41. *t«v. Posamezna številka I K. V OE.LJU, sebota, 3, aprilu $820. Poštnina plaćana v gotovini. tCTO \l •oboto. - Cona i Za ćelo leto 56 K, ia 1)(,|' leta 28 kron; z.i četrt lela 14 K, n ) mesec 5 kron. ^••»m«»B« tt«vllk« stan« tO «lM«rJ«v. Na pismene naročbe brez poiiljatve đenirja •• "• morem« ozlratl. Maroćnikl naj pošiljajo naroćnino po posfnl nakaznid. Reklamacije »lede Usta so poštnine proste. Nc-franMrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozlra. Ur edniitva In uprsvniitvt Er* riiihiija v Zvezni tlskarni v Celju, Strestmajerjeva ulioa at* ti Oglasi se raćunajo po porabljenetn prootoru in sicer: za navadne oglase po 45 » od 1 mm, za poslana, na-inanila obiw\\\ zborov, naznanlia 0 smrti, zahvale itd. 78 ¥ od 1 mm. za reklamne nolice med tekstom I K od vrste, Mali oglnsi (največ 4 vrste) I K. Pri većkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vraćajo. Telefon 5t. 53 IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TI8KARHA V CELJU. HBB ODGOVORNI UREDNIK VEKO8LAV SPINDLER. f4aša Velika noč! Olovekii se hoće često velikih nio-„iiiiH'v. svečaiicjših nr. praznikov, kn jK-Mavi v kot vsakdanjosti življenja ni s Mrcgim oćesom premeri svojo pot nazai ■n naprei. Hoće se mu posvećenih ni. ko ure v sebe, tla si očisti in okoplje notia-njust navlake, ki se mu je proti volji \Kiie/dila ob dneli, ko je bi I le ćlovek. ž!-■u bilje, ki se mora v svetu za svoj ob--t.'iiiok boriti, iskati zaslombe in utehe v •i lirtiiirnem delu in v boju. ki ii'j po/na uitinietitnlnostj in mehkih rokavie. Zato se ćelo v najiibož'ie;sih rodbi-•/jiIi tako radi oklepajo prosla\ : godov. ■'.i^nega dne. raznih oblctin'c poroke, /«:!o som uioćneiši, smelejši in krepkejši. dfi se nam ln:)*i ue bodo več krivili pod brenieiii, ki smo >i jih naložili sami, ko smo po tisoćletnein K'bstvu pr-vic siopiij pod svobodiK) Soluce. Nai nam ne klone već misel. Dovolj smo blodili '< po ;;rmovju in trnju, u a š K r i s t pa leži j !>rvav sredi bole. ravno ccsle. oroomi in I zbit morda ćelo od nas .s.nnih, ki snio } blodili v temi. ker oči nišo jirjnoslosvet- i lobe. Vstanimo. hitimo na cesto k naše- i mu Kristu, ita zabrišemo sledove svojih i srehov. saj On še živi. mora živeti! Po- i slejnio v oči temu velikeuni trenutku, o ! i katerem snio sanjali v svoiih razdvojenih, osanielih urah, ne zamuuimo tuđi te-K'a. ce noćemo mi vsi še eukrat na 0 o 1 -X a i o... Dr. Av^. l'eisman. ! Vesele Velikonočne praznike /e/i vsd'/i naroaiikom, prijateljem in sorniš-lj em kom uredništvo in upravništvo. Protić-Koroščeva vlada — | zašcitnica krvosesov bo-1 sanskega kmeta! Sramotne razniere so vladale v Bos-j ni in Hercegovini. Zemlja je bila last be-j rov. \ eleposestnikov. zvečiiie Tiireinov, i >kmeije« pa so morali.....kakor pri nas j pred I. 1848 — dajati desetino in bcjji so iih izsesavali iu izmozgavali na vse mo-| soće načine. Ko je prišla na krmilo bivša i demokratska vlada, je /. vso doslednost-! io začela izvajati agrarno reformo, osvo-. bojenje kmeta iz siiženjskih razmer. Bc-• si so se pać ježili in na vse kripije delali. j da bi oneiiK^očili reformo, toda demo-( kratska stranka se na vse to ni ozirala in je izvajala z železno Uoslednostjo .svoja I načela socijalne pravičnosti. | Vedno pa so imeli begi zaslombo v | i Frotićcvi radikalni stranki, za veznici dr. j | Kcrošca. Dr. Korošćeva stranka je pać ; v Sloveniji hinavsko zavijala oči in zatr-: ieviila, da ie tndi ona za »radikalno« a- i j .s'ramo reformo, v resniei pa se je z dušo in telesom zapisala Proriču, najhtijšemu sovražiiiku agrarne reforme. In ž njim je šesta vila tndi skupno vlado, kjer ie že siiiiuotiio ispustila v vprašanju valute, v vprašanjii ženske volilne pravice itd. — in seveda tuđi v vprašanju ajjranie re-fonne. Zakaj.. odkar je Protić-Korošćeva vlada na krmilu. ne Ie da agrarna reforma ne napreduje, nasprotno so ukinienl žt skoro vsi tozadevni nkrepi prejšnie demokratske vlade. Kaj je Korošcu mar. će tisoči bosanskih kmetov it'čijo v su2- ! nosti. samo da ie on na - vladi. hi komaj se je pojavila Protić-Ko-roščeva vlada, že so be?i drzno dvignili svoje smlave. Na protestni okrajni skiip-ščini v Mostaru so na predio«: ziuiru\trn krvosesa Spahiča Melnned Salima skh-nili. da zahtevajo o<\ vlade nkinjenie vseh odredb o agrarni reformi: zahtevajo dalje, da niorajo kmetje liak (t. i. desetino) za I. I9IS in 1919 plaćati v denariu, za I. 1920 po zopet v naravi. In da si privoščijo ti Turćini visok predrznosti. si v svoji protestni okrožnie! drznejo ce!o rožllatl ? otomanskimi meci in pišejo doslovno: ». . . . no danio se od niko.uar gaziti (!). pokazati hoćemo, da smo pravi sinovi svoiih (turskih) očetov, koiih me-čev žvenket se ie stofetja ču] od Trebi-nja do brodskih vrat.« Fn da konečno fi bogataši pokažejo, kako «sr>oStu.fe.fo« kmeta — siromaka, ki ga drže v sužnosti in ^a i,rulijo, imenujc.fo v tej okrožnici sebi podložne kmete »čor- t boloke«. Ali naj pišemo še već o teli turskih bečili, ki delajo sramoto naši državi?! -Zdi se nam. tla ni treba! Z /alostjo samo še enkrat konstatirani«, da so te kreadire našle in imajo še danes zaščiio v Protič-Korošćevi vladi! •Mislimo, da sinu povedali dovolj! Kdosmeiivažatiinktiko? Novu klerikalno-radikaliia vlada bo lahko za državo rienadomestliiva pogu-ba. će je ne borno knialu odstranili. Ona ni/na nobetietfa druzeffa cilja, kakor ob-držati ćimdaije vlado v svojih rokaii in skuša to doseći i demagogijo, varanjem ljudstva, ki bi ravno sedai Potrebovalo uajresnejše, nesebične in zniožne vlade, da nas resi j)iopada, v katercjja drvimo vsled jjospodarskeKa poloma, ki jjrozi ćeli frropi. Vlada pa je šlepa, njeno naj-važnejše delo ie sedaj v tem. da prešanja politično ji iieljube, ćetudi zmožne u-radnikj, stvarno pa sipljc Ijiidstvu pesek v oči. Najjasneje se to vidi pri politiki prehrano in izvoza. Pr.tv jo da ic Slove-nija dobila dovoij živ.\'a in nam za to Plenijo po Uuimlii /c kupljeno zitc- in ino-k.). Cene pa rasteio vsak dan. sk;>roda \sako uro, da na:; mora biri groza preci bodoćnostjo. Po ća.sopisiii pu so javljali, da so ves izvoz. Aivez i pr^poveJali. l.sto-ćasno pa .slišiino o vseh mojfočih čudniti izvozili. »Riječ SI 'S u pr. poroča. da je nova vlada dovulila nekomu španjclske-imi zidu Mojši Tiilvi - i/voz 1000 koma-dov svinj v hiiljo. Mi se ne bodemo borili proti vsake-mu izvozu, kakor to delajo nekateri gro-i inovniki v Ljubljani, da bi si na ia način priborili popularnost, ker se predobro za-vedamo, da nam manjka vsch mogočih industrijskih predmetov, ki jih nujno rabimo, pa iih iz tujine ne moremo dniga-| će dobiti kot za kompenzacijo živil. Bilo i bi čisto v redu, ko bi vlada v tem smislu i gospodarila, saj kot agrarna država t banatsko žitno zakladnico moramo imeti žita odveć. A tiova vlada dovoljuje izvoz | le proti plaćilu tuje valute in s tem imičii-I je še bolj vrednost našega denaria: v j tem slučaju zida Mojša Talvija pa je kle-| rikalno-radikalna vlada dovolila izvoz i svinj proti kompenzaciji treh vajjonov I čokolade, (ilavna kompenzacija za toiz-j voznico pa je bila glasom »Riječi SHS« I siiajna veeerja v hotelu »Moskva« v Beo-j gradu, katere sta se udeležila dva aktiv-! na ministra, triie ministri izven službe, iOioiilpiičičihsrisiite. I Ivan Čankar nam je pokloni] >'f'odo-Ib.'iz saiij«. Oton Župančić zbirko pesmi |»V /arje Vidove«. Spreieli smo ti dve Iknjijgi kot deli resnićne in velike unietno- ■ sli in »za ogledalo teh težkih dni in za Ispi/niiii'. I Nova Župančičeva knjiga je posve- i ■ tena njegovi ženi Ani in obscga pesni iz ■ dobe po »Samogovorih«, povečini iz ča-I .sa vojne, čim težje so bile tedaj krivice i iu brezobzirneje izkorišćanje, tem globlje I srno ohćutili vso lastno sramoto. Iz tega iionižanja se ie |)ovzpela živa želja in vo-I Ija do iepšega. svobodnega življenja. V I teli dneli je bil Oton Županćić med prvi-I ni/ vodniki in preroki, ki so iz vsega na-I šega gorja verovali v zarie Vidove, v I jutro vstajenja. svobode in ujedinjenja. I Migova beseda je bila nov ogenj naše-I mu hotenju, bila je luč, ki nas je dramila I in vodila skozi trpljenje tistih