^ E D N I K asilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto -XXV. 6t. 45 Ptuj, 23. novembra 1972 Cena 1 din Združitev zavarovanja v mariborski regiji uspela Za združitev je v naši regionalni slomov priha- jajo samo, da se najedo, preoblečejo in naspijo. Mati ne sme posegati v njihovo duševno življenje, vendar ji ne ostane nič skrito. Mož zdhaja v klub, kjer je spoznal prikupno garderoberko. Hči Vera se sestaja z bogatim oženjenim moškim in se vozi z njim na izlete. Lars, najmaljši, je tiskarski vajenec; pa tudi on ima že dekle in se mu mudi živeti. Najstarejši sin, Benny, je poročen s sebično ženo, katera babici niti ne dovoh, da bi se od časa do časa sestala s svojo malo vnučko. Mater je življenje strlo. Osamlje- nost jo duševno ubija. Nihče njenih, za katere je vse žrtvovala, ji ne vrača niti malo razumevanja, pozornosti ah ljubezni. Ko neke sobote ostane spet čisto sama, ni mo^ vzdržati. Pobegnila je v svoj rojstni kraj blizu morja, za sledjo svoje izgubljene mladosti. Tam razodene vse svoje trpko življenje natakarici, kjer je bila pred davnimi leti tudi sajiu natakarica. V slikah iz preteklosti jj, v vizijah prihodnjosti nam prikazuje pisatelj, v moderni odrski oblil^ trnjevo pot matere in žene delavske družine. Drama se odigrava v enem samem dnevu, v katerem pa je nakopičena bolečina in grenkoba vsega njenega življenja. Pisatelja zanima predvsem etični problem. S pobegom matere so vsi člani družine začutili težo vesti, kj je navahla nanje. Spoznali so svojo laivdo, zaradi katere je mati od^ neznano. Iščejo jo po radiu in na pohciji, v strahu, ^ je ne bodo nikdar več našh. Toda spoznanje, da je treba za žrtve in ljubezen vračati enako čustvo, je očistilo njihova srca. Mati se na kraju, kljub temu, da je doživela tohko hudega, vrne domov. V tej drami sleherni gledalec spozna delček svojega lastnega, intimnega življenja in zavest, da lahko pomore sočloveku, da le ta občuti svoje notranje duševno rav- novesje in smisel življenja. Človek mora vzljubiti to delo, kakor ljubiš svojo mater. P. Malec Prizor iz brabie ure za „Prosti dan" Foto: KOSI BRANKO ZOREČ RAZSTAVLJA V SLOVENSKI BISTRICI V okviru redne dejavnosti Matič- ne knjižnice v Slov. Bistrici in 400-letnice kmečkih uporov na slovenskem, je direktor te knjižnice Miljutin Arko odprl v četrtek 16. novembra 1972, v prenovljeni knjižnici, prvo jesensko razstavo, na kateri je svoja kiparska dela razstavil kipar Branko Zoreč iz Ptuja. Kljub temu, da kipar Branko Zoreč še ni napolnil 20 let se s svojimi deli že sedaj uspešno uveljavlja v jugoslovanskem merilu. Svoja dela je razstavljal v mnogih repubhških središčih pa tudi manj- ših krajih. Aktivno sodeluje .v skupini likovnikov v starosti do 30 let, ki deluje v Ljubljani. Sedaj se pripravlja tudi na svojo prvo razstavo v tujini. Na razstavi v Matični knjižnici v Slov. Bistrici, ki je odprta pod pokroviteljstvom kulturne skupno- sti, razstavlja Branko Zoreč 100 del iz žgane gline in kamna. Za razstavo vlada med bistričani in tudi prebivalci iz okoUških nasehj pre- cejšnje zanimanje, saj je že prve dni obiskalo razstavo veliko število obiskovalcev. Te dni pričakujejo tudi skupinske obiske šol iz bistriške občine. Razstava bo odprta do 26. Ob otvoritvi razstave v Matični knjižnici ]<£DNIK — ČETRTEK, 23. novembra 1972 STRAN 15 dvojčki drago in janko štrafela Prago in Janko sta peti par jvojčkov, ki sta se javila na naš razpis in kar dober mesec in pol sta čakala, preden smo ju obiskali. Rojena sta 20. avgusta 1956 v Ptuju, kjer tudi sedaj stanujeta na Gajzeijevi ulici 6. Do leta 1958 je ajuna družina stanovala v Markov- ih. Imata še dva starejša