iz njih domača, ljuska melodija, pa tudi zbor jih je Najbolj navdušeno odpel.
Bil je to zadnji nastop pevskega društva Gorjanci. Zakaj, bom povedal v naslednjem delu, tu pa moram — zaradi popol-' Posti tega opisa — omeniti še en zbor, katerega sem vodil v Novem mestu, čeprav za kratko dobo, tako rekoč zasilno, pa vendar. Po smrti mojega dobrega Prijatelja in novomeškega glasbenega mentorja Ignacija Hladnika, je ostal dijaški zbor na gimnaziji brez vodje in učitelja. Hladnik je poučeval na gimnazi-ji petje in vodil dijaški zbor dolga leta. Z njim je redno prepeval pri študentovski maši ob nedeljah ob 9. uri dopoldne pri Frančiškanih. Jaz sem redno zahajal k tej maši, predvsem zaradi študentovskega petja pod Hladnikovim vodstvom. Pa ne zato, da bi poslušal tam kako dovršeno, precizno izdelano in naučeno petje, kar nikoli ni bilo m ni moglo biti, pač pa, da bi džival sveže, prijetne n navduše-ne glasove mladih študentov; v tem je namreč bila prijetnost in Inpota petja pri šolski maši. Da l6 vse to še bolj prišlo do veljave, le pripomogla Hladnikova izbira Pesmi, ki se je redno sukala o-
. ^r°g njegovih lastnih skladb, ki lih
malo, na kak način bom tej nalogi kos, nalogi, kakršna me ni doletela na prej ne pozneje, pa sem si bil svest, da je izjemno težka.
Da bi se bili v oni situaciji lotili kake nove in zahtevnejše točke za nastop, ni bilo misliti. Čas je bil kratek in študentovsko razpoloženje že deloma počitniško. Izbral sem nekaj, kar so že znali in je bil na razpolago notni material. Zbor je bil kar obsežen, sestavljali so ga študentje in študentke višjih razredov, kjer so deklice pele sopran in alt, fantje pa tenor in bas. Kot sem med vajami odkril, je bilo med njimi nekaj zelo dolbrih pevk in pevcev, glasovi so bili zadovoljivo' zasedeni, le bas je bil radi nerazvitih nizkih glasov razmeroma šibak, kar je zlitost zbora ves čas motilo.
Spominjam se, kako so stari gadje iz sedme in osme šole poskušali tudi pod mojim vodstvom nadaljevati udomačeno obnašanje iz prejšnjih časov, pa sem jim z ostro disciplino temeljito prekrižal račun. Vedeli so, da stoji za menoj ravnateljstvo gimnazije in so se podali. Kaj smo naštudirali za nastop, mi je popolnoma ušlo iz spomina, le to vem, da sem zlbor dobro pripravil in z njim dosegel primeren uspeh.
To pa vem predvsem iz navdušenega priznanja, s katerim se mi je direktor Maselj zahvaljeval za izredni prispevek, s katerim je nastop zbora povzdignil celotno zaključno prireditev. Tudi nisem pozabil, da je vse to ponovil v uradnem zahvalnem dopisu, ki mi ga je poslal na Grm. Sprejel sem ga z zadoščenjem, da je bil moj dvomesečni trud tako toplo poplačan s priznanjem in zahvalo. Vsako drugačno povračilo sem odklonil. In tako se je začel in nehal ta intermezzo v mojem zboro-vodskem delovanju.
V Ljubljani pri sv. Krištofu
Homatije, sledeče kraljevski diktaturi od 6. januarja 1929 so zelo težko prizadele tudi mene. Smer moje vzgoje bodočih kmečkih gospodarjev in voditeljev ni bila v skladu s cilji šestoja-nUarskega režima o integralnem jugoslovanstvu. Jeseni 1.1932 so me nasilno, iz ideoloških razlogov, odstranili z mojega tako ljubega mi mesta na Grmu; znašel sem se na cesti in sprevidel, da v Novem mestu ne morem ostati. Preselila sva se z ženo v Ljubljano, kjer sem našel začasno zaposlitev v velikem uradu Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti.
Komaj sem prišel v Ljubljano, jeze gledal za mano župnik novo ustanovljene župnije sv. Cirila
NAŠA AMERIŠKA IN KANADSKA MLADINA NA VIŠARJAH
tj)	r
Slovenska mladina iz ZDA in Kanade, ki je bila v teh velikih počitnicah na slovenskem, tečaju, katerega je zanjo pripravila Družba sv. Mohorja v Celovcu, je v torek, 25. julija tl., priredila romanje odnosno poučni izlet na Sv. Višarje v Kanalski dolini v Italiji. Vreme je imela naravnost idealno. Dopoldne so imeli sv. mašo, popoldne pa še pete litanije Matere božje. Sebe in svoje starše, brate in sestre, Strice in tete so priporočili Mariji, naj jih varuje; molili pa so tudi za svoje učitelje in učiteljice, dobrotnike in dobrotnice. Posebej so se dalje spomnili vseh tistih iz njihovih družin in sorodstva, ki so v zadnji vojski in v revoluciji dali svoja življenja za Boga in domovino. Z njimi je 'bila tudi gdč. Angela Bolha, učiteljica na Slovenski sobotni šoli pri Sv. Vidu v Clevelandu.