dni. Te pc-I uni so pisane v ltiukah in veri in nosijo I v sebi žive znake svoje dobe. I Fin in globok je pesnik v opazova-I nju. v sprejemanju utisov, mojster ie v I njih tistvarjanjii. Ore do naiglobljih fine«. I "-laža jih z živo in učinkovito silo svojih I "arv. svojega jezika (»Vinar«. «Tih. tih I if krai«). Pesem »Dies irae« ie polna te-I '-e in sile, kakor je težka begajo^a pesem I velikega zvona, ki šega v človeka t I '"ratno roko. Pred svo.iimi strašrtimi bo-I žanstvi trepeče človek in prosi milosti. Med luijsilnejšimi deli je »Glad«. Značil-iio izraza posebnosti pesuikovega boga-stva. uedosegljivo plastiko in moč njego-ga usuarjanja. Pesnik gleda vašu in v okolico s ču-stvom, intuicijo. Ori ni svet sam zase, v njem je ono življenje, ki je povsod in je eno samo in isto povsod. Panteizinu naj-tlc globokega izraza (»Ciledam«, »Zlata jutra«). Kdo. kdo si. Duh - zankar na sredi vse- uiirja? Iz tebe raztt'ka se mreža bleščave, iz tvojega srca, iz tvoje postave kar je. se rodi in rodeč te razširja, razžarja te z žarki v daljave sanjave. (Mesečina.) V naših prsili so soki davnin. Izšli smo iz preteklosti in jo vežemo z bodoč-nostjo. Vzgon biti i nerojenih kri nam polje. življenje njih. ki bodo. rije v nas. in kal s kalio se za prvenstvo kolje. bodoćnost oblikuje svoi obraz. Nje volja je rnočnejša nego naša in vknp nas biča, ženo in moža. (»Telesa naša«.) Pesnik išće svoj pravi obraz, resnič-lio podobo svojo bi rad zagledal pred seboi. Tam pravi: 0. da nam je priti do svoje podobe, i meni i tebi, narod inoj! (»Podoba«.) Ozka in siromašna je njegova domovina, ker jo ljubi, se boji za njeno prihod-njost: Ko drugi grabijo vse dalje, širje, | bos rod, ki bivaš tod, bos v duši čvrst? j 0, kaj bo z vami. vi meiniki štirje, | Celovec, Maribor. Gorica. Trst? j (»Zemlje vid«.) j A ozre s^ v rudokope in plavže, na ■ polja iu obali in vidi naše ljudi, ki so v delti in trpljenju trdni in prdzkušeni. Vanje vtruje in veruje v preporod. Vsem tem graditeljem naše bodočnosti da iskreno besedo, ki izzveni: Zato borno mi kovači kovali i trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko priđe čas, ko sine dan. da vstane. plane kladivar. kladivar silni iz nas . (»Kovaška«.) Prišla je vojna. Brat je grešii nad bratom, ćlovek nad ćlovekom. Težko je bilo obseći vso krivico in vse trpljenje teli dni. Zakaj in kako? smo se vpraše-vali kakor otroci, ki ni še vplival nanje svet s predpisanimi nazori. Ne morejo dočutiti vsega krivičnega gorja, a živo slutijo nesrećo. Ta otroška duša je pesni-ku najbližja in najdražja. Zato nam govori kot otrok, ki mu ćutimo vso globoko-urnnost iz naivnosti in resnične narave. Naš prvi mladinski iirik je. Veliko tragi-ko otroške duše nam je podal v pesmih »Otroci molijo«, »Razgovor« in »Detc ćeblja«. Tu je nedosežen in nedosejfljiv. Prisrčrit1, vere polne besede je pove- dal goriškiin izgnancem. Preporod iz nn-rocine in kulturne letargije je pozdravil z »Našo besedo«, izpregovorjeno ob otvo-ritvi ljubijanskega gledališea. Živeje od nas je obeutil vse naše. rane, sam trpeč, k dajal nam bratom toiažbe. V času, ko so sredi nas vstali prvi sebičneži zoper misel našega odrešenja, tedaj jim je po-vedal svojo odprto in ogorčeno besedo: O vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo možje — j kani, kam ste pahnili sebe in nas? Narod vas bo izpljuriil kot zavrelico. O, skaženo vino! O, vi počeni vrči! Strune brez našega glasu! (»Naše pismo«.) Ves ta težki čas je šel pesnik z nami, obćutil in pretrpel ga je z nami, budil je »kladivarja« v nas. Dvigal je k sebi vse, ki so bili lepo'c in resnice gladni. Pajal nam je od svojega velikega bogastva. — Najboljši brat nain je bil in vselei je imel za nas pravo in dobro besedo. Naj bi šel z nami še dalje, iz zarij Vidovih v jasen in širok dan niscica cL'la, k veliki zgrad-bi pravice, kulture in sreče. Naj nam bo vodnik v bodočnost. ki smo jo zagledali uekoč iz sanj in trpljenja. Naj nam bo njen prorok. Mi vsi pojdemo ž njim. F. R. Stran 2. •NOVA DOBA« Stev. 41 eden polkovnik in pet radikalnih poslan-cev. Pri večerji, katero je plačal MojSe Talvi, so pili šampanjca, renomirana francoska in netnška vina in jedli sama izbrana jedila. Te dni je izdala vlada ćelo kopico iz-vo/nic in sicer: Dušanu Srskiču. bratu seda inoga radikalnega bosanskoga deZ. predsednika dr. Mil. Srskiča izvoznico za -10 vagonov konize: Dušan Srskič je tr-jiovec z manufakturo: dalje Djordju Jo-vanoviču, trgovcu z manufakturo in zetu dr. Mil. Srskiča. izvoznico za 10 vagonov koruze: Aleksa Markovič. gostilničar v Tuzli, tast Vlade Andriča. vodje srbskili radikalcev v Tuzli, je dobil istotako izvoznico za 10 vagonov koruze. Lahko bi še našteli več takih »vladnih sorodnl-kov», ki dobivajo sedaj izvoznice za stvari, s katerimi se v svojem pokliču sicer niti ne pečajo. Ista klerikalno-radikalna vlada. Vi uganja takšno naravnost zločinsko korupcijo, si je drznila svojčas napadati kn-stalno-čiste značaje, kot je bil naš nr- I umorno delavni minister dr. Kramer! -Kani jadramo? Boljševizem demokracija in slovanska politika. (Iz govorov ministra za zunanjc stvari ds. Beneša in poslancev dr. Kramara, dr. Am. Hajna in Fr. Sisa v čehoslovaškem narodnem shromaždenju.) (Dalje.) Cehoslovaški narod se mora tu požuriti, da uveljavi to realistično slovan-sko politiko najprej v svoji lastni državi in še-le na to v slovanskem svetu sdIoIi. Ce priznava slovanski svet brezpogojno. da stojijo Cehoslovaki v celem kultur-nem razvoju v socijalnem. političnem in gospodarskom delu najvišje med Slovani. potem se imamo zahvaliti temu samo zato, ker so imeli Cehi vedno več smisla za realno politiko in socijalno delo in imajo tuđi v slovanskih zadevah program realne, razumne, ideialistične in pri tem praktične ter požrtvovalne slovanske po-litike. Mi smo pred ostalimi Slovani na-prej. ker oni nišo imeli možnosti in pn-ložnosti učiti se realizma, kakor smo jo imeli mi in jo imamo še danes v osebi svojega prezidenta Masarvka. Naša slovanska politika bo sedaj predvsem v tem. da borno sami resili svoj problem pri Slovakih in Rusinih in dvignili enc kot druge k največjemu gospodarskemu in socijalnomu blagostanju. Naša slovanska politika bo nadalje v tem. da se bo-demo morali ravno tako sporazumeti s Poljaki hi se z njimi učiti gospodarsko in politično sodelovati in da moramo tuđi napram Pomakom odločno zavračatl vsak šovinizem in vsako prenapetost. da borno lahko isto tuđi od njih pričakovall. Svoje politike k J u g o s 1 o v a no m mi ih treba definirati, to smo vedno izvajali, io izvajamo in jo bodemo izvajali; naše razmerie je čim najtoplejše in sodelova-nje najbolj bratsko. Končno razmerie k Rusiji. Borno pomagali Rusiji in moramo ji pomagati, kolikor je pač to v naših ino-čeh. Tu borno postopali popolnoma sporazumno z vsemi našimi zavezniki, katc-rim hoćemo ostati zvesti. S tem je ozko v zvezi politika v centralni Evropi. Mi smo v centralni Evropi in jaz se poslužujem te besede kot zem-ljepisnega termina in ne političnega. In mi toraj moramo izvajati politiko v centralni Evropi. Ce me danes kdo vpraša. kakšne težave ima naša država, mu moram predvsem odgovoriti, da imamo te-žave zato, ker imaio veliko večie težave naši sosedi. Dokler borno Vneli nered oko.i sebe, ne bo popolnega reda pri nas. Imamo gotove skupne interese s svojinu sosedi in v tem smislu moramo izvajatl centralno evropsko politiko. V ostalem pa moramo raznmevati naše razmerje k našim sosedonvv centralni Evropi, ne satno v gospodirskem smislu, ampak tuđi v drugom. Rila bi blaznost. če bi se hoteli v centralni Evropi izolirati in izvajatl vse proti sebi. ali se hoteti vrniti k politi-"ki starega režima iz bivše Avstrije. In tu vnovič dvigam geslo — novega režima proti staromu in tu moramo r?