brata, od katerih najstarejši Jože obisku- je Tehnično šolo v Mariboru na oddelku za strojništvo, medtem, Ico se je drugi brat Marjan izučil za pleskarja. Drago in Janko obiskujeta sre'd- njo šolo v Mariboru, kamor se dnevno vozita. Janko je šel po stopinjah starejšega brata in se je prav tako vpisal v srednjo tehnič- no šolo, vendar na oddelek elektrike za šibki tok. E>rago pa je dijak na srednji gradbeni. Oba obiskujeta drugi letnik. Zakaj sta si izbrala različni srednji šoh nista vedela odgovoriti, vendar je njun oče pripomnil, da je tako celo bolje, ker bosta v življenju bolj samostojna. Ko smo ju v nedeljo obiskah na njunem domu, sta sedela ob tranzistorju in poslušala prenos nogometne tekme Jugoslavija- Grčija. Ker v vsem mestu ni bilo elektrike, sta bila verjetno prikraj- šana za televizijski prenos, Id bi ju pa prav gotovo razočaral, kajti Jugoslovani so igrali slabo. Cela družina Strafela ima za sabo dolgoletno športno tradicijo in udejstvovanje, njun oče pa je že dolga leta predsednik ptujske Občinske zveze za telesno vzgojo. Drago in Janko sta se še pred leti aktivno ukvarjala z orodno telo- vadbo, s katero sta sedaj prekinila zaradi šole. Vsakodnevne vožnje v Maribor jima ukradejo najmanj tri we prostega časa dnevno. Navdu- šujeta se tudi za glasbo in dve leti sta obiskovala tudi ^asbeno šolo, vendar sta jo kasneje pustila. V prostem času gresta rada v kino in sedaj nosita nekoliko krajše lase, kot jih je videti na foto- grafiji. Dokler sta hodila v osem- letko sta bila zelo podobna, sedaj pa je Janko zrasel nekoliko bolj od svojega brata. Ko sta obiskovala še osnovno šolo, sta se učila v kooperaciji tako, da je kateri izmed njiju delal naloge za oba. V učenju sta enaka in sta nekoč v sedmem razredu osemletke morala narediti domači spis ,,Moja pot v šolo", dobila sta nezadostno, ker je naloga bila popolnoma enaka. Vendar, če upoštevamo dejstvo, da sta dvojčka, da živita skupaj in da do šole prehodita isto pot, potem je bila njuna naloga celo Zelo pravilna, kajti če bi bila različna, bi jima lahko rekli, da je eden ni napisal pravilno. Na račun svoje podobnosti sta v šoh golju- fala le enkrat, ko je Janko pri teoriji hkoVne umetnosti odgovar- jal namesto Draga. Ce je doma kaj narobe, ni laiv nobeden, ker običajno uporabita stavek: ,;Saj nisem jaz, oni je." Vse bolezni sta prebolela v duetu, celo če je katerega izmed njiju bolel zob, je prav hitro isti zob zabolel tudi drugega. Tudi prijatelje imata skupne. Vsekakor bo nastopal problem, ko si bo kateri izmed njiju izbral dekle, verjetno ta ne bo skupna. Nista samo dobra telovadca, temveč se zelo dobro tudi smučata. Verjetno sta med dvojčki edinstvena tudi po tem, ker v času pustnega karnevala oblečeta kožuh in si nadeneta kurentovo masko. Trenutno je njun hoby zbiranje slik dirkalnih avtomobilov. Ker so pri hiši sami moški, če izvzamemo mamo, tudi na njih marsikdaj pade kakšen gospodinjski posel in tudi vsi so dobri kuharji. Drago raje pomaga pri delu izven hiše, med,tem ko je Janko raje v kuhinji. V njuni dejavnosti je težko najti razlike, kajti zanimajo ju iste stvari, imata podobne želje in cilje. Tudi shodila sta hkrati. Ko je dekle (pomočnica) enemu izmed njiju zapenjala naramnice na hlačah, ji je ušel iz rok. Ko je to videl drugi, ki se je držal stola, je takoj stekel za njim in to so bih njuni prvi samostojni koraki. V svojem bhgem sorodstvu nista edina dvojčka. Mamin oče, sestra in brat so pravtako dvojčki. Po sedaj zbranih podatkih o dvojčkih, ki so se prijavih na naš razpis, je morda tistih, ki v sorodstvu še nikoli ni bilo dvojč- kov pribhžno 5 %, kar vedno bolj potrjuje tezo, da