Naši -romarji, bilo jih je nad sedemdeset, še nobeden izmed njih doslej še ni bil na Sv. Vi-šarjah, so imeli z gore čudovit razgled na vse strani. Kamor so se ozrli naokrog, vsepovsod sama visokogorska lepota. Gore so se jim zdele čisto blizu, da bi se jih lahko kar v rokami do-
s seboj vrsto dobrih poznavalcev in ljubiteljev teh gorskih vršacev, ki so jim znali na vsa vprašanja prijazno odgovoriti. Višar-
na Sv. Višarje okoli 30.000 ljudi; od teh jih je bilo 80 odstotkov Slovencev odn. Slovenk. Vi-šarsko romarsko svetišče ima skozi vso svojo zgodovino slo-
Oslabeli most V Cerknem nji predora. Ta bo povezal s
ais.uz.i vou avu u z.	V Most jeklene konstrukcije cesto Jesenice v Sloveniji s
vensko obeležie Tudi danes še’ pni Laznicah čez reko Cerknico Šentjakobom na Koroškem, vensko obeležje, iudi danes se.,P	^	^ ves| Gradbena dela za 7,880 met-
promet zaradi hudih okvar. Po- rov d°l cestni^ predor
Nad vhodnimi vrati je vzidana kamnita plošča z letnico 1926. Tega leta je namreč takratni goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej posvetil prenovljeno višarsko Marijino svetišče. Sedej je sem pošiljal samo najbolj zavedne sloVenske duhovnike. -Prvo cerkev na Sv. Višarjah pa je posvetil v letu 1654 ljubljanski škof. - Nadmorska višina Višarij znaša 1790 m.
Sv. Višarje spadajo v župnijo žabnice v Kanalski dolini. So njena podružnica. Žabniško župnijo upravlja od 1. 1962 beneški Slovenec župnik Mario Černet, doma iz Črnega vrha pri Nadiži. Ve povedati, da imajo v žab-nicah ob nedeljah po eno mašo v slovenščini in po eno v italijanščini. Danes je polovica njegove župnije italijanska. Rekel je: “Pod Avstrijo je bilo vse nemško, sedaj pod Italijo je vse italijansko, pouka v slovenščini po zadnji vojski ni bilo nič. Doma govore žabniško narečje, ki
taknili. Hvala Bogu, da so imeli je mešanica slovenskih in nem-
ških besed. V nadiški dolini je zelo neprijetno za tiste, ki govorijo ali pa se zavzemajo za slovenski jezik; prime se jih na-
ske Marije ne bodo pozabili, lepka, da je ‘Jugoslovan’, v po-tako jih je prevzela. Niso pa ve- menu ‘nasprotnik Italije’. To je
je mojster najbolj cenil in
a	!in Metoda pri stari pokopališki
i«U ' t, pa s Hladmkom k, h	^AriStoJa 2a Bežigra-
OJt7 HTalTkivi *«,. franšiškan slavnega imena
—-ti “
£°nca šolskega leta sta manj-— če se prav spominjam —
^Clhaj dva meseca; - mojster Hladnik je bil že dalj časa po-Pl’ej bolehen, tako da ni mogel reclno hoditi k pouku petja na §iriinaziji, še manj k pevskim ^ajam šolskega zbora, dokler ni Orično obležal in se kmalu nato ^Peljal v Marijinem čolniču 4°z trpljenje tega v veselje one-sveta, kakor je zapel v slavni ,.esrrii Marija skoz življenje. V v-i i	kako	ho slovesen
.‘’-ključek šolskega leta klavrno ^gledal brez nastopa in petje epskega zebra, se je direktor ^Tnazije Ivan Maselj obrnil na-e 2 nujno prošnjo, naj mu po-? garn, iz/zadrege, prevzamem ^ to priliko »vodstvo in izvežbe 0lA ker nima v profesorskem nikogar, ki bi mogel’ to
deli, da so Sv. Višarje najsta-rejša slovenska Marijina božja pot, katera je bila vse do razpada stare avstroogrske monarhije po prvi svetovni vojski osrednja in najbolj priljubljena slovenska božja pot, na katero so naši davni predniki romali po več dni tja in na to spet po več dni nazaj peš s čevlji čez rame. Obuli so jih šele, preden so stopili v cerkev. Ob svojem prvem romanju na to božjo pot pa je moral vsak romar ali romanca na podnožju gore vzeti na rame dolgo težko bukovo poleno (‘klaftro’) in ga potem nesti na goro. Tako so skrbeli za cgrev na gori po romarskih prenočiščih. Noči so na Sv. Višarjah tudi v poletenskem času hladne. Večina romarjev je pa navadno prebila noč v cerkvi med molitvijo in prepevanjem Marijinih božjepotnih pesmi.
Danes romarji na Višarje ne nosijo več polen. Na goro je od trbiške strani izpeljana vzpenjača. Romarje postavi prav pred cerkev. Po vzpenjači se večina romarjev danes tudi vrača z gore. V cerkvi gori vedno nad sto sveč, ki jih prižigajo pobožni romarji.