či. da mora biti naša politika v centralni F.vropi tako napram Avstriji in Ogrski. l;ot ti-Ci napram Poljski in Rumuni'i, porolimm.1 na novo zamišljena. Naša politika napram Avsfiji ni nič druzega. Ica'tor izraz teh novih ide', ki pomenijo 7a vsc no;lo-če rase v ćeli Evropi politi!; o miru. prr-misleka in konstruktivno politiko. So riurije. l:i bi nas raHi zaved1; k 'irnrcmiS-ljeni politiki napram sosedom. k Punaju. k V aršavi, k Pešti. Zavračamo to poseb- ; no danes. ko moramo pričal.ovati, da bo v Rusiji še dolgo kaos in ko je naravnog najsvetejša dolžnost odgovornoga ministra, da s to eventualnostjo v vsakem ! slučaju računa. Posebno v ianašnji ru- j gotovi dobi se mora odgovorna zunanja ' politika truditi, da zagotovi mir na zno- \ traj in na zunaj. mir za obrt in poljedti- i stvo, mir za delavstvo. mir /a buržoazijo, mir za našega kmeta, ki dobro ra>-ume, kaj je novi in stari režim. Zato je politika zunanjega m'iiistrstva napram centralni F.vropi politika miru in premi-sleka. politika, ki ne hazardna, realna po- ' litika novega režima. Hoćemo napram i Madžarski politiko miru. čtprav tega v i Madžarski nočejo razumeti. Toda slabi j uočeino biti in tuđi ne homo napram ni-komur. In ravno za to hočemc ravno danes to miroljubno politiko povdariti. To je naš odgovor na razne deklaracije madžarskih politikov. S tem je v ozki zvezi stališče naše zunanje politike zlasti k vprašanju Nem-cev na Ceškem. Problen- Nemcev na Ce-škem je tuđi slovanski problem, problem ; ćehoslovanske politike, ki ga Ćehoslovr.-ška država in čehoslovaški narod mora-ta reski. Tuđi tu imamo dvoje stališe. V svojem zadnjem govoru v Narodnem shromadženju je proglasi! dr. Kramar?, da bi se čudil. če bi cehoslovaški Nemci sprejeli to Cehoslovaško državo in da bi on sam na niihovem mestu te države nik- j dar ne spreiel. To izjavo g. tov. dr. Kra- I marja smatram z ozironi na zunanjo politiko za nevarno. Ćelo to njegovo staliS-čc v vprašanju Nemcev bi lahko dobro karakterizirali kot stari režim. Ce bi nr mirovni konferenci tako govori!, bi ne bili nikoli dosegli tega, kot smo v resnicl. Zelo dobro se spominjani, kake so razni zavezniški politiki na mirovni konferenci J povdarjali, da bode in mora biti politika i Cehoslovaške države razumna, stvarna, narodnostno taktna. Že ta stvar nam je podučna in morali bi razumeti. da je v teh stvareh potrebna edinost. Ta položaj zahteva v narodnih stvareh politiko novega režima. V stvareh narodnostne politike moramo imeti jasno. energično in pravno utemeljeno stali.šće. moramo imeti svojo precizno izraženo teorijo, ki temelji n« mirovnih dogovorih. katere smo podpi-sali in jih moramo obraniti. Samo cnega vprašania se še moram dotakniti. Mi govorimo o bodoči Rusiji in o bodoči slovanski politiki. pa se ne vprašamo, če in kako je ta Rusija pripravljena, da bi šla v bodočnosti z nami. Tuđi to je problem. Mi moramo našo politiko vesti tako. da io bo hotela z nami vesti tuđi Rusija: a to mora biti politika novoga slovanskega režima. Naše skui-nie iz minulosti na so znane. Stara Rusija je hotela k Nemčiji in mi ne veino. ka-ka bode nova Nemčija. Prejšnja politika Avstrije je v resnici zbliževala Rusijo In Nemčijo. Mi moramo delati takšno politiko, da bo Rusija novega režima hotela !n tuđi morala iti z nair«i za politiko miru. . Odgovorni rmnister si re sme zakrivati oči pri tem. da bi mogla bodoča Rusija, ki bi ne imela novega režima, iti čez nas 7. Nemčijo proti Poljski in to zlasti ne srle-de na nas. če bi delala Poljska v svo1n ie rrn»r.la no-klicati v živliertie ro\o «rer?rririio. Inz sr rr5c*?§ani V novi ?et!?riciii in bo-r, nrqni! r>r>!i*iVo rove srencacNe. To ni nn-litika «=trnnVo. amnaV polU^n rfrjnve in naroda. Taz n* d->-oniim vW minuto. Vri-tera od teli po'itfk "br do?es:la ponolno zmago.s (DpUe s!edi.> K poi'ticiienju poloiahi. Ker ni vspe- la akcij? dr. SmndlaVe. začela so se. ka- i kor znano, med rarlarrentarn'm blokom j : in c'erroVrats'-ro zajednico p^gajanja za ; I sestavo koncentracijske vlade, katera > | <-,ta vodila Pmt,č in dr 'Jrašković. Kakor , se doznava, ta pogajania nišo imela uspe-ha ter so se Končno definitivno preklnila. Paiić v Beogradu. Pašič jo dospd dne 30. marca v Beograd. Dne 31 marca od-potoval je i/ Pariza tuđi drugi član naše delegacije dr. Radovič ter pridc v f^oo-grad. (lovori se, da sta dospela v Beograd radi posvetovanj o pravcu nadaljnlti pogaianj z Italijo. Sprememba v ministrstvu. Vesti pra-\ iio, da bo mesto pravosodnega ministra prevzel dr. Dušan Pološ. član A'.edakovi-čeve skupine, ker je dr. Ninčič postal ml-nister za trgovino namesto odstopivJega Ribarca. J Prltožbe Radgončanov. V par dneh j nanioni posotiti tiunajsko vlaJo deputaci-i ja nemških prebivalcev iz Radgono, da j ! se pritoži zopor posloparije srbskega vc- j i jaštva. Prositi hoče. da. ako se že ne da I Lzprazniti Radgona po določilili mirovne | konferonc. naj so \sa.' zainenja srbske i voajke s hrvatskim} ali slr,\ enskiini. Po- ! božna želja Kadgončanov jo očividna; naj Ie paziio, da po priklopili k Avstiiji ne pridojo v hujše razmere. kakor jili j imajo sedaj pod varst\om naših srbskili i čet. I Zagrebški komunisti za Jugoslavije ' Poročali smo že, (Ja so dobili pri občin- j skih volitvah v Zagrebu naj več glasov komunisti, ki imajo z demokrati većino Prva seja dne 29. tm. je bila izreJno burna. Ko je pred prehodom na dnevni retl demokratski zastopnik Krešič v oštri izjavi protestiral proti zopetnemu pojavu ! narodno-izdajalske frankovske stranke v j političnom javnim življenju, k cola zbornica burno pritrjevala in bila skrajno o-gorčena, ko je hotel nato vodja frankov-cev dr. Prcbeg probrati izjavo 'svoje stranke. Komunist Glavač je p'.anil k dr. Prebegu, mu strgal koncept izjave, gr. raztrgal na drobne kosce in med burnim odobravanjem pometai kosce po tleh. Ćela zbornica pa je klicala na frankovce: vun z izdajalci, špijoni, avstrijakanti itd. Volilne zmage demokratov v Zagorju na Hrvaškem. Znano je. da ie hrvaško ' Zagorje najbolj zapiišćena hrvaška pokrajina, vendar so v večini občin. kot v Križovljanu, Vinici, Ivancu. Bišku, PeC-ku. Novom Marofu itd. zmagali popolnoma demokrati; nasprotne stranke niti kandidatov nišo mogle postaviti. Tuđi v VaraždinsJccm koforu so v većini občin / zmagaii demokrati s socijalisti. V VaraZ-dinu samom so dobili kljub NlaKtUčovctr. terorju većino. Sploh so po ćeželi želi demokrati velike uspehe. klevikalci so do bili Ie par odbornikov v okolici I*jakova. sicer pa v Hrvatski klerikaleev sploh nu-čejo poznati. Ktnočko politično gibanje na Hrvat-skem. Rosni kmećki krogi na Hrvatskom so obrnili hrbet izdajici in varalici Rađl-ču. Osnovali so si novo politično organizacijo pod imenom »Seljački Savez«. Odnošaji med Jugoslavljo in Nemčijo. Uradno se javlja, da je kraljeva vlada sklonila obnoviti diplomatske odnošaje z nemško republiko. Imenovala je za upravnika poslaništva kraljestva SHS v Berlinu g. Rajka Vintroviča .ravnatelja konzularno-trgovskega oddelka v mini-strstvu za zunanje stvari, kateri ima čin poslanika 2. razreda. Opravnik se bo v najkrajšem času podal na svoje mesto. Izjetnni zakoni na Ceškem. Dne 30. marca so češko narodno shromaždenje presenetili s tremi izjemnimi zakoni. Po prvem zakonu se podaljša izjemno stanje na Slovaškem do konca leta IVI, drugi zakon odpravl'a pisemsko tajnost, s tret-jim pa se pooblašča vlada, da srne ustaviti popolnotna časopisie. uvesti preventivno cenzuro in odpraviti društveno in zborovalno pravo. Tešlnjsko vpraganle. Medzavezniška komisija je dokončala svoje delo. Olaso-valno pravico bodo imeli vsi prebivalcl. ki so 1. januarja 1919 dosegli 20 leto In kl so imeli 1. avtrusta 1914 svoie bivalls-če v gla^ovalnem ozemlhi. osebe, ki sq_ trajno ravezane va deželo in so bile 1. av^usta 1914 sicer odsutne, pa so sl'iv!i"e v crti izmed zaveznišVih arm^d. Volilne liste rno^ain bifi dogotovljene pred 20. aprilom 19?0. niasovanje pa bo nalnor-reje ^. iv>\? fl Medrr?ve7n»8kfl konferenca v San j Remo. Mfrovi? kr"iferer)ca se sestanc , po snorn7ii'"ti Tfd šef; znvr7n;šV>i vlaJ \ i v c;ntl p,-rno in ozi'oma 11. tm. Antrle-! Sko zastoja T.W'd Oeorge. Prnnciio Mil-i Icrand Ttfi'i'o p» Nitt'. | Iz Ogrske prinaŠa »Arbeiterwillc« ; senzacijonalno vest. da je v madžarsku« ; zaporih in jecah dozdaj zaprtih nad 40.000 l'udi in da se njih število pomnoži vsak dan za rar sto. Z zaprtiml postopa-jo na najgroznejši način. Velika boJjsoviška ofeoziva proti Poljski se jo prićela pred nekaj dnovi na fronti 600 km. Poljski listi javljajo. da Je ta boljševička ofenziva silneiša nego ka-tcrokoli dozdajna. Trde tuđi. da je v zve-zi s komunističnim gibanjem v Nemčiji Boljševiki so koncentrirali novo čete in so oborožoni s tanki, oklopnimi avtomo-bili in z vsem drugim najmodcrnejšim o-rožjeni. Ćela ofenziva se je dozdaj od Bobrujska do južne Podoliie razbila of) poljski obrainbi. Čuje se, da se zaprične tuđi velika boljševiška ofenziva proft Finski. VVilson in nove volitve predsednika Združenih držav. V zboru demokratske stranke so je većina izjavila proti temu. da bi Wilson še v tr.