so dvojčki dedni pojav, predvsem po materini stra- ni. Fotoamaterji pri delu Foto: Martin Ozmec Kidričevo Našemu in vašemu staremu znancu amaterju Martinu Ozmecu iz Kidričevega, je uspelo na film zabeležiti idilo družine flamingov, ene najbolj postavnih vrst ptic, ki jih poznamo. ianico in Metica Mesaric Obiskujeta 5. a razred OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem. Metka je v šoh odhčna, Janko pa prav dober, vendar smo po razgovoru ugoto- vih, da sta oba zelo inteligentna, živahna in brez kakršnekoli treme. Rojena sta bila 4. maja 1961 v Ptuju. Oče Ludvik, mati Slavica in sestra Doroteja, so uslužbenci TGA in stanujejo v šestem bloku. Kmalu pa se bodo odselih v novo zgrajeno hišo. Janko je odličen telovadec, član TVD Partizana Kidričevo, medtem ko Metka zelo rada poje in je v šolskem pevskem zboru. Oba imata modre oči. V šoh ne sedita skupaj. Ko bosta vehka in odrasla, bosta šla oba naprej v šole. Metka, ki piše lepše kot Janko pa je povedala, da bo učiteljica. Janko pomaga večkrat očetu na parceh, pa tudi kadar je pokvajjen avtomobil, mu rad priskoči na pomoč. Pomaga rhu, kakorkoh že. Metka pa opravlja sama gospodinjska de a: pomiva posodo, pospravlja in čisti po stanovanju, pomaga pri čiščenju preprog in seveda pri kuhi. Oba ljubita planine, saj sta prehodila že vso severno slovensko transverzalo - seveda ne sama. Pozimi, ob semestralnih počitnicah gresta zelo rada na smučanje, obvezno pa na smučarski tečaj, ki ga vsako leto prireja TVD Partizan Kidričevo, v Primožu na Pohorju. Vsak ima svoj hranilnik. Janko varčuje za novega Ponya, Metka pa za smuči. Redno obiskujeta šolsko knjižnico in navadno si sposodita knjigi, ki jih potem zamenjata, tako da jih oba prebereta. Pravkar sta končala z branjem knjige Pavla Vežinova - Sledovi ostanejo, ki jima je bila najbolj všeč do sedaj. Ne smemo pozabiti, da sta oba zelo dobra plavalca, saj imata za to odhčne pogoje na letnem kopališču, v Kidričevem. Metka tehta 35 kg in ima najraje peče- nega piščanca, Janko pa ima 33 kg in je sladokusec. Pridružujemo se želji staršev, da bi v šoh oba lepo napredovala in nekoč dosegla svoje cilje. Tekst in foto: M. Ozmec 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 23. novembra 197j1 DR. FRAN BRUMEN: Influenza (1. nadaljevanje) V obdobjih med posameznimi pandemijami se pojavljajo manjše epidemije, ki jih povzročajo ali pandemičnim virusom enaki, ali pa sorodni A-virusi, oziroma virugsi skupine B, včasih tudi C. Posebna znaMlnost večjih epidemij po njiho- vem efektu je PROCETUALNO IZDATNEJŠE ODMIRANJE STA- REJŠIH LJUDI. Gripa je kakor nekakšen življenjski higijenik, ki podobno kot lisica v naravi, pobere, kar je bolehavo in delaepidno. oziroma virusi skupine B, včasih tudi C. Posebna značilnost večjih epidemij po njihovem Prenašanje bolezni od človeka na človeka se vrši, kot pri nekaterih dru^h nalezljivih boleznih, potom kapljične okužbe. Torej predvsem potom nadihanja, nakašljanja, s kihanjem in smrkanjem. GRIPA JE ZNAČILEN PREDSTAVNIK TA- KO IMENOVANE POVRŠINSKE OKUŽBE. Virus te bolezni se prisadi ih razmnožuje namreč le v povrhnji plasti sluznic zgornjih di- halnih poti in NE PRODIRA V GLOBLJE PLASTI. Nje^vo nevar- no orožje je toksin, to je strup, ki izhaja iz njega. Ta strup ima lastnost, da prizadene predvsem srčno mišico in mišično plast v žilah ter tako hromi krvni obtok. Poškod- be po virusu samem ne segajo v ^obino prizadetih organov. Prav tako PRAVILOMA NE NAJDEMO VIREMIJE, TO JE OKUŽITVE KRVI. Ker je praktično takorekoč vsak človek že nekoč prebolel lažjo ali težjo obliko infekcije, je razumljivo, da pri veČini ljudi najdemo v krvi