?°oru
se je bil vrnil v domovino svojega misijonskega poslanstva med Sčovenci v Ameriki, kjer je oval ledino pri ustanavljanju slovenskih fara in vodil celotno duhovno akcijo med izseljenci. Bil je torej več kot poklican organizirati novo faro v Ljubljani — in svojo nalogo je izpolnil z brezprimernim uspehom, čeravno so bile težave zelo velike. Na svojega znanca in glasbenika prof. Marka Bajuka se je obrnil zaradi organista v novi fari in to ravno v času, ko sem ; 9 jaz pojavil v Ljubljani. Bajuk je meje . glasbeno delovanje dobro poznal, čeprav mene osebno ne tako dobro, in ni bil prav nič v zadregi,.koga naj p. Kazimirju priporoči.
TV ERI
praviti ga bo mogoče le delno, samo za osebni promet.
Dokler ne bo zgrajen nov most, bo treba vse večje tovore prepeljati po dolgi obvozni poti čez Logatec.
Zaprt hotel v Kobaridu
V Sredi Kobarida stoji stavba z velikim napisom Hotel. Ta napis zapelje marsikaterega turista, da bi se malce ustavil in počil. Ba nima sreče — hotel je zaprt že drugo leto.
Potres ga je razmajal, ni še nič denarja za obnovo.
Za japonščino med Slovenci
Strokovnjak za japonščino Hinko Gracelj iz Maribora je dokončal japonsko-slovenski in slovensko-japonski slovar. Gracelj je zajel 49,000 japonskih in slovenskih besed in dvakrat več sinonimov.
Delo je opravil v 30 letih, pri delu mu je pomagal z nasveti profesor tokijske univerze Juki Moura.
“Kmečke igre” na Vranskem
Na „Kmečkih igrah 78“ so se srečali kmetje in gospodinje iz
tipično fašistično razmerje do naših ljudi. Pri nas v Kanalski j vse Slovenije. V sklopu priredit-dolini, in tudi drugod, je prav- ve, ki je bila 22. in 23. julija, so zaprav zelo bistveno vprašanje, bila razna predavanja o kmečki
ali so slovenske družine dovolj zainteresirane, da bi njihovi otroci znali govoriti slovensko. Pa tudi ali bodo merodajne oblasti uvedle slovenski jezik v šolo. Če se bodo starši doma zavzeli za- slovenščino, potem bomo veliko lažje rešili to našo ljubo slovenščino. “To so besede višarskega dušnega pastirja. Veliko povedo, se pravi, vse.
O višarskih romarjih z dne 25. jul. tl. je prinesla tudi ljubljanska Družina poročilo, po katerem je vzeto nekaj podatkov o višarski cerkvi v tem našem poročilu.
J. S.
problematiki ter tradicionalne igre koscev in grabljic, sekanje
se bodo
predvidoma začela v zimi 1.979-1980 ali pa spomladi 1980.
Dobrna se širi
V tudi letos v povsem zasedenem zdravilišču Dobrna gostje in delavci z velikim upanjem spremljajo rast novega hotela, ki naj bi prve obiskovalce sprejel na pragu prihodnjega leta. Potem, ko so položili zadnjo opeko v 'razširitev zdraviliških zmogljivosti leta 1936, in kmalu nato vnesli 874 postelj, se zdravilišče naslednjih nekaj desetletij sploh ni razvijalo. 'Sedaj lahko sprejme samo še 380 gostov ob tem, da v zdravilišču zdaj uspešno pomagajo tudi bolnikom z drugimi, ne le — kot nekoč — z izrazito ženskimi obolenji.
Novi hotel v Dobrni bo lahko prenočil 270 gostov, v restavraciji bo okrog 800 sedežev, nov bo ves terapevtski del, imel pa bo tudi velik pokrit bazen, 30 kabin, kegljišče itd Stal , pa bo okrog 170 milijonov dinarjev.
Medtem v zdravilišču načrtujejo novo investicijo. Najkasneje v dveh letih naj bi se namreč lotili temeljite modernizacije sedanjih zdraviliških zgradb, ki ne ustrezajo sodobnim zahtevam.
Spodbudna načrtovanja
Gospodarska banka Ljubljana načrtuje za letos začetek inve-
hloda in pripravljanje cepi j en ic, I Mici j na manj razvitih območjih priprava testa za kruh in vožnja sicer: IMP, delovna organiza-
Pismo iz Slocktona
s cizo.
Stockton, Kalif. — Gospej Zupanovi., soprogi pokojnega prijatelja Ernesta, se toplo zahvaljujem za poslano pismo, v zvez; s člankom, katerega šem pred kratkim objavil. Vam gospa, kakor tudi gospodu sinu želim da bi bila dovolj močna, trdna in
Kipar Pirnat v Kostanjevici
Kipar Janez Pirnat je na samostojni razstavi v Lamutovi galeriji prikazal večino svojih najnovejših del.
Slikarji v Kapeli pri Radencih
Združenje likovnih skupin Slovenije je od 30. julija do 9. avgusta pripravilo peto slikarsko kolonijo pod naslovom „Selišče 78“.
Udeležencem so o različnih temah iz slikarstva predavali tudi Dolfe Pen, dr. Ivan Sedej, dr. Cene Avguštin in strokovni mentor kolonije akademski slikar Lojze Zavolovšek.
Pri vhodnih vratih v cerkev, verna, da mirno prenašata to imajo zadnja leta, v mojem ča- težko družinsko izgulbo. Za našit, se pravi pred zadnjo vojsko, šim posvetnim življem je tudi-tega še ni bilo, vpisno knjigo, j večno, še enkrat prav lepa hvala v katero se vpisujejo romarji.[za pozornost!