-tjič kandidiral is prodsednika. PTUJSKE MVICL Ptuj. Zastalo mi je srce. ko som zve-j del. da se tukaišnji socijaldomokrati / ! Nemci in nemčurji bratijo ter imajo z afi-mi tajne sestanke. Gotovo no >klep*io nićesar dobrega za Slovence', lu to se je zgodilo v neki dobroznani gostUni v Ptu-iu. v kateri so se zbrali: Dr. Fichtenau. Pavol Ornig, Slawitsch in drugi kot za-stopniki nemčursko stranke tor gostobe-sedni vodja ptnjske socijaldemokracije, vladni komisar in vodja okrajne bolniškc blagajne g. Rože in še nckdo. kateregn ime pa začasno zamolčimo. Vprašamo. ali je vi?''ni komisar bolniške blagajne 7,a to tukaj, da se druži zoper nas Slovence z nemčurji? Soveda. če mu je na srcu veliko število pristašev. tedaj jih Ic nai ima in naj grc med «hajlovce«-. toda *M potom naj pusti uradni posel in ne funsci- ™ ra več kot komisar bolniške blagajne, ka-tera je naša, pri kateri je većina Sloven- : cev. Vrhunce pa je dosegel na zadnjerr: ' koncertu roj,ozniških tamburašev \- Narodnem domu v Pruju. Na ta dan ;e skli-cal socijaldemokratični shod pred ptujsTc! magistrat, čoš. tukaj bodo §li ljudje iz cer. kve. bodo postali in poslušali. in moit vrste se bodo ogromno pomnožile! Kor pa se mu ie to ponesrečilo. šel je s svojim! pristaši v gostilno Wratschkota. kjer se je shod /3 njega klaverno iztekel. Vsleđ te>ra je Kuha/ jc/.o. katero je potoin strc-scl na zavedne Slovence v Narodnem domu. Spravu* se je sedai na cnega, &fe-nemirjanja in so zahtevali. nai utihne, se je predrznil tako daloč, da to rekel: Kaj so meni Slovenci, kai ic meni narod! ter je imenoval tuđi par za Slovence zaslužnih oseb imenomn. da so k ....! Ov\ takc-ga človeka. ki je prišel od bogvekođ. s: naj pustimo Slovenci dopasti takšno ža-litcv in takšne psovke! Ne in nikoli ne! Ptuj. Naši nemškutarji povsod kaže-'o. da še vodno plavajo v toku Ornigove vzgoje. Pri kovinarski zadrugi so zdai že dvakrat sklicali občni zbor na način, da Slovenci nišo bili pravočasno obvešče"(. in so razni Spruschini scveda izvolUi v odbor svoje kimovce. Oblast naj bi vm;s poseerla in razgnala to ogabno družbo re-negatov! Z Dravskesra oolja. Dne -?> tm «e ie ustanovila pri St. J.inža na Or. poljt Kineti'ska podružnica. Kako«- kažejo vsn rnamenia. so bili »zvezani.< prepričant. da doh-io vodstvo v roke. a !c ti so obr?-čali. nesrečni »samostoineži« pa so obrnili in b.voilli odbor iz svojih somišljeni-kov. r>a so gospodle radi tega nejevoljn? in povtarieni, je razurrliivo. Ko bi gosr>od nadrevi7or slutil. kaj se bo zgodilo, bi se gotovo n'crf neverne ŠVntjanščane ne pn trudil. WAW0RSKE HOVICE. Akademik! Iz Maribora In okolice so imeli 28. marca sestanek. kjer so ustanovili »Društvo jugosl. akademikov v Mariboru«. Društvo je nadstrankarsko In stanovsko. Narrtcn društva je organiz.lrci-\\ akademike mariborsktga okra'a. gojiti družabnost, izobraževati ljudstvo s po-učnimi nredavanji. podpirati revne člnne a i in nuditi na potovanin po Stajerskem ' razne ugodnosti. V odbnr so bili vo.'JciM 1 sledeči tovariši: preds. Stanko Moškon. i > jur., podpr. Knop. tehn.. tajn'.k SVvaTča. i •ur.. blag. Zeče. med., odb. N\erčun. med. J ', in Ogrizek eVs. ak.. Kos. sHk. akad in 1 Vorstovšek. eksp. akad. — Apelimnio nafl ■ rodnjfube vseh stratile, da nristopljoM druSfvu fc-ot podpornl in ustanovni člani ina ' na podpiraio v njegovom delovanju. M Štev 41. »NOVA DOBA. Stran 3. Umri je v Mariboru dne 27. p. m. ju-velir Jožei Trutschl. star 50 let. — V St. Lovrencu nad Mariborum je umri 26. p. m. veleposestnik in svoiedobni župan Jo-žtf Miheiič star 82 let. Občni zbor II. konjerejskega odseka slovenske kmetijske družbe se je vršil dne 30. marca ti. v Mariboru. Udeležba je bila velika ter je podal predsednik zbora g. Lovro Petovar obširno poročilo o delovanju odseka, obenem pa tuđi pređ-očil težave. s katerimi se ima odsek boriti. Le požrtvovalnemu trudu članov gre zahvala, da se ie moglo prirediti po vsem odseku razna premiranja konj. Težkoće vladajo pri oskrbovanju žrebcev. Posebno zanimanje treba posvečati gojitvl konj-dirkačev v liiitomerskem okraju. V področje odseka spada tuđi Prekmurje in slovenski del Koroške. Pri točki slučajnosti se je obravnavalo mnogo važnih vprašnnj. [Blisko mestno gospodarstvo. Branitelji nemškega mestnega gospodarstva v Celju iieprenehoma grajajo sedajno slovensko mestno upravo, prej-šnjo nemško pa nadvse povzdigujejo. Pogleimo si mestno upravo Necker-mannov, Rakuschev. Stigerjev. Negrijov, Jaborneggov. Kupili so hiše z vrti skoro ćelo vrsto od brvi pri groiiji do kapucinskega mostu za redaj neprimerno visoke cene. za katerih p/ačilo so delali dolgove. katere je moralo mesto višje obrestovati, kakor so Jonašali dohodki kupljene hiše in vrti. Ne ene hiše in ne enega onih vrtov pa raestna občina za svoje resnične name-ne ni potrebovala. Kupnine za one hiše in vrte. kolikor se jih ne obrestuje, so — i zavržene. prebivalstvu pa za nje nalože-ni davki. In zakaj? Bogatinom celjskim iii za-dostoval već mestni vrt za šetališče. hoteli so imeti na mestni strani Savinje »nu-brežno šetališče« — «Uierpromenade« od kapucinskega mostu do vile župana Jabornegga. Vojna je končala ono nakano in tuđi nacrt, da bi pridobili mestu hišo lekarne Marije Pomagaj. podrli k\>la;iijo in črez: njen svet Po dragem nasipu ali niorebiti podzidanju istega izpeljali sedaini kapu-cinski most v sprednji (.vzhodnO del đrc-voreda v mestnem vrtu. Pametna \n nedraga zvaza voznega prometa skozi mesto z okraino cesto ćrez Breg proti Laškemu bi vendar bila nadaljevanje ceste od kolodvora naprej erez nepozidani svet okoliške deške sole. kamnoseške družbe in mestni. nekdaj Goličev vrt vštric železničnega tovornc-ga skladišča, potem nov most poleg železničnega v ravni smeri na Breg in tam vodečo cesto proti Laškemu. Vrnimo se k zapravliivosti nemskiTi celjskih oćetovl Kupili so brez potrebe za mesto hišo. v katero so nastanili nemški »Stiidenten-heim«, tako tuđi Kocenovo hišo v Jpital-ski ulici in so kupnino kakor tuđi prezi-dovalne stroške vrgli nemški politiki v zrelo, mestnim prebivalcem pa •laprtiii plaćevanje obresti za zavrženi kapital. Brez potrebe so tuđi kupili svet nek-dajne Centove parne žage. samo zato. da ne priđe Slovencem v roke. ker je že dr. Dečko hodil po tistem svetu. Postavili so tam z mnogo prevelikim!, nepotreb-nimi stroški šolsko poslopje na Orabnti TVodnikovi eesti). katero so že čez malo tednov morali z velikimi stroški popravljati. Imeli pa so v groiiji dosti in primer-nih šolskih prostorov. Zavržen je tuđi denar za Smekalovo hišo zraveti omenjenega zemliišča, ker je mesto ne potrebuje. Celjan pa plačui zapravljivost in nemško politiko svojih nemških inestnin oćetov! In tri miljone vojnega posojila. katerega je mesto plaćalo z najetim denar-'em. In devet miljonov istega posojila. katero ima mestna hranilnica! Ako bi bili nekoliko inanj molili Nemštvo in cesarja Viljema ter zasledovali mirna tn trezno razvitek vojne, ne bili bi zapravili 12 mi-lijonov za izgubljeno vojno! — Res ie! Pa zgodilo se ie vsled neoJvračljivega pritiska avstrijske vlade, kateri so pa Nemci. kadar ni šio za nemško vojno, znali upirati se in razbijati niene namene. Ako pa bi se tuđi Slovenci branili vojnega posojila. postavili bi Ji» bili pred puške. Nemški celjski očetje so na mcstr.e stroške kupovali frankfurtarske zastave in jih ob svojih slavnostih vsilievali meš-ćanom ter tako kazalu <]a bi bilo Ce!Jo nemško. kar nikoli ni bilo. Kupili so za