odpornostne snovi. kljub temu pa ti ljudje niso dovoljno imuni, ker je kolicina antiteles v krvi običajno premajhna, da bi sluznični epitel in njegovi IZLOČKI IMELI ZA IMUNITETO ZADOSTNO KONCENTRACIJO. Poleg v krvi raztopljenih odpor- nostnih snovi ima zelo verjetno svojo pomembno vlogo tudi še celična odpornost sluzničnega epite- la. Ker virus sam ne povzroča ^obljih poškodb v posameznih organih, je za komplikacije , odgovorna tako imeno- vana superinfekcija, to je prisaditev še drugovrst- nih bakterij (vnetja, gnojenja, pljučnice ipd.). Tudi povzročitelji takih dodatnih okužb so v posamez- nih epidemijah značilno različni. Zdravljenje in nega morata biti usmerjena tako, da sku- šata Čimbolj preprečiti do- ' DATNE INFEKCIJE. Dodatnim obolenjem, torej komplikacijam po- sebno radi zapadajo še bolehni in starejši ljudje, ki so že iztrošeni, izčrpani in jim manjka potrebne odpornosti. Za popolno odpornost proti okuž- bi je, kot že povedano, nujna zelo visoka koncentracija antiteles v krvi in potom nje zadostna koncentracija v sluzničnih izločkih, ki je edina zmožna preprečiti okužbo. KER KONCENTRACIJA ANTITELES RAZMEROMA HITRO NAZA- DUJE, JE POTREBNO VEČ- KRATNO CEPLJENJE, ki ga navad- no ponavljamo enkrat na leto. lOinična slika bolezni je toliko značilna, da njena razpoznava obi- čajno ne povzroča večjih težav. Posebno lahka pa je diagnoza ob epidemijah in pri tistih primerih, ki nastajajo v dotiku z že obolelimi. Ker pa se mnogokatera bolezen v začetnem stadiju kaže v isti obliki kot gripa (npr. zahrbtna otroška paraliza), morajo ostati zdravnik in okolica slejkoprej previdno pozorni. Mnogokdaj, posebno še pred dobo preventivnega cepljenja proti otroški paralizi, se je pripetilo, da so bili prvi primeri začetne epidemije, oziroma posamični, sporadični slu- čaji diagnosticirani kot gripa in je razpoznava postala jasna šele tedaj, ko so se pojavili prvi znaki ohro- mitev. (Nadaljevanje prihodnjič) NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKM POZIV DELOVNIM SKUPNOSTIM IN OBČANOM! Ze štiri leta je prispevala vrsta delovnih skupnosti in posameznikov v Sloveniji za boj proti raku del sred- stev, ki bi jih sicer porabili za osebne novoletne čestitke, katere je nato Društvo objavilo na vidnem mestu ob novem letu. Letos nameravamo zbrati in objaviti ta voščila z ime- ni darovalcev na vidnem mestu, ne samo v Delu in Dnev- niku, ampak tudi v vseh ostalih slovenskih dnevnikih in tednikih. Tako naj bi naša akcija postala vseslovenska in zadovoljila še tako zahtevnega darovalca. Najmanjši znesek za eno objavo v enem časopisu bi bil 500 din, za delovno skupnost,- oz. 100 din za posa- meznika. Cenjena sporočila pričakujemo do 4. decembra 1972, da vam lahko na vašo željo pošljemo ponudbo z osnutkom naročilnice. Vljudno vas vabimo, da se odločite za tak način voščil in tako podprete razširitev dela Društva ter čim prejšnjo uresničitev Centra za zgodnje odkrivanje raka na dojki, za katerega zbiramo sredstva že od dneva že- na, 8. marca 1972 dalje. Vsem darovalcem že v naprej iskrena hvala. I DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 LJUBLJANA, pp. 25 teL: 322-862 od 9. — 12. ure Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča v Ptuju razpisuje PROSTI DELOVNI MESTI 1. 1 KV kurjača 2. 