Pravijo, da je redek, ki tega ne
°go izpeljati, v mestu pa tu-— razen mene — sposeb-človeka za rešitev nastale Sp Ze' ^ zvrhano mero odpora y se končno vendarle vdal,
Seni’ kaj le pravi imeti ^-avka z razfcoritimi študenti ^ spolov, ki so bili pod Hlad-OVO disciplino močno razva-
Površni in brezbrižni. Na'vel> brez veljave, kgi strani pa me je živo zani- i
Slavo spremlja nevoščljivost. (Latinski pregovor)
*	»i
Med šibkimi je najmočnejši tisti, ki se zaveda svoje šibkosti.	(švedski pregovor)
❖
Človek brez sovražnikov, člo-■Ijave.
(Srbski pregovor)
stori. Ta dan, ko so bili na romanju naši fantje in dekleta ter njihovi spremljevalci, se je vpisalo do opoldne v vpisno knjigo nekaj nad sto romarjev in romanc, in sicer po tem-le redu: skupina desetih protestantov iz Nemčije, 45 katoličanov z Dunaja, 75 naših iz ZDA in Kanade, manjše skupine pa iz Benetk, z Reke, iz Bohinja, Ljubljane, Kranja, Madrida, Vidma (Udine), Celovca, Kalifornije, Essna, Johannesburgha (Juž. Afrika).
Na dan 22. julija pa so vpisani v romarski vpisni knjigi romarji iz Kopra, Ljubljane, Heidelberga, Trsta, Rima, Ajdovščine, Škofje Loke,. Nove Gorice, Maribora, Toronta, Izole, Štanjela na Krasu, Hamburga,
Zelo me je presenetilo Vaše cenjeno pismo gospod profesor Jože Velikonja. Veste, moji ostareli možgani pač ne gredo s spominom kar za petdeset let nazaj. Pisal sem, Vam pismo na Vaš- priloženi naslov, pa ker nisem sprejel nobenega odgovora, sem se poslužil teh par vrstic, ker omenjate, da prebirate naše sestavke.
Vesel torn, če sem jaz tisti “Simončič”, kateri šem igral patra pri božični igri v cerkvi sv. Jožefa, Vi pa Ste bik, kot omen-jate, mladenič. Sam se zadržujem samo okoli cerkva že od rane mladosti. Vaše cenjeno ime pa mi je poznano z Vašim plo-db-nosnim delom. Tako smo si če ne bi bil pravi “Simončič” precej blizu kot Slovenca in pa
Hmelj ska veselica
V Braslovčah so imeli 13. avgusta hmelj sko veselico. Zbralo se je izredno veliko ljudi kljub skoraj čisto jesenskemu vremenu. Skozi trg se je vila povorka, v kateri so prikazovali
cija Blisk v Murski Soboti, El-na, delovna organizacija Elek-tromaterial in novi motel Petrola v Bistrici ob Sotli.
V bazni kemiji predvideva začetek investicije Jugotekstil-Julon, razširitev tovarne polia-midnih vlaken, Donit-Fenolit — rekonstrukcija obrata sintetičnih smol idr.
Varnejša Jeprca
Na Jeprci na gorenjski magistralni cesti so uredili izogiball-šče za osebne avtomobile, ki bo omogočilo utrujenim voznikom, da se umaknejo s cestišča.
Znano je, da je odsek ceste pri Jeprci med najbolj nevarnimi na Gorenjskem in da se je tu pripetila že vrsta hudih nesreč.
Tomosova tovarna v Italiji
Delavci koprske tovarne Tomos razpravljajo o predlogu, da bi v Italiji, v bližini Gorice, po-
PUVUIK*, V	SU piirva.iL/vcln	tovam0j y kateri
prizore iz kmečkega življenja mlbi izdelovali sestavne delej ki
pritegmla posebno pozornost.	v konč-
Vehkoi veselja) je bilo tudi pri J	j j
...	. ...	...	.	,,	n c i za e me.
izbiranju “hmeljske princese . i	.......
J r	Tomos naj bi vložil v novo
,. . . TT"	j	I podjetje 60% potrebnih sred-
Idejn, načrt za predor ;	,J0,. naj bi bll delež Tomo.
pod Karavankami gotov !s partnerja v Ita!iji, 2r
ji je bila v dneh od 7. do i0.,kaPltala Pa nMbl vložila orga-
avgusta konferenca zastopstev nizacRa slovenske manjšine v Avstrije in Jugoslavije o gradnji iHMilh Slovens a u urno
karavanškega cestnega predora.! gospodarska
karavanškega cestnega predora, j “OSDOaarsKa zveza'
Po konferenci je bilo izdano po- J
ročiio, ki pravi, da bodo v krat- Crawforda se Američani kem izmenjane listine o po- j v Moskvi izogibljejo trditvi načrtov in dogova o grad-
MOSKVA, ZSSR. — P. J.