mesto Spodnji Lanhor, ki ni v ustih ljudstva »Lanovž«, kakor nekateri pišejo po besedi »Lanhofški. La-novški«, — ne da bi ga mesto potrebova-lo in ne da bi nesel obresti kupa, kako« vsak dan vidimo. Velik de! kup? ie zavržen. In mestno pokopališče. S prav Jra-gim denarjem so kupili nepripraven in nezadosten prostor zanj in so strašno drago prikupovali prostore za razširje-vanje grobišća. za katero bi se bil mnogo ceneje dobil prostor zraven okoliške-ga pokopališča. ki ima za to pripravno zemljo. Koliko se je za mestno grobišče po-tratilo denarja. se težko izračuni, pa o-gromno! Iz navedenih podatkov se razvidi. kako so nemški celjski očetje mestni denar zapravljali iii brez potrebe mesto za-dolževali. To je vzoruo gospodarstvo celjskega nemškega časnika. CELJSKE NOVICE Ncmška hiša v Celju in klerikalno, radikalna vlada. Zgodil se je slučaj, ki demokratsko mešeanstvo celjsko opozar-ja, da je dvanajsta ura. nastopni zoper sedajno politično smer vlade. Notranji minister Trifkovič je vsled intervencije hotelirja nemške hiše brzojavno razvelja-vil (brez kakega postopka!) od demo-kratskega prednika Svetozara Pribičevi-ča v notranjem minstrstvu odobreno za-sego prostorov nemške hiše za nastani-tev javnih uradov. Ta ukrep se je bi! predlagal od stanovanjske komisije v Celju, da se odpomore stanovaniski bedl. Za ta najnovejši nečuveni nesoeijalni čin ministrstva je soodgovoren dr. Korošec. ki mu je bilo treba le rahlo zagroziti g. Protiču s posledicami. da bi si bilo mini-strstvo premislilo nasesti hotelirju neiri-ške hiše. Stvar ie bila tuđi dr. Brejcu v- i naprej znana in kljub enotedenskeniu bivanju v Beogradu ni uredil niti te zade-vice. Demokratski elani stanovanjske komisije v Celju so v teh razmerah morali izvajati posledice in so odstopi'.i. AH so celjski nemški iredentarji s to zahrbi-nostjo nemškeniu življu v Celju koristili. naj slednji sam odloči. ter bode od njego-vega stališča v ti zadevi otlvisno tuđi na-so daljnje ravnanje. Ali ste. celjski Nemci, sporazumni s tem korakom kapitall-stičnega o/.adja hotelirja nemike hiše? Prisrčno odhodnico je priredila celjska krajevna organizacija JDS minulo sredo zvečer odlignemu somišljeniku in politično-kulturnemu delavcu g. dr. Avg. Reismanu. ki je odšel dne 1. tm. v Maribor. V poslovilnih govorih so gg. Prekor-šek. dr. Kukovec. Rebek. Smrtnik. Zagar in Spindler povdarjali stvarno in resno smotreno delovanje odhaiajočega. ki je pomenil za politično in kulturno življenje v Celju izredno mnogo. Uredništvo »Nove Dobe«, kateri je bil dr. Reisman zvest in vnet sodelavec — in upanio. da to tuđi ostane — mu želi vse najboljše v novem kraju njegovega delovanja. kjer bo gotovo tuđi. kakor je to znal v Celju, vedel iiveljaviti svoje bogate duševne sile in zmožnosti. Protestno zborovanje akademične omladine se je vršilo 1. tm. zvečer v Celju, ker vlada v Beogradu noče dovoliti izvoza že nakupljenih živil za jugoslo-vansko akademsko menzo na Dunaiu in tako izpostavlja 700 jugoslovanskih akademikov nevarnosti. da morajo pustiti zadnje mesece svojih studij Dunaj in staviti na kocko dovršenje studij. Sklicatelj shoda, akademik Sch\varz. je v živih bar-vah naslikal položaj jugoslovanskega di-jaštva na Dunaju. ki se mora zaradi prehrane boriti z velikimi težavami. ker vlada ne da za našo menzo na Drnaiu ne podpor. ne živil. Sedaj pa ie prepoveda-la ćelo izvoz živil, katera je dijaštvo za menzo nakupilo in ki čakajo izvoza. Dijaštvo zahteva od vlade, da ta izvoz do-voli in sicer brez carine, obenem pa na] dovoJi za vsakega jugoslovanskega dija-ka. ki gre s sedajnih p'očitnic nazaj na Dimaj. izvoz živil 50 kg. ki jih vzame?o pesamezniki od doma s seboj. Preskrb-ljeno je. da bo vsaka zloraba izključena. ker se bofvsak dijak morai izkazati z legitimacijo jugoslovanskega podpornegn društva na Dunaju. — Navzoći poslanec dr. V. Kukovec je izjavil. da v sklepu vlade ni iskati slabega namena naprair di-jaštvu. ampak se gre za napako. ki se bo dala popraviti. Da ie vladu prepovedala izvoz živil sploh, je vzrok v nesrainneiT!. dnevno rastočem tihotapstvu: da pa se ! iipira sedaj tuđi dijaštvu dati zadevno '■ dovoljenje. je vzrok, ker so razni ele- menti baš tuđi pod krinko ponarejenih đl-iaških dokumentov skandalozno tihota-pili in verižili. Treba bo organizirati tuđi boj proti tej zlorabi na račun dijaštvs. On sam se je v imenu slovenskega dela demokratske stranke obrnil brzojavno na predsedstvo Dem. zajednice v Beogradu s prošnjo, da ista stori vse korake, da se ukine zabrana izvoza živil za naše dijaštvo na Dunaju. Zborovalci so izjavo z zahvalo vzeli na znanje. — Sklcnilo se Je. da se omladina z enako zahtevo obrne še enkrat na ljubljansko in beograjsko vlado. — Enaki skupščini akademske o-mladine ste se vršili v Mariboru in Ljubljani. Prebivale! Oregorčlčeve ulice nas prosijo objave sledečega dopisa: Na našo ulico in na Vrazov trg. ki sta za promet skoro čisto zaprta. se ie navozilo pc-denj na debelo savinjskega kamenja v debelosti skoro otročje glavo. Ker posebno po Gregorčičevi cesti-ne vozi nič vo-zov. lahko računamo, da imamo to kamenje za večnost za okrasek naše ulice, če ga ne bodo otroci razmetali po vrto-vih ali pa tuđi v okna. zakai večkrat .'»c vršijo ćele »bitke« z lučenjem tega kamenja, Posipovanje s takim kamenjem po našem mnenju ne spada n? ulico, po "Kateri je dovoljen prehod samo pošcem. V javnem interesu prosimo vsi stanovalci te ulice, da se to kamenje odvozi in se naj cesta posiplje z drobni;n kamenjem iz kamnoloma. Obrtniški sestanek v torek, dne 1 aprila pri »Braniboru« zvečer ob 8. uri. Na sesranku predavanje. 2e!eti je mno-gobrome udeležbe. Podružnica C. iM. za Gaberje priredi na velikonočni pondeljek, dne 5. aprila ti. zabavno veselico pri »Grenadirju« na Potulah. Ker je čisti dobiček namenjen C. M. družbi, vabi podružnica vse prijatelje C. M. družbe na obilen poset. Lepa beseda pri nekaterih ljiuleh v našem mestu nič ne zaleže. 2e večkrat smo opozarjali na nedopustnost. da se odlagajo razne smeti na obrežju Savinjc med kapucinskim in železniškim mostom in da je za odlaganje smeti določen prostor med južno in državno železnico v bližini gostilne Wilson. Ali naj po mnenju nekaternikov ćeli kupi nesnage na Sa-vinjskem obrežju zbujajo občudo\anje tujcev? Najbolje bo. da se odslej vsako-gar. ki se ga zaloti pri odkladanju smen na tem prostoru, eksemplarično — v svarilo drugim! — kaznuje. Če lepa beseda ne pomaga. pa naj poir.aga — pokora! Za »Jugoslovansko Matico < podružnico Celje se je v pravni stvari špedicij-ske in komisijske tvrdke »Balkan^ v Liubljani. zastopane po g. dr. Antonu Božicu, odvetniku v Celju proti tvrdki Emc-rik Suppanz v Rogatcu. zastopani po g. d.r. Juro Hrašovcu. zavezala tvrdka Emerik Suppanz plačati poleg odškodni-ne še znesek 6000 K za celjsko podružnico »Jugoslovanske Matice >. — To je prvi večji dar. ki se je tem potom izposlo-val za »Jugoslovansko Matico«. Nesrećo z »dokazi resnice« ima »Ies-ni trgovec« Matija Kolar na Kralja Petra cesti, ki je bil svojčas uslužben pri mestni elektrarni. a ie moral biti radi raznih manipulacij odpuščen. Obdolžil je svoj čas vodio elektrarne g. L. .lanežića pod-kupljivosti. Pri prvi obravnavi pred tremi meseci je Kolar ponudil »dokaz resnice«. Pri obravnavi dne 1. trn. se mu je ta dokaz na njegovo žalost popolnoma ponesrečil in je bil Kolar obsojen na 3 dni zapora in plaćilo vseh stroškv. Za Jugoslovansk) Matico stu podarila gosp. Jakob in gospa Marija Sribai. gost. v Gaberji. 100 kro;i namesto vctica na grob umrlega nećaka g. Iv. .