1 PKV perice Kandidat pod točko 1 mora imeti opravljen šoferski izpit ter izpit za traktorista. Kandidatka pod točko 2 mora imeti opravljen tečaj za perice in likarice. Za obe delovni mesti je zahtevano poskusno delo. Nastop službe je na obeh delovr ih mestih .možen takoj. Prošnje je nasloviti na upravo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Razpis velja 15 dni od dneva objave. BUFFET IVANKA KORENJAK v prostorih doma JLA v Ptuju, vam ob dnevu republike iskreno čestita in še naprej priporoča svoje usluge. TRGOVSKO PODJETJE ZARJA ORMOŽ bo v pritUčju nove stanovanjsko-poslovne zgradbe v Ormožu odprlo nove prodajne prostore. V novi prodajalni boste lahko dobili izdelke pohištvene industrije. V novih prostorih bo tudi sodobno opremljena samopostrežba. O OTVORITEV BO 25. NOVEMBRA OB 10. URI OBIŠČITE NAS! PRIPOROČA SE T. P. ZARJA ORMOŽ ' © OBCANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB 29. NOVEMBRU ]<£DNIK — ČETRTEK, 23. novembra 1972 STRAN 17 ptujčani no petem mestu Zveza slepih Slovenije je 18. in 19. novembra 1972 organizirala VI. republiško prvenstvo Slovenije v igri 2 zvenečo žogo. Prireditelj tega prvenstva je bila osnovna organizacija ZSS Maribor, laja lanskoletni prvak in je dva dni gostila 10 ekip iz vse Slovenije. Po zanimivih in zagrizenih borbah za točke, so tudi ptujski tekmovalci ^segli lep uspeh, saj so se uvrstili na odlično V. mesto. Za Ptuj so .nastopili Andrej Furjan, Anton Hrenko, Franc Vuk jn Ivan Planjšek ter so dosegli naslednje rezultate: Ptuj-Center 4:6, Ptuj-Nova Go- rica 4:3, Ljubljana-Ptuj 3:3, Novo mesto-Ptuj 3:7, Celje-Ptuj 0:6, Kianj-Ptuj 1:1, Murska Sobota- ptuj 10:2, Ptuj-Maribor II 8:7, ptuj-Maribor 13:5. Tako so Ptujčani 4 tekme zmagali 2 igrali neodločeno, izgubili pa so proti Mariboru I, Murski Soboti in Centru. Končni vrstni red: Maribor I 17 točk, sledijo Murska Sobota 16, Ljub^ana 13, Center 11, Ptuj 10, idanj 9, Nova Gorica 7, Maribor II 4, Celje 2 in Novo mesto 1 točka. Najboljši strelec je Donko - MB - 31 zadetkov, Potočnik - 24 in Korošak - 22 oba MS; od Ptuj- čanov pa je Vuk na VII. mestu z 18 zadetki. Hrenko je dosegel 12, Furjan 7 in Planjšek 1 zadetek. Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, najboljši 3 strelci pa prak- tična darila. Pokrovitelja občinski sin^kalni svet Maribor in Zavaro- valnica Maribora sta k temu prispe- vala tako, da so vsi udeleženci prejeli praktična spominska darila. -anc Gimnastika v razvoju otroka Proste vaje in vsa zvrst orodja, ki jih uporabljamo pri vadbi otrok v te- lovadnicah je zajeta v eno samo be- sedo „gimnastika". To je šport, kjer se doraščajočemu otroku enakomer- no razvija in pravilno oblikuje telo. Kljub tej prednosti, ki jo nudi orod- na telovadba, opažamo, da jo pred- vsem odrasli jemljejo dokaj neresno kar hkrati vzgojno slabo .vpliva na otroka. Ta vzrok je vsako leto bolj obču- ten in to me je pripeljalo do razmiš- ljanja, kako doseči s starši sodelova- nje, da bi s skupnimi močmi otroku končno privzgojili občutek dolž- nosti kakršnegakoli dela, ki se z pri- volitvijo staršev odloči zanj. Zato bi tada navedla nekaj pomembnih prednosti našega namena in tako staršem doraščajočih otrok vsaj nialo približala veliko prednost Sortnega udejstvovanja. Mislim, da prevladuje večina dru- ki ima enega ali več doraščajo- čih otrok. Ti čutijo nenehno potre- ^ po gibanju, kar je za razvoj mladega organizma najbolj potreb- no. Ce se povrnem z razmišljanjem k mamici, ki šele pričakuje otroka, oi mi gotovo pritrdila, da ji otrok fad ponagaja s svojim gibanjem, ^radi česar čuti nemalokrat tudi "Olečine. Takoj po rojstvu opaža- ''lo, kako je srečen, ko ga odvije- in popolnoma nagega opazu- jemo, komaj naučene, pa vendar |Proščene kretnje rok in nog. Po- treba po lahkotnem gibu z njim jaste. Zato ne smemo zanemarjati hotenj. Moramo mu dati kar največ možnosti za uveljavitev in dopolnitev njegovih sposobnosti, kar mu lahko omogočijo le razna društva. Marsikatera mamica misli, da je dovolj, če otrok le