I
oglasite. Sprašujete če sem bil v Crawford,- zastopnik Internatio-itarijanskih taboriščih? Medlo se nal Harvester Inc., ki so ga sov-spominjate mojega imena. Mene jetske oblasti prijele in obtožile je vsakdo poznal kot “MAKS-a.” nezakonite menjave dolarjev, je Bil se v taibc-rišeu Senigaliji, zelo osamljen. Njegovi ameriški Barleti, San Antoniu in v Bag- poslovni tovariši se ga izogib-
_________________ _________ neliju pri Naporiju. Bil	sem	Ijejo, da jim ne bi očitne zveze
Pliberka	itd. Skupaj 350.	- V za-jj,.0 zanimanju ob objavah"katere	gradbeni- inšpektor in pa	tudi	z njim škodovale	pri	sklepanju
kristijski knjigi, v katero	se|	čitam v našem časopisu, zvezane	šef policije v ukreevalnem cen-	kupčij s sovjetskimi predstavni-
vpisujejo maševalci na gori	pa	z Vašim imenom.	'	tru San Antonio pri Salernu.	ki.
je za ta dan navedeno število j.	. *	• # . *	če Vam obudim kaj spominov | “Moji kolegi ne marajo z mc-
remarjev	skupin-, katere	so pfi-.j še bolj čudno se mi zdi tretje	s temi podatki, bcm vesel,	bom	noj niti govoriti,”	se	je pritoži1
peljali s	seboj na Višarje sku- pLino,'katero - mi Je pisal'gos-	imel nekoga, kateri mi bo	vsaj	Crawford.
paj 850 oseb.	p0d IRANCE iz Milwaukee j a. 'o božičnih praznikih poslal kake To je vsekakor svojevsten od-
V	počitniških mesecih je	na	Oprostite, da nisem	znal preči-	novice z oddaljenega vzheda. Le-	nos, ki ameriškim poslovnim zs-
Sv. Višarjah okrog 800 sv. maš.	tati Vašega priimka.	Prosim, ko	po pozdravljeni gospod France!	stopnikom v Sovjetski zvezi ne
V	lanski sezoni je priromalo čitate te vrstice, dar se zopet	Maks Simončič dela nobene časti!
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZD ELO VADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV r.-t2r» Waterloo BUSt	SStl -Sf.T’)
MALI OGLASI
Car For Sale
71 Lincoln Mark III. Excellent condition. 361-3468.
(129-131)
Quality Painting. Outside and Inside. — 881-0524.
(129-143)
EUCLID NEW BIUChTdOUBLE
6-6, 3 bedrooms, basement, quality construction. Open Sunday 2-5. 20201 Gorier Ave. off E. 200 St.
WILLOUGHBY HILLS BRICK RANCH
4 bedrooms. Executive Home on 1 acre. In ground swimming pool. Many extras. Expensive — Call now.
TAVERN
D-o & D-6 Nottingham area. Owner wants quick sale. Call for information.
Bob Anderson Realty 21801 Lake Shore Blvd. Euclid, Ohio 44123 261-3200
(129-130)
REPAIRS OF ALL KIND
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(120-139)
Automobile Tires For Sale
Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each.
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
Lastnik prodaja Pridite pogledat to trdno grajeno in dobro vzdrževano hišo s 3 spalnicami, dnevno in jedilno sobo. V Grovewood okolici, zelo čisto in samo za $29,900. Kričite tel. 692-3612.
(127-130)
EUCLID ~MASTER BUNGALOW
Open Sun. &• Mon. 2-6, 24801 Stephen Ave. Newly carpeted and remodeled, 3 bedrooms, 2 baths. Beautiful condition. Call 732-7183.
(127-129)
Dohodninsko posestvo
Na E. 53. cesti, vse podkleteno,
2 in pol garaži.
Zidane hiše v Eudidu Zidana kolonialna, 3 spalnice,
dvojna garaža, družinska soba.
*
Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
____________(x)
Help Wanted
Help Wanted”
Desk Clerk. Will train. Retirees accepted. 486-2124.
(127-130)
Factory Help Wanted
Assemblers.. miscellaneous machine operators, needed for immediate work. Company paid benefits. 40 hour week. 7:55 a.m. to 4:25 p.m. Mon. thru Fri. Apply in person.
T. C. Service Co.
761A Beta Dr.
Mayfield Village, Ohio •1414J 461-1320
Equal Opportunity Employer
(129-131)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7, 1978
I BREZ DOMA 8
g	g
Hektor Mnlot	|||
fmmmmmmmmwmmmmmmmMmmmwmm
Te podgane so bile za našo je- ee, nato pa sem se znova po-čo to, kar je bil golob za Noetovo časi dvignil na površje. Tračni-ladjo: oznanjale so konec po- ce pod menoj in glasovi tovari-vodnji.'	.	; šev za mano so mi bili vami
“Bergounhoux,” je dejal ma-j vodniki, tako da se mi ni bilo gister in se povzpel na zgornjo»treba bati, da bi se zgubil, polico. “Opogumi se.”	j Ker pa so glasovi tovarišev
Pojasnil mu je, kako podgane 1 obstajali vedno slabotnejši in oznanjajo našo skorajšnjo reši- šum, ki so ga povzročali črpalni tev.	j vozički, vedno močnejši, sem ve-
Bergounhoux pa se ni dal pre- del, da napredujem. Končno bom govoriti.	•	vendarle zagledal dnevno svet-
“Če bi moral iz upanja zopet Jlobo in tovariši bodo po moji preiti v obup, je bolje, da sploh1 zaslugi prej rešeni! Te misli so ne upam več. Pričakujem smrti.j.mi dajale pogum.