Šmigcv-ca. posestniki in klob. noistra v Šošta nju. Planinci pozor! KJor l"i prostov oif-no pomagal markirati pota v okolišu pod-pisanega odseVa. naj se javi ustmeno ali pismeno. — Celjski odsek Sav. pođr. Slov. plati, društva. Člani. oziroma vsi ;>ni. ki žele prl-stopiti kot člani Slov. plan. drušivu. naj se javijo pr! podpis:i;i:tn odseku. kier d"»-be izkaznicc za ieto 1^20. Članarina \2 kron. ustanovnina 100 kron. v^tonnina 2 kroni. — Ceitski o'Jsek Sav. podr. Slov. plan. društva Pevsko društvo »Oljka* priredi -sredo 7. aprila v hotel;! P'i Kroni^ toC-v. ob 8. uri zvečer svoj redni letui občni zbor. Pevci in čtani društva, kakor tuđi njih svojci so uljudno vablieni k poUio-številni udeležbi. — Odbor. Rudarski punt v Velenju — pred so-diiičem. Minuli torek se je vršila previ tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti vodjem rudarskega upora v Velenju dne 7. maja 1919. — Ob pohodu nemških čat čez Koroško proti štajerski meji se je razširila med rudarji v velenjskih jamah vest. da se bliža sovražnik Vele-niu in da je blagajna v nevarnosti. Ker se rudarjem dne 1. maja ni izplačala vojna doklada. bali so se za denar ter hoteli blagajno resiti. Navalili so na rudniško pisarno. a našli blagajno prazno. Blagajnik Skaza in inžener Kralj sta delavstvu rekla, da se nahaja denar v šahtu, na kar je isto začelo iskati ter našlo pri Skazi na stanovanju 70.000 K. V resnici druze-ga denarja ni bilo. ker sta med tem časom bila dva uradnika v Ljubljani, da denar še le prineseta. Delavci so seveda v različnem domnevanju grozili inženerju Kralju, da ga ustrele. Proti njim je nasto-pil praporščak Košenina na lastno pest, katerega so delavci pri spopadu smrtno-nevarno ranili. Ko se je stvar pojasnila, da se je šio le za domnevanja. se je de-lavstvo pomirilo in šio zopet delat. Na zatožni klopi so rudarji: Sebastjan Cilert-šek in Gregor VVeithauser radi težke te-lesne poškodbe in prestopka orožnega patenta: Franc Zupančič radi iavnega nasilstva in prestopka orožnega patenta; Martin Hovnikar in Anton Fidej radi pre-greška zoper oblastvo in javni red.. Za-slišanih je bilo 25 prič. Sebastijan Celin-šek je bil spoznan krivim hudod.-lstva težketelesne poškodbe. vendar se mu ni odmerila nikaka kazen. ker je bil že prej obsoine radi ropa na S let težke ječe. Po-stopanje zoper Franceta Zupančič se je izločilo in se bo zaslišal priča inž. Kralj. Anton Fidej in Oregor Weithauser sta bila popolnoma oproščena. Matej Hovnikar je bil obsojen na 2 meseca zapora. katero kazen pa ie že prestal v 4 meseč-nem preiskovalnem zaporu. Ukradeni pisalni stroj — uajdeu. V noči od 14. na 15. prosinca je bil v evid. pisarni vojašnice Kralja Petra ukraden pisalni stroj. Po dolgem iskaniu st ie posrećilo naredniku g. Zdolšeku izslediti tatu v osebi enega izmed napadalcev na trgovca Pev>ca v Mozirju. Pisalni stroj je potom verižniških prodaj konenj prišel v last žitnega zavoda v Ljubljani. Sel je skozi 5 ali 6 rok in se mu ie dvignila ce-na od 1600 na 15000 K. Za Dijaško kuhinjo v Celju se je na-bralo ob priliki zborovanja celjske podružnice »Zveze jugoslovanskih železnl-čarjev« dne 29. marca 60 K. Zaradi tatvine je bila aretirana in oddana okrožnemu sodišču v Celju Av-guština Medved iz Gaberja. okoli 15 let stara. Zaradi tatvin je že bila enkrat ka-znovana. Dering! Prejeli smo: Ko sem pred kratkim čital v Vašem cenj. listu to ime. me je nekaj čudno presunilo. Spomnl! sem se. da ie bil Dering že med vojno kot železniški uradnik vpokojen in da je bil njegov predstojnik v Celju zelo vcsel. da se ga je znebil. In ta mož. ki ne zna slovensko, katerega ćela rodbina je nacijo-nalno skrajno zagrizena, katerega žena in hčerka sta se ob prevratu skrajno ne-sramno obnašali napram Slovencem, je sedaj po milosti dunajskeh gospodarjev južno železnice zopet bil sprejet v službo in nastavljen — y Celju. Saj se nam res morajo nemškutarji v pest smsjati! Drama »Nakit indijskega duhovna>< se igra v nedeljo 4. in pondeljek 5. un. v kinu Gaberje. V hotelu Balkan v Celju zopet dnevno koncert. Začetek ob 7. uri zvečer. Na velikonočne praznike odprto do polnoči. (504) DNEVNE NOVICE. Prihodnja številka »Nove Dobe« iziđe zaradi praznikov še le v četrtek. đne 8. tm. Strossmaverjev drug umri. Dne 26. marca je umri djakovački kanonik Milko Cepelić v 67. letu starosti. Bil je dolga letu tajnik škola Strossmaverja in eden njegovih najintimnejših sodelavcev na kulturnem in političnim polju. »Kmetsko stranko« imenuje »Slovenski Gospodar« srbsko radikalno stranko, najhuišo nasprotnico osvobodit\e bosan-skega kmeta. Zanimivo. kako znajo varati svoje lahkoverne ovčice! Agrarno vprašanje v Besarabiji. Ro-munski parlament je odobril zakon, po katerem s? imajo vse veleposesti v Besarabiji parcelirati in razdeliti med kmete. Podraženje tobaka v Avstriji. Ođ 15. aprila naprej se bodo dvignire cene tobačnim izdelkom v Avstriii za okrogr 700 odstotkov! Stran 4. »NOVA DOBjKi štev. 41. Sokolstvo. I. delni zlet Sokolskoga Saveza Sr. bov, Hrvatov in Slovencev dne 29. avgu-sta 1920 v Mariboru. Sokolski Savez Sr-bov, Hrvatov in Slovencev priredi o pri-liki letošnje glavne skupščine v Mariboru ,dne 29. avgusta I. delni sokolski zlet. Glavna skupščina Saveza se vrši dan po zletu. — Sokolski Savez SHS. Sokol v Studenci!) pri Mariboru priredi 17. aprila ti. veliko telovadno akademijo v Narodnem domu. Jzvajale se bodo simbolične presie vaie »Osvoboje-njc in ujedinjenJLc, ki se bodo izvajale rudi v Pragi na vsesokolskem zletu. Sokol v Oplotnlci priredi 11. in 15. aprila ti. ob J. uri popoldne v prostorih ge. Kunejeve igri «Mutast muzikant« m »Trije ptički«. Nastopi tuđi naraščai. Po igri bo prosta zabava. Gostje od blizu in daleč. udeležite se te prireditve, pridite k nam, se bodete lahko prepričali, da tuđi ob vznožju zelenoga Pohorja veje na-roden in napredni duh. Ni ie sile, ki bi mogla tukaj v našem kraju zatreti napredne misli. Gospod župnik Razbornik na Keblju se sicer silno trudi, da bi našega Sokola uničil pa se mu ne bo posrećilo. Prosveta. Dramatično društvo v Celju je uprizorilo prtttčeno soboto in nedeljo burko »Avtomobilist«. ki je privabila mnoso ob-činstva. V soboto je oilo gledalište za-sedeno do zadnjega kotićka. na nedeijske predstave bo treba občinstvo še le nava-diti in ga. zlasti iz okolice, privabiti. Bm -ka na sebi nima, kakor vse poiiobne. iz nemščine prevedene, prav nobene glo-bokejše vsebine, je pa nakopičenih v njel toliko komičnih prizorov. da nudi općinstvu dovolj prilike zi\ smeh in ga vsaj ne-kaj trenutkov odmakne vsem potrebnim iii nepotrebnim zemdjskim skrbein. Ne želimo stalnu take duševne hrane, ven-dar je zelo umestno. ako dramatično društvo uprizarja med težjimi umotvori tuđi igre. ki trenotno ugajajo širšim slojem in jih na gledališče še le privadiio. Režijo je spretno vodil g. Ferlež. ki je tuđi kut igralec. kakor smo že pri njem vajeni. dasi v dveh manjših ulogah, igral z naj-lepšim uspehom. Nekoliko ie sieer v po-sameznih prizorih motu šepetakc, ker igialci nišo bili dovolj samostojni; radi tega je tuđi zastajal tempo, ki ie bil % splošnem zelo temperamenten. V celoti je pa bila igra tako dobro naštudirana. da je tcžko enemu ali drugemu priznati prvenstvo. Vsi, bodisi v večjih ali inanjših ulogah, so se potrudili in so potencirali svoje, zmožnosti do največje možnosti. Vrlo je copatil in naravnost mojstersko pogodil starega Okorna g. Piahuta. ki je bil v mimiki, v kretnjah in izgovoru ena-ko dober in je pri vsaki najmanjši priliki izzval mnogo smeha. Mars;katera žena je bila ž njim zadovoljna, manj njegova, splošno »drž. pravdnik« imenovana, ka-tero je igrala ga. dr. Kalanovn. I »a je bila ves čas svoje igre na višku, pri igralski rutini ge. dr. Kalanovc. ki se vživi v \ sa-ko ulogo in ustvari tuđi najtežji tip. ni treba posebej omeniti. Njora nećakinja Malći (gdč. Ćernetova) jo jt skušala v rezolutnosti posnemati. a ie podlegla svojemu ljubečemu srcu. Vži\ ela se je v vsako situacijo, igrala uglajeno in bila kos svoji nalogi. Če ostanemo še pri starih svojih znancih, katere vsikdar radi vidimo na odru. moramo pohvalno otne-niti g. Oradišnika. ki ie prevzel ne baš lahko ulogo lahkoživega avtomobilista Hiternika. nadalje Toneta Toncelja (g. Pere) in Sašo Riharjevo (gdč. Mirnik). Poseben tip služkinje je ustvarila gdč. .lurmanova ter tuđi manjšo ulogo spravila do popolne veljave. Posebno priznanie gre konečno obema igralkama in igralcu. ki smo jih videli prvič na našem odru. a so igrali in se kretali tako spretno, da jih tujec ne bi mogel spoznati kot novince. Ljubka postava Malči Hitcrnikove (gdč. Vorbach). njen prijetni organ, tndi že precei neprisiljene