teka in se igra z drugimi vrstniki. Pa se veli- kokrat moti, posebno pri nadarje- nih otrokih. Trening, ki mu ga lahko omogočimo, je zajet v igre in v različne telesne vaje. Le-te lahko vsakemu otroku z leta v leto krepi organizem, kar je za zdravje najbolj potrebno. Cilj vadenja je v tem, da damo vsakemu otroku možnost, za boljši razvoj celotnega organizma, za boljše telesne sposobnosti, zakaj le tako postane bolj okreten, hiter, iznajdljiv in vzdržljiv. Otrokom, ki preprečimo nenehno in pravilno gibanje, vidno zaostajajo v telesnem razvoju, v sposobnostih in vešči- nah, so tudi veliko manj odporni proti prehladu in izpostavljeni ne- nehni nevarnosti drugih bolezni. Ko sem prvič nastopila kot vadi- teljica TVD Partizan Ptuj in še v začetku drugega leta se mi je doga- jalo, da je večina otrok prihajalo k vadbenim uram nemogoče obleče- nih in obutih. Bilo me je strah z njimi karkoli delati. Nekako sem se morala rešiti strahu, zato sem mo- rala zahtevati od otrok, naj si slečejo po dvoje spodnjih majic, celo po dvoje puloverjev in po dvoje žab. Sezuti so si morali hišne in telovadne copate z gladkimi podplati, ki so bili preveliki za otroško nogico. Zaradi tega ravna- nja je marsikatera mamica izpisala svojega otroka z bojaznijo, da se bo prehladil, ni pa utegnila razmiš- ljati, kako nevarna so lahko ta oblačila. Otrok ni sproščen, če je preveč oblečen in se težje giblje (pomnimo se dojenčka), se v giba- nju spoti in ko se umiri, je temveč- ja možnost, da se v zimskem času, ki je k^ub segrevanju v telovadnici hladnjeje, prehladi. Žabe drsijo ob dotiku lesa (gred, bradlja), preveliki copati, ki so še gladkih podplatov onemogočajo sproščen tek, in ob vsakem nerodnem koraku sledi pa- dec. Malo je takih, ki imajo prime- ren telovadni pribor. Zaradi lažjega in varnejšega vadenja je potrebno ob toplejših dnevih telovaditi samo v dresih, copate uporabljamo zaradi cementnih tal v oblačilnici in pred vhodom v telovadni prostor. Zdaj v zimskem času se bo k temu pridru- žila brezrokavna majica in trenirka, ki jo lahko tudi nadomešča jopica, in lahko raztegljive dolge hlače; V začetku smo omenili problem, ki se pojavlja vsako leto bolj ob- čutno. sodelovanja med starši in vaditelji ni, zato ni nemogoče otro- ku privzgojiti občutka dolžnosti in rezultat je, da se otroci samo vpiše- jo, nekateri od teh nekaj časa telovadijo, drugi pa se naveličajo po treh mesecih. Malo je takih, ki ositanejo do konca šolskega leta. Izgovori pri takih otrocih sledijo: mamica me več ne pusti, ker je prepozno ali ker me to bremeni pri učenju, nekateri odkrito priznajo, da se jim več ne da, pri drugih spet ugotovimo, da jim starši večlaat jemljejo voljo. Starši, pridite kdaj pogledati svo- je otroke, dajte jim možnost, da vam pokažejo kaj znajo. Kako so srečni, če vedo, da jih mamica opazuje in se spodbudno smeje. Spomnite večkrat na vadbo in opo- zarjajte, da jo bo redno obiskoval. Sele takrat se nam bo skupaj posre- čilo doseči isti cilj - vzgajati pra- vilno! Erika 18 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 23. novembra 197j1 ]<£DNIK — ČETRTEK, 23. novembra 1972 STRAN 19 lilanca AMD Ptuj na športnem )olju je uspešna Navada je, da se po vsakem delu japravi obračun in se ugotovi uspeh ^ neuspeh. Takšno bilanco so ob zaključku letošnje tekmovalne sezo- ne napravih tudi aktivni člani AMD iz Ptuja, ko so se zbrah na redftem občnem zboru in pregledah uspehe svojega enoletnega dela. Zbrah so se v prijetnem lokalu Franca Krajnca na Ormoški cesti, kjer je tudi sicer njihovo zbirališče, tam, od koder navadno polni negotovosti krenejo na dirke, tam, kjer se po končanih tekmovanjih