Če pa pride rešitev, Bog bodi	Ker se je voda že precej zniža-
zanjo zahvaljen.”	la in sem. plaval po sredini rova,
Spustil sem se navzdol po ro- je ibilo dovolj samo zravnati se vu, da bi videl, koliko je že upad-1 in že sem se z nogo dotaknil la voda. Ugotovil sem, da je že j tračnic. Največkrat sem se zado-močno upadla in da je bilo med voljil s tem. IKo pa sem jih zopet stropom rova in vodo že precej! poskušal doseči, jih nisem mogel prostora.	j več zaslediti. Spustil sem se torej
, “Ujemi kako podgano, da jo ; pod vodo, da bi jih otipal z roko, pojemo,” mi je zaklical Carrory.; a zaman. Iskal sem od ene stene Če bi hotel ujeti podgano, bi rova do druge, a brez uspeha, bil moral biti bolj spreten in Našel nisem nič. gibčen.	I Zašel sem torej.
Vendar pa mi je upanje vrnilo ] Obstal sem, da bi se mogel moči in, ko sem gledal prostor razvedeti in premisliti. Glasovi med vodo in stropom, mi je šini- tovarišev so prihajali do mene la neka misel v glavo. Vrnil sem samo še nerazločno kakor odda. se na polico.	Ijemo mrmranje. Ko sem si ne-
“Dobra misel mi je šinila, ma- koliko oddahnil, sem znova zajel gister. Ker krožijo podgane po zrak in se potopil. Ves moj trud rovih, je to dokaz, da je^mogoče Je bil zaman: tračnic ni bilo

■ KOLEDAR
društvenih prireditev
Obrati v vesolju
V SZ preskušajo možnosti dol-' go trajnih poletov v vesoljskih j laboratorijih, ki naj bi se v do-j gledni prihodnosti, vsekakor pa | že do konca tega stoletja, spre-j
priti skozi nje. Splavati hočem do stopnišča in poklicati na pomoč. Po tej poti bodo hitreje mogli priti do nas.”
“Ne, tega ti ne dovoiim.”
“Saj plavam s tako lahkote, kakor vi hodite, in v vodi se počutim kakor riba.”
“A slab zrak?”
“Ker morejo podgane skozi, zame zrak ne bo slabši kakor zanje.” . /
“Pojdi, Remigij,” mi je zaklical Pages; “mojo uro dobiš v plačilo.”
“Kaj praviš ti, Gaspard, na to?” je vprašal magister.
“Nič. če se mu zdi, da more dospeti do stopnic, naj le gre. Jaz mu nikakor ne smem braniti.”
“A če utone?”
“Kaj pa, če se reši, namesto da bi umrl tukaj?”
Magister je nekaj časa razmišljal, nato pa me je prijel za roko in dejal:
“Pogumen si, moj mali. Stori, kar hočeš. Mislim, da je to, kar hočeš storiti, nekaj nemogočega; vendar pa so se mnogokrat tudi nemogoče stvari izvršile. Objemi nas vse.”
Objel sem drugega za drugim, nato sem se slekel in zdrknil navzdol.
“Kličite ves čas,” sem še naročil. “Vaš glas me bo vodil.”
Koliko prostora je bilo med vodo in stropom rova? Ali ga je bilo dovolj, da se bom mogel gibati? To je bilo najvažnejše vprašanje.
Kmalu sem spoznal, da moram plavati zelo počasi in previdno, da ne zadenem kam z glavo. Spoznal pa sem tudi, da je precej verjetno, da se bo moj poskus posrečil. Ali mi bo ta poskus prinesel rešitev ali smrt?
Okrenil sem se in opazil svetlikanje naše svetilke na vodni površini. To je bil zame svetilnik.
“Ali moreš naorej?”
“Da.”
Previdno sem plaval dalje.
Edina nevarnost; je bila v tem, da ne bi zgrešil prave smeri. Vedel sem, da se nekoliko vstran od rova, kamor smo se bili zatekli, rovi križajo. Kljub temi se nisem ismel zmotiti, ker bi v nasprotnem primeru bil izgubljen. Na tleh bi se ne mogel zmotiti, ker bi se ravnal po tračnicah ; tu zgoraj pa nisem imel nobenega znaka, ki bi mi mogel pokazati smer. Toda tudi tu sem našel rešitev. Potopil sem se pod vodo in skušal z nogo doseči dno. Otipal sem tračnice. Lahko bom našel pravo smer.
Zdaj pa zdaj sem se spet spustil na dno, da sem otipal tračni-
SEPTEMBER
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne.
23.	— Žetvena večerja s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
24.	— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
1.-—Praznovanje 25-letnice, odkar je slovenska šola Sv. Vida postala farna ustanova.
1. —r Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v par-
22. — Občni zbor Slovenske
pristave.
2£ — Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	•— Rediteljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
11. — Belokranjski kluc priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
. menili v tovarne in zavode na | krožnici okrog Zemlje.
Znani konstruktor profesor Feoktistov pravi, da je razvoj vesoljske tehnike tesno povezan z industrijsko dejavnostjo v prostranstvu, kjer je v breztežnem stanju in vakuumu mogoče dohiti na Zemlji nedosegljive zlitine in kristale. Dr. Feoktistov napoveduje tudi velike elektrarne na krožnici.