kretnje, so ji Kar s prvim nastopom pridobile srca vsega ob-činstva. Mnogokrat se na manjše uloge ne polaga bogve kakšne važnosti, vsled česar celotna igra trpi. Tuđi pri nas se je v tem oziru dostikrat grešilo. Odč. Te-stenova je v ulogi služkipje pri Hitcrni-kovih sijajno dokazala, kako važno je. da so tuđi maniše uloge v dobrih rokah. — Mladi gospodični prorokujemo v dramatični soli najlepše uspehe. Slaviu-ga igraj-ca Belo Riharja je prav dobro pogodil g. Mejanšek. ki je svojo liubosumnost poka-zal na dovolj drastičen način na kosteh svojih soigralcev. Tuđi ta nova moć o- stani uhranjena našemu gledališču. Konečno še par besedi na občinstvo! Ali res ni mogoče pri nas doseći točnosti? Zakaj nai občinstvo, ki je vajeno reda, caka na one komodneže. ki komaj ob 8. ali pol 9. uri pridejo v gledališće? Prl-hodnjič naj bo začetek brez ozira na desno ali levo ob pol 8. uri. med dejanji pa vrata zapreti! - - vli — OOPIS! Prostovuljuo gasilno društvo v Dre. šinjivasi priredi dne 5. aprila veselico in domačo zabavo. Svira godba na lok. Cisti dobiček ie namenjen za stavbo novc-ga gasilnega doma. Vabijo se vsa sosed-tu! društva. Vstopnina 2 kroni. Iz zdravilišča Golnik na Gorenjskem nam piše g. Ivan Anderluh. predsedniK organizacije vojnih invalidov — podružnice Smarje, ki se zdravi tamj\aj. da voš-či vsem vojnim invalidom in vojnim vcio-vam na slovenskem ozemlju. vsem s«-rodnikom. znancem, prijateljem in so-vinžnikom v šmarskem okraiu vesele velikonočne praznike. Čebelarski shod za okraj Smarje se vrši na belo nedeljo ob 9. uri predpoldne pri čebelenjaku gosp. Stepica v ^marju. TRGOVINA. OBRT IN NA-RODNO GOSPODARSTVO. Slovenska gospodarska anketa. De- želna vlada za Slovenijo sklicuje na dan 8. aprila ti. anketo v svrho posvetovania o omejitvi draginjc in drugih perečih v-prašanjih. Občinstvo ima dostop na galerijo posvetovalnice. Začetek je ob 9. uri dopoldne. Skočniua za vse državne žreoce je enostavno zvišana na 50 K ne s 1. mai-cem. ampak začenši s 25. marcem ti. Plemenski biki na prodaj. Poverie-ništvo za kmetijstvo proda 5 mladih, za rabo godnih plemenskih bikov rjave švi-ške pasme po dnevni ceni. Biki se odda'o le v dolenjsko živinorejsko ozemlje in le takim živinorejcem. ki se zavežejo jih rc-Jtti za pleme. Kupci naj se priglasiio naj-pozneje do 10. aprila ti. z dopisnico na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, na kar se jim bo sporočiJ dan skupnejra ogleda. RAZNE VESTI Pred izbruhom Vezuva. Iz Rima po- ročajo brezžično. da se dan na dan mn«?-žijo znaki. da začne Vezuv znova bliu-vati. Hudourje v Ameriki. V severozapađ-nem delu države Illinois in v nekaterih kraiih držav Ohio. Michiftan. Indiana. Missouri. Georgia. Alabama in Wiscon-sin so divjale strahovite nevihte. pri ka-terih je zgubilo mnogo Uudi življenje in je bilo već sto poslopij popolnoma porušenih. Bolnice so prenapolnjene s ponc-srečenci. Skoda znaša več milijouov do-larjcv. Natančnejših poročil še ni, ker so vse zveze pretrgane. Kralj iveptenk — umri. V Akroncitv (Ohio) je umri nedavno kralj žveplcnk -milionar Barber. Okrog svojih tovarn ie dal sezidati za svoje uslnžbence ćelo me-sto za in.000 ljudij. Tudl Bismarkov grob ni več varen. Minulo nedeljo so vdrli v njegovo grobnico v Friedrichsruhe tatovi in odnesli srebrne vence in druge dragocenosti. Zadnja poročila. Položaj v Beogradu. Beograd, 1. aprila. Predsednik za-časnega narodnega predstavništva g. Draža Pavlovič je obvestil krono o političnem položaju ter izjavit, da ie sedanje začasno narodno predstavništvo brezplodno, ako se ne omilijo nasprot-stva med vladnim blokom in opozicijo Edini izhod je koncentracijska vlada, ki naj resi nujna vprašanja in izvede volitve. Prestolonaslednik, regent Ale-ksander bo tekom teira tedna pozval k sebi zastopnike vseh strank in sku-šal doseči sporazum. Za slučaj nespo razuma nastopi n-strankarska vlada Konference Pašlća. Beograd, 1. aprila. Politika lavlja Načelnik naSe mirovne delegacije v Parizu g. Nikola PaSić je konferiral včeraj z ministrskim predsednikom Protičem ter poročal o položaju in zadnjih razgovorih v Parizu in Londonu glede jadranskega vprašanja. Danes bo ponovno konferiral s Protičem, potem se bo vršit kronski svet. Glede rešitve jadranskega vprašanja opozorja, naj se ne vdamo prevelikemu optimizmu, ker vladajo v tem nepre-magljive težkoče Pašić prosi, nai se mu prizanaša, ker je še zelo utrujen in želi v to svrho nekoliko odmora Po dovršenih pogajanjih se hoče podati v Dubrovnik na odpočitek. Imenovanje podcastnikov. Beograd, 1. aprila. Prestolonaslednik regent Aleksander ie imenoval včeraj 45.000 podčastnikov iz letnikov 1916. 1917, 1918 in 1919 kaplarom in podoficirom. Imenovani so bili po ve-čini zaslužni vojaki iz vojne; s tem je doseženo izenačenje in dano tuđi za-doščenje vsem zasluZnim junakom. Šolanje v inozemstvu. Beograd, 1. aprila. Danes je izdalo ministrstvo prosvete odredbo glede šolanja visokošolcev v inozemstvu. Po isti bo zbiralo ministrstvo gojence za šolanje v inozemstvu letno do 40, razven tega ostanejo v inozemstvu tuđi vsi medicinci, ki se obvežejo položiti vse skušnje v enem tečaju ter oni slušatelji juridične in filozofske fakultete, ki imajo še dopolniti 2 semestra. Vsem drugim se odvzameio stipendije. Odlikovanje. Beograd, 1. aprila. Prestolonaslednik regent Aleksaeder je odlikoval 100 franeoskih častnikov, ki so si pridobili velike zasluge za naš narod v času vojske Nabavni konsorcij. Beograd, 1. aprila. Tu se je osnova! konsorcij z glavnico 1 miljon di-narjev, ki si je zadal nalog, da pre-skrbi najnujnejše potrebščine. Znanstvena propaganda. Beograd. 1. aprila. Na inicijativo naših ameriških roiakov dospe v Ju-goslaviio precejšnje število slikarjev, ki bodo naslikali najlfpše kraie naše domovine. Žlvila 'za brezposelne. Beograd, 1. aprila. Minister za socijalno politiko je naprosil Centralno upravo, da mu odkaže potrebno količino živi za brezposelne. Napredovanje častnikov. Beograd, 1. aprila. Mirustrstvo vo\ne \n mornarice ie predložilo vladi predloc. da dovoli napredovanje v višje stopnje tuđi onim častnikom, ki ni-ma;Q predpisanih predpogojev, vendar pa položijo dotične skušnje. Predio? utemeljuje s tem, da je vsled izgub višjih častnikov v vojni dana potreba izpopolnitve dotičnih mest. V znamenju miru? Pariš, 1. aprila. Francoska vlada je plačala iznajditelju dalekosežnega topa za patent 100 000 frar.kov ter mu do-volila, da ponudi svojo iznajdbo tuđi Belgiji in Angliji. Atentat v Trogiru. Trogir, 31. marca Predsednik tro-girskega sodišča se ie vrača! včeraj zvečer s svojo soprogo domov. Med potom so ga napadli neznani zlikovci ter ga ustrelili. Predsednik je bil na mestu mrtev, njegova soproga je težko ranjena. Povod atentatu še ni znan. Dogodki na Danskem. Kodanj, 1. Aprila. Vlada je odredila vpoklic novih čet. Danes so pre-nehali izhajati stranka ski listi ranin radikalnih in socijslističnih. T■•••■♦*» "• romatlimu in gih-■ f^pi»C tićnih bolećinahf Drg njenje s pravim Fellerjevim rZIza-liuidom je takorekoč dobrodeino ! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni :?teklenici 36 K. Rabite milo, odvajajoče •redstvei Pelerjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dolžflost! 6 škatljic 18 K. - Za gorski sok zoper kašelj in pisne bo.'e'ine. 1 steklenic« 6 K. Želodec okrepcujofa Švedska tinktura, 1 steklenica 15. K - Omot in poštnina pesebej, a najcenaje. E«g«n V. Feller, Stubioa dolnja, F.lsa- trg St. 35b. Hrvatska. 1590 B 15-8 gJ-WO_gABBjRIB. Velikonočna nedeljt 4 in pondeijek 5 4 flakif indijskega kumira Misteriozna In slino napeta atrakcija \i Indije v 5dejanjlh, v glavni vlogl lepotka A. Siđney. Za mladino dovoljeno. Torek 6.. sreda 7. in četrtek 8 aprtV*. Opasna igra Senzacljska drama iz velikomestnega življenja v 4 dejanjlh. A I 441 19 8 Edikt. V zapuščinski zadevi Marije Kopač iz Celja se bo na predlog dediča vršila javna dražba v zapuščino spa-dajočih predmetov, t. i. raznovrstnega pohištva, kuhinjske oprave, perila in obleke dne 7. aprila I92O, od 9. ure dop. naprej na licu mesta v Celju, Gregorčičeva ulica št. 5. Premičnine se bodo prodajale le za, ali nad cenilno vrednost proti ta-kojšnjemu plačihi m prevzetjn. Okrajno sodišče v Celju, oddelek I. dne 31. marca 1920. 