spet zbero in poklepe- tajo. Kam bi tudi naj šli drugam, saj je ta prostor kot nalašč pripravljen zanje, kjer ti že vse daje slutiti, da je njegov lastnik ljubitelj avtomobilov in športa. V vitrini je namreč lepa zbirka pokalov, priznanj za uspehe na športnem polju, na stenah vise slike ^ortnih avtomobilov in ... In kar je najvažnejše, lastnik tega tokala je tudi sam športnik, kartist in se je odhčno odrezal tudi na zadnji dirki za državno prvenstvo v Kopru, o čemer smo obširneje že poročali. No in pri njem so se zbrah vsi tekmovalci, mehaniki in simpatizerji moto športa. Kot je običaj na občnih zborih, je spregovoril pred- sednik AMD Viktor Kranjc, ki je vsem še enkrat nanizal vse dogodke, katerim so bih priča v minulem obdobju. Povedal je, da so v letošnjem letu startah s tekmovalci kartisti, ki jih je bilo 6 in to: Glavnik, Krajnc, Cvetko, Langer- holc, Korošec in Slana, motokrosi- sti: Vesenjak, Fras in Segula v internacionalnem razredu, Štžerjem in Trsom v nacionahiem razredu in speedyaistom Vurcerjem. V katego riji 50 ccm pa so vzbudih precej pozornosti Silvan Vesenjak, Bogo- mir Jakomini in Branko Eržen. Ptujski tekmovalci so sodelovaU v 31 dirkah, udeležih pa so se tudi tok v Nemčiji, ItaUji, Belgiji, na Češkoslovaškem in v Poljski. Povsod so dosegah lepe uspehe in to po zaslugi samoodpovedovanja, saj tek- movalci največ s svojimi sredstvi vzdržujejo stroje in vso opremo, potrebno za tekmovanja, pomoč društva je bila le v okviru možnosti. Cena enega tekmovabiega stroja se giblje od 2 do 3 starih mihjonov, klub pa lahko pomaga le z nekaj starimi tisočaki. Nepravihio je, da širša družba ne kaže pravega zanimanja za to vrsto športa, predvsem v obhki finančne podpo- re, saj lahko tako stanje kmalu pripelje do stagnacije na športnem področju, ker je nemogoče vedno znova zahtevati od tekmovalcev, da vlagajo lastna sredstva, tisti, ki pa bi morali biti zainteresirani, pa stojijo ob strani. Upamo, da nam bralci ne bodo zamerili, če v kratkem še enkrat navedemo uspehe Ptujčanov na področju moto športa. V kartingu so v kategoriji 100 ccm dosegh naslednje uvrstitve: Uroš Langerholc 4. mesto, Dušan Korošec 11. mesto in Milan Slana 14. mesto. V konkurenci 125 ccm pa so se zelo dobro odrezah še Viki Cvetko, kije zbral dovolj točk za 3. mesto v državnem merilu, Franc Krajnc 5. mesto in Rene Glavnik 10. mesto, čeprav je vozil samo 5 dirk, potem pa je moral zaradi nesreče v bohiišnico. Ekipno pa je Ptuj prvi pred Mostani in Vrhniko. V motokrosu so v skupini internacionalni razred odnesh 3. mesto Milko Vesenjak, 4. Boris Fras in 6, Peter Šegula. V ekipni uvrstitvi so Ptujčani tretji. Ptujčani so imeh svojega predstav- nika tudi v skupini speedyajistov in sicer je to mladi Alojz Vurcer iz Trnovske vasi, ki se je v letošnji sezoni prebil iz juniorskega razreda med seniorje, kjer je med 19. tekmovalci v končnem plasmanu dosegel 8. mesto. Predsednik društva se je zahvahl vsem tekmovalcem, njihovim meha- nikom, in vsem članom društva za njihovo delo in trud, prav tako pa je v imenu društva izrekel zahvalo nekaterim redkim delovnim organi- zacijam, kot je Tovarna avtooprerhe, z direktorjem Martinom Učakarjem na čelu, Mercator, Agrotransport ter druge za pomoč in razumevanje. Tekmovalcu Glavniku pa je zaželel. da bi lahko v naslednji sezoni spet startal s sVojim gokartom. Po obšurnem poročilu Viktorja Kranjca se je v imenu mehanikov in tekmovalcev zahvahl tudi predstav- nik teh, Feliks Cvetko, kije zastopal tudi svojega sina, letošnjega kandi- data za naslov državnega prvaka, Vikija Cvetka, ki se občnega zbora ni mogel udeležiti zaradi službene zadržanosti. Že dolgo je namreč na delu v Nemčiji in se za vsako dirko pripelje iz Uhna v domovino, da zastopa barve Ptuja na tekmovanjih. Prav zaradi tega si zasluži še posebno priznanje in pohvalo, kar mu njegovi tovariši tudi radi priznavajo in se ga vedno spomi- njajo. Po uradnem delu je za vse sledila majhna zakuska, ob kateri so vsi prisotni nazdravili uspehom in seveda tudi boljšim načrtom in željam, ki jih bodo čakah v novi tekmovalni sezoni leta 1973. -nak GOSTILNA ELIZABETA HORVAT IZ GORiŠNICE čestita vsem občanom in svojim cenjenim gostom ob 29. novembru. Še naprej se priporočamo! ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE ČESTITA VSEM OBČANOM CIRIL KREBS kovaštvo, Budina in še naprej priporoča strankam svoje cenene storitve. Občinska nogometna liga Ptuj ZADNJE JESENSKO KOLO- ZAHOD: VIDEM:DRAVINJA 5:0 ZLAT0LICJE:PREP0LJE 3:0 GERECJA VAS:LESK0VEC 9:3 LOVRtNC:SKORBA4:2 MAKOLE:HAJDINA3:7 1.Videm 10 7 3 0 39:17 17 2.Zlatoličje 107 1 2 30:11 15 3. Lovrenc 107 0 3 33:29 14 4. Skorba 105 3 2 36:21 13 5. Dravinja 106 1 3 24:28 13 6. Hajdina 105 23 41:18 12 7.Prepolje 10 1 5 4 22:28 7 8. Gerečjavas 10 3 1 6 23:31 7 9. Makole 10 3 1 6 32:44 7 10. Kidričevo 100 4 6 20:39 4 11.Leskovec 100 19 17:51 1 20 stran TEDNIK — ČETRTEK, 23. novembra 197j1 Tudi v nedeljo delo hitro mine Vsak delavnik in tudi v nedeljo se zbere ^a ptujski železniški postaji precej potnikov, ki bi se radi odpeljali v smeri proti Ljubljani in Mariboru, pa tudi proti Ormožu in Cakovcu. Do prihoda in odhodov vlakov imajo dovolj dela odpravnik vlakov, potniška blagajna, skladiščnik, pa tudi poštni sodelavec, ki prinese pošto na vlak. Seveda tudi v postajnem bifej^ ni prazno. Ko so opravili prejšnjo nedeljo ;dopoldne svoje delo na postaji službujoči, so imeh še čas za posnetek, kar se jim še ni pripetilo v tej sestavi. Pismonoša Milan Voda (drugi z leve) je smatral, da bodo brez njega, enako tudi Silva Hvala (druga z desne) iz bifeja kolodvorske restavracije in končno je nastala slfižbujoča p)etorka z vlakovnim odpravnikom Antonom Krambergerjem (prvi z leve), s Cito Ivezič (tretja z leve) in še s skladiščnikom postaje Ptuj Jožetom Kosajnčem (prvi z desne). Tako sb končno prišli pred bralce „Tednika" tudi imenovani po zaslug nedeljskega službovanja in marsikdo je našel na sliki svoje znance s ptujske železniške postaje, zlasti tisti, ki vsak dan potujejo. JV VETERINARSKA POSTAJA PTUJ zdravimo in preprečujemo bolezni pri domači živini in živalih in opravljamo inšpekcijsko službo v klavnicah ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM jgS)Slk — Četrtek, 23. novembra 1972 STRAN 21 22 stran TEDNIK — ČETRTEK, 23. novembra 197j1 DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO „JOŽE LACKO" PTUJ RAZPISUJETA VPIS v III. LETNIK LTRAVNO-ADMINISTRATIVNE ŠOLE Sprejeli bomo 40 slušateljev. Šolanje bo po predhodnem 4 mesečnem dopolnilnem tečaju trajalo dve leti. Diplomanti si bodo pridobili naziv administrativnega telmika. POTEK IZOBRAŽEVANJA: . 1. od januarja do marca 1973 2-mesečni tečaj za dopolnilne (diferencialne) izpite čez 1. letnik UAŠ; nato od marca do maja 1973 2-mesečni tečaj iz snovi 2. letnika UAŠ. Ob koncu ponovitvenega tečaja dobijo slušatelji spriče- valo, 1. in 2. letnika UAŠ, ki bo edini pogoj za vpis v 3. letnik UAŠ. POGOJI ZA VPIS: - opravljena dvoletna poklicno-administrativna šola; - soglasje o izobraževanju delovne organizacije, v primeru, če je slušatelj redno zaposlen. NAČIN PRIJAVE: - osebno na Delavski univerzi v Ptuju, Osojnikova 1. priložiti morate: - spričevali 1. in 2. letnika, poklicno-administrativne šole, - zaključno spričevalo, poklicno-administrativne šole