Po njegovem mnenju bi bila cena tako pridobljene energije enaka tisti na Zemlji, vendar bi bile to orjaške zgradbe: za ve-soljsko elektrarno moči 10 milijonov kilovatov bi morali zgraditi sončne baterije s površino 50 do 70 kvadratnih kilometrov, premer antene, ki bi energijo oddajala na Zemljo, bi bil od enega do poldrugega kilometra, površina sprejemne antene na
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
ku s kosilom in plesom. (Maše 12.—Slomškov krožek priredi zemeljskem površju pa nekaj
ta dan v Parku ne bo.) .	vsakoletno Slomškovo kosilo
7. — Klub newburskih upoko- v farnem avditoriju pri Sv. jencev priredi večerjo s ple-j Vidu.
som v Slovenskem narodnem r 19. — Fara Marije Vnebovzete
nikjer.
Nedvomno sem zašel v napačen rov, ne da bi bil opazil. Moral sem se vrniti.
Kako to ? Tovariši niso več kričali ali vsaj jaz jih nisem več. slišal.
Obstal sem za trenutek kakor brez moči. Nisem vedel več, v> katero smer naj krenem. Bil sem, torej izgubljen v tej tetni, pod tem dbokom in v tej mrzli vodi..
Nenadoma pa so se tovariši znova oglasili in zopet sem vedel, v katero smer moram kreniti.
Plaval sem nekoliko v smeri, od koder sem prišel, znova sem se ipotopil in otipal tire. Torej je tukaj bilo križišče. Poiskal sem kretnico, a je nisem mogel najti. Otipal sem steno ob križišču. Našel sem vogel. Kje pa je tir?
Otipal sem ga do konca. Prenehal je nenadoma.
Tedaj sem spoznal, da je voda ko je pridrla z vso . silo v rov, odtrgala tudi tire. Zdaj nisem imel nobene stvari več, po kateri bi se mogel ravnati.
Moj načrt je postal neizvedljiv in moral sem se vrniti.
Zdaj sem pot že poznal in sem vedel; da ni nobene nevarnosti. Plaval sem hitro, da bi eimprej dospel do tovarišev. Njihovi glasovi so me vodili.
Ko sem se približeval, se mi je zdelo, da so glasovi tovarišev postali močnejši, kakor da bi bili dojbili novega poguma.
Kmalu sem dospel do rova in sem jih poklical.
“Pridi, pridi,” mi je dejal magister.
“Nisem mogel najti prehoda.”
“Nič ne de. Rešitelji so že blizu. Slišijo že naše klice in tudi mi .slišimo njihove. Kmalu, bomo mogli tudi govoriti med seboj.”
Hitro sem splezal na polico in prisluhnil.
Res so bil udarci krampov mnogo močnejši. Klici, tistih, ki so se trudili, da bi nas rešili, so prihajali do nas. Bili so sicer še slabotni, a popolnoma razločni.
Po prvem navdušenju sem se šele zavedel, da sem popolnoma premočen in da me zebe. Ker nismo imeli dovolj obleke, da bi se z njo ogrel, sta me magister in stric Gaspard zakopala v droben premog, bi je vedno nekoliko topel, in se oba stisnila k meni. Tedaj sem jima pripovedoval o svojem raziskovanju in kako nisem mogel več naprej, ko sem zgrešil tire.
domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alpski sekstet.
14.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo
obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v, SDD na Recher Avenue.
10. — Glasbena Matica priredi božični Koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR 1979
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
kvadratnih kilometrov.
Takšnih vesoljskih elektrarn bi morali na krožnici okrog Zemlje zgraditi nekaj sto, če bi hoteli v celoti zadovoljiti potrebe človeštva po električni ener giji. Da bi jih lahko gradili, Iv potrebovali posebne orbitalne zavode, kjer bi varili konstrukcije. Sedanji poleti pomenijo premiero takšnega vesoljskega varjenja, saj so zdaj že preizkušali pridobivanje kristalov polprevodnikov.
Mlečne reke tečejo po ulicah Moskve
Beli potočki, ki sledijo kupcu na poti iz mlekarne, ali pa babuške, ki ožemajo na večer vedra jezera razlitega mleka po policah trgovin, so že desetletja tarča o-strih napadov v sovjetski javnosti. Toda “mlečne reke” vztrajno tečejo naprej, na njihovih obalah pa rastejo grmade papirja, s katerimi ministrstva in u-prave “odločno rešujejo” ta kronični problem. Partijsko glasilo “Pravda” zdaj poziva k osebni odgovornosti in naravnost imenuje dva namestnika ministra za mesno in mlečno industrijo SZ, Sokolova in Konošenka.
V	minulem desetletju so pa- do 44 kopejk za liter, (to je pirnati pollitrss-ki tetrapaki mle- približno 50 do 70 centov).
ka docela spodrinili steklenice. O mlečnih rekah so v sovjetski Le sem in tja je še najti v trgo- javnosti že nič kolikokrat raz-vinah ustekleničeno mleko, po pravljali. Preplah je vnovič dvig-katerem pa malokdo sega: stek- niia “Pravda”, potem ko so kon-lenice je namreč potrebno po trolorji v Omsku, v neki živilski uporabi natančno oprati in jih trgovini ugotovili, da je bilo od oddati na posebnem sprejema j- 720 dobljenih paketov mleka in šču, koder so običajno dolge kefirja kar 222 razmočenih in vrste. S tetrapakom vseh teh popokanih po šivih. (Podobno so težav ni. So pa druge: zavoljo nato odkrili še v mlekarnah Ki-slabega papirja se precej tetra- jeva, Odese, Minska, Volgograda pakov že med prevozom, pa tudi in drugih sovjetskih velikih kasneje v trgovinah razleze po mest. šivih, napihne v mehurčke in mleko začne počasi kapljati na plan.
32 milijonov “tetrapakov” propade “po planu”
V	zadnjem, desetletju je tako propadlo vsaj sto milijonov pol-
Prodajalna ni igrišče
V prodajalno ali veleblagovnico je vstop prost, vendar to ne pomeni, da se tam lahko vsakdo giblje, kakor se mu zdi, ali da se otroci lahko igrajo. S tem so se morali sprijazniti mladi starši v Duesseldorfu na sodišču, ki je odločilo, da so soodgovorni za nesrečo prodajalke, ki se je poškodovala ob padcu čez njihovega dveletnega otroka.
Mlada družina je prišla v veleblagovnico. Mama je pomerjala obleko, oče je gledal, otrok pa je brez nadzorstva brskal po tleh. Prodajalka ga ni opazila in se je spotaknila. Zaradi zapletenega zloma v gležnju je bila pol leta na bolniški, potem pa je. vložila tožbo.
Sodišče je ugodilo njeniizahtev naj ji otrokovi starši . plačajo odškodnino. Po sklepu sodišča se mora v prodajalni vsakdo tako vesti, da ne ovira prometa. Kdor tega ne upošteva, spravlja druge v nevarnost. To velja zlasti za majhne otroke brez nadzorstva, za katerih nenadne premike odgovarjajo starši.
—----o------
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
Pred leti so zvezna ministrstva za mesno in ‘mlečno -industrijo, za ceiulozno-papimiiško industrijo, za trgovino, strojegradnjo, za lahko in prehrambeno industrijo ter razne zvezne uprave obljubili, da bodo odpravili po-litrskih tetrapakov z mlekom, manj kiji vosti pri pakiranju mlekar predstavlja na milijarde ru- ka v tetrapake. Šest mesecev so bljev škode. Trgovci si s tovrst- nato ustanavljali posebno komi-nimi izgubami mleka ne belijo sij o, ki naj bi se 'odločno lotila glave, ker jih ščiti poseben odlok Ukrepov. Naslednje poldrugo le-ministrstva za mesno in mlečno to je komisija v mukah rojevala
razne^predloge in priporočila za
industrijo, ki dopušča “naravno izgubo” 0,8 odstotka. To pomeni, da od dveh milijonov ton mleka, kolikor ga letno nalijejo v tetrapake, lahko mirno propade, “po planu’ 16,000 ton mleka ali letno 32 milijonov pollitrskih tetrapakov. Propade pa ga seveda še dosti več, kajti iznajdljivi trgovci pripisujejo k mlečnim izgu-jbam tudi privarčevanih 0,8 do-
izboljsanje stanje. In ko je naposled sprejela program boja proti nemarnosti na področju tetrapakov, so se dela lotila sama ministrstva. Zadevo so prerešetali na zasedanjih kolegija,
nistra.
Kljub gori sklepov je skart osemkrat večji
Toda reke so tekle naprej. Nobenega uspeha niso dali tudi ukrepi v podjetjih, ki izdelujejo embalažo za tetrapake. V om-ski papirniški tovarni so le ugotovili, da je “v zadnjem času škart porasel za osemkrat” in da je letna škoda zaradi neustreznega papirja dobrih 25,000 rubljev. Voditelji drugega podjetja, ki letno “proizvaja” nad tisoč ton pokvarjene embalaže, pa celo terjajo od ministrstva mesno in mlečno industrijo, naj jim njihove izdelke — s čimer bi praktično uzakonilo škart . . .
Kriva je, meni “(Pravda”, malomarnost, ki izhaja iz nesoglasij med posamičnimi zveznimi ustanovami, navajenimi prekladati skrbi na pleča drugih. Vsakdo pač gleda na to, da bi izpolnil plan in takšne “malenkosti”, kot
Za vsakovrstna tiskarska dela
ae priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio iel. HE 1-OS2S
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve oKrožmce, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice
N&jlepia izdelava - FVvovratcn papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE •S AMERICAN HOME newspaper
sprejemali (okrožnice, sklepe, razmočeni paketi mleka, jih ne priporočila: ministrstva so za-' skrbijo. Toda kar zadeva gospo-čela tekmovati v kopičenju gor daren odnos, opozarja “Pravda”, papirja, s katerim naj bi zaje- ni razlike med zavlačevanjem
zmEMumm mmmmMmmm
biujigear
mmmm
■
mmmM mmmm mwmwM
m
AMERIŠKA DOMOVINA
“Imel si toliko poguma,	da	si	voljenih “naravnih izgub” masla, j žili mlečne reke. . Prednjači, kot	z izgradnjo plavža	ali med ukro- (
šel pod vodo?”	kefirja, smetane, sirčka in dru- navajajo, ministrstvo za mesno	čevanjem mlečnih	rek: škoda je j
“Zakaj ne? Žal pa	nisem	našel	gih mlečnih izdelkov. Tako letno in mlečno industrijo, ki je v	v drugem primeru lahko celo
ničesar.”	izteče v kanalizacijo na desetine ; velikih nakladah izdalo osem sk-	dosti večja.
(Dalje prihodnjič)	^tisoč ton mleka, ki velja od 32 ilepov kolegija in tri ukaze mi- __________1	, i.
D.