499 i Kupim večjo hišo z gostilno in mesarijo na prometnem kraju v mestu ali večjem trgu v Sloveniji. Ponudbe prosim na upravni-štvo Nove Dobe. 501 3-1 Skoraj noi svinjski hlev, ki se da zložiti ter pokrovi za špargelj so na prodaj. Vpraša se v Zavodni. hišna štev. 61. 498 1 462 Vzgojifeljica. 33 Nemško govorečo gospodično iz dobre rodbine, zdravo, zmožno jezikov (fran-cosko ali anglešk), se išče k 4 otro-kom boljše krsčanske rodbine na Hr-vatskem Absolvirana vzojiteljica otro-škega vrtoa ima prednost. Dobra hrana in stanovanje. Nastop takoj. Ponudbe s sliko, zdravni.«k;m spričevalom in navedbo ražetjerte plače se orosi pod »VZGOJiTELJICA« na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni t;g 3 i. Za Velonočne proznike kupujte nanovo došla raznovrstna močna in zdravilna 4;d 4-4 v zalogi Dalmatinskih vin Ivan ffiotho\iić, Celje, Blauni trg Za sl;,bokr\r,e In okrevajoie (prebolele) se , prlporoča posebno Crno vino „VlavaC" Stev. 41. »NOVA DOBA« Stran S. Registrov. kreditna in stavbena zadruga z om. zav. f*^|5«i ?pe«er>Rova ul. 15 • **eiJM- "LASTNI DOM" Sprejema hranilne uloge in jih obrcatuje pc *^m Ol 'V 401 štiri od sto ^^=k |o# 136-6 IvanFerlež Celje, Nar. dom. Edlna slovenska speclalna trgovina barv, lakov In flrneža. Trgovina z lesom in drimi na drobno in debelo. Zastopstva prvih In največjih jugo- ^-^ slovansklh ter {[&> inozem. tvrdk. Te!efon st. 141. Poštni prerial8 ^oš .-_? Na| Cenjenemu občinstvu vljudno 2|9§f «|§i il?| naznanjam. da sem otvori! v O£j}$IfeilIlI&Ja Trnovljah v lastni niši (poprej Ložnar)staroznanogosti!no,kjer bom toči! najboljša vina in sveže pivo. Tuđi druga okrep-čila bodo vedno na razpolago. Celjanom se nudi lep izlet. Za obilen obisk se priporoča Jakob Šribar, 5(0 1 ' Cfostilnič^p. TiloljiiiT Slavnemu oMinstvu naznanjam, da sem s 1. aprilom svojo, dosedaj v najem oddano gostilr.o sam prevzel. Točil bodem debra, pristna haloška in hrvaška vina ter vedno sveže pi'o. Za obilen obisk se priporočam A I/'o»/f*ir» VINO BRAĆA KASTL ZAORES, Gundnlićcva nllca 14. Telefon št. 21-28. 36^ 26 12 Kupim ruto macine pelina (H«rb» Ab?ifltli), lipovega cvet/a, fcclor tucfi rsilorntiM đomai« in tnozemske zdravilre rastiine. ielišča, kore nine ia dišava {Otiiiit). Cenjene ponudbe na ivrdko: Pavel Novak, Celje 494 2 2 Di*je peteline i g ,či Josip Pajtler, r.aduCitelj I na Ponkvi, pošta Žalec. 4«« 5-i Kud. Zontič Celie, Kocenova nllca 2 (v blizini Kolodvora). ' — — Izdelovanie v»«li vrst CevHev, od priprostih do naj-fluelšlh po dnevnih cenah. 45-11 * Ekonom 7. večletno prakso, absolvent kme- tijske ii travniSke 5o!e v Admontu, vstopi v službo na večji grajšJini 3'i veleposestvu. Ponudbo na i;pravni5ivo l;?t«i. 502 3-1 Hgzšifjajtg „Hoto Boba". Učenca sprejme takoj v kliučavničarsko obrt Ivan Scharner, Žalec, 485 2—2 Stole, zimnice, razno pohištvo in fapetni&ke izdelke ima v založbi; 287156-65 NaroĆila se izvrSujejo točno in solidno Marijo Baurngaptner Sosposka ulica 25. Mi se h konjem dober, zanesljiv hlapec, slov. in nem. jezika vešč. ki razumi vsa poljska dela. Plača po dogovoru. Kje, pove Franc Stamberger v Šmarju pri Jelšah. 4l'O 3-2 Stai»e cape inounje knopep (okipek) oebelni vosek ovčjo volno vošoine šoetine ' kosti 4873~2 kupuje po najvišjih dnevnih cenah lanlic flrtman Sw. Jurij ob južni železnici. Iv. Ravnihai* veletrgovina, Celje, priporoča specerijsko blago in vse vrste mineralnih voda na drobno in debelo. V goslilni pri L Ktipucins^m mostu se točilo pristna Mu« \ tomeraka In nalošHa « vina. Vsaki dan sveže < pivo v sodčklh. Topla : In mrzla Jedila vedno \ na razpolago. ] Za oblik ■• prlporota \ _ Ana Mtkuš. _J r 206 —7 == I ju^oslov. tovarna sladne kave Jovo Gigovic, Nova GradiSka, Slavonija, dobavlja v vsaki množini sladno kavo v zavitkih po 200 in 500 gr, v originalnih zabojih po 50 kg netto, po najnižjl ceni, Iranko vsaka že- lezni§ka postaja. Zaloga za Slovcnijo JOVO GIGOV1Č Maribor iJII. Glavni trg Zl. __11.....267 - 9 1 n _ Staro zlato in srebro, zlat in srebrn denar, bisere in dragulje kupuje po najvišjih eenah tovarna zlatnine in srebrnine Celja, Gledališka ul. 4. ^^^=3 459 10-4 ^ " ' ] I Stavbeno In galan- I fl terijsko kleparstvo ■ j ftnl. Jotta bbsI. *! Franjo Bolžan ---------Celje-------- k26 Kralja "Petra cesta 8 nasprott „Belega vola" 21 I Praruma vsa v alroko spadaloCa aJ dela, Itvrllfev toCna in solidna, H Milo za pranje prvovrstno, 1 poštni zavoj 3 kg fr. 80 K dckler je kaj zaloge. Naro-čila je nasloviti na: M. JUnker, eksportni zavod, Petrinjska ul. 3, Zagreb št. 37. 364 10-8 &* Ravno so došle *© večje množine blaga iz Inozemstva, zato razpošlljam po celem kraljestvu po zelo nizkih cenah: Cal Kakao Mandoline Čokolado Vaprlko Zalran VanUIlo ItoilCe ««• Paradlinlk Rovlne DIllT« Llmone Ponurut« Kavo Rli Ol|« MliO Bonbono Konlak Rum Sllvovko Sllve Kremo Svote Toslentno tveplo Galico Snton Moćnih ft, CELJE, Glavni trg. ^j 275 ■«.....^ -7 Dr. Miroslav Kaso! obla tvenopove-jenl stavbeni inženir Ljubljana, Hil^rjeva ulica 7. Speciieino stavbeno podjetje (^ za betonske, železobeUnske in vodne zgradbe. 36652-9 izrBba vodnih sil. , —._________Podružnica LJubljansKe kreditne banke v Celju CENTRALA V LJUBLJANI Podružnice i Đe!nlftk» alavnic« 30,000.000 hron. i I Rerervni fondi rad 15,000.000 kron. | w S^iiiu, Trstu, Srr^]c u, Co :cif Mariboru« Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. sprefema vloge ma knflžfce *n feniti račun prot nsodnemu ctvrestovanftt. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, vaiut in dovoijuje v&akovrstne kredite. ?*} 6 Stran 6. .NOVA DOBA« Stev. 41. SALONSKI novodoSle kapele KONCEPT v Hotelu BALKAN V CELJU. Začelek ob 6. uri. p^* Sezija od 1. maja do 15. oktobra. ~^pg 4<4 8 2 m_ Ravnateljstvo. Hoćete dobro in poceni kupiti? Hajzanesliivefša ura )e Sutiner-ieva ura! Nikelnasta, jeklena, srebrna a)i zlata ura, vsaka Vas bo zadovoljila! Tuđi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne da;ove, in potrebščine, kakor: škarje, nože, priprave za britje, šibičr.jake, diamante za rezanje stekla, doze za smođke in cigareto, zapestnice i. t d. Vse dobro in poceni najdete v ceriku od: i .i,« „_„-------------- H. SnftDBP, LjuMjaiia St. SSJ 1 Hoćete obdržatl min Igpofo ? Hoćete imeii kskor baržun mehko kože« Nočete solnčnih peg, me^oijev in ogrcev? UperaNjajte Fciletjevo pravo Eli* otrazno kožo obva:ujOvO pomada! OPčudovani hoćete! Zavidani! 1 lonček 9 K, št. III. moinejše vrste 12 K, k temu Fellerjevo najfinejSe lilijno mlečno milo 16 K Hoćete i meti lepe, zdrav« late? Fellerjtva prava Elza Tanncchine pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreci prhaj prerano osivenie. Zabrani piešo! 1 lonček 9 K št. III. 12 K. - Mazilo z •. brke 2K 50vin 3 K. \ Mučiio Vaa kupj* očeša? Fellerjev pravi turrstovski obiiž učinkuje brez bolečin hitro in ^anesljivo! Nobenih kurjih očes ' več! Nobenih žuijcv! Ncbcne trde kože! Mala Skatljica 4 K — v, velika škatlja 6 K — vin. 7oli+n ča !fo!9 Fellerjeve Elza umivalne pastilje D.S& - £61116 Se RHJ f (Kolonjske vode) 1 Skatlja 7 K. - T^dSf f f Fellerjev usipalen prašek proti potenju 1 škatlja b K. — Fel- •/-<--•<•--■-. lerjev mentolni črtnik zoper glavo - in zobobol 1 škatliica 4 K - v. — Fellerjev Elza Fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici, ?pcijalni 36 K. — Najboljši parfum z najftnej- šim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hoga-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika skatlja 12 K. — Modna Fran- covka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poStnina _ Ib99 15-13 posebej, a najceneje. Evgen V. FeHer ljekarna, Stubioa Donja, Elaa trg itev. 356. (Hrvatsko.) POSOJILNICA V CELJU USTAKOV. LETA 1880 '. NARODNI DOM RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga «q»cqhqhq»qi DAJE posojila na vknjlžbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 126 24-6 STANJE HRANILNIH VLOG .................................. NAD 24,000.000 KROM —.—.......—..————•---