131
Gospodarske izkušnje.
Varujte mravlje!
Fr. Perchtold, c. k. gozdarski oskrbnik, opozarja na važnost mravelj, ker one so najsilnejše pokonče-valke škodljivih mrčesov in njih zalege. Imenovani gozdar priporoča mravlje v miru pustiti ter jim ne jajc pobirati in še celo v tujino pošiljati. Mi se pridružimo temu opominu ter omenimo drug enaki izgled, namreč mantuvanske kmete na Laškem, kateri ob^ znožje vsakega svojega sadnega drevesa zakopljejo mravljinčni roj, kateremu z najboljšim vspehom prepustijo varstvo drevesa. Mravlje res grejo na sadje, a le na uže poškodovano.
Ptičja strašila na njivi niso potrebna.
Gotovo ni lep pogled na polje z različnimi tičjimi strašili, slamnatimi in cunjastimi možmi itd. in toliko bolj je vse to nepotrebno, ker tudi prav nič ne koristi, da celo tako strašilo je dostikrat varna streha predrznemu grabcu. Imamo sredstvo, ki vsa strašila stori nepotrebna. To je minij, rudečo barvilo, ki se dobi v vsaki prolajalnici barvil. V to svrho namoči naj se seme, a le toliko, da se ne sprijemlje, potem pa toliko pomeša z minijem, da je rudečkasto barvano. Ako tako seme vsejemo, smemo gotovi biti, da se ga noben ptič ne dotakne, ni zemlje ne začne brskati.
Sredstvo zoper opekline.
Vsak, kateri se je katerikrat opekel, ve presoditi velike bolečine take rane. Najboljše sredstvo, bol opekline zmanjšati, je jajcev beljak, s katerim nama-žemo rano. To sredstvo ima tudi prednost, da se lože dobi ter je mehkeje kakor uže mnogokrat priporočani kolodij.
Korenje je strup misem.
V shrambah, katere so začasno prazne in v katerih so miši, dajo se zadnje odstraniti z razrezanim korenjem. Lačne miši hlastno zrejo korenje in ko pride čas, shrambo zopet napolniti s kakim gospodarskim pridelkom, so vse miši uže mrtve. Poskusiti je treba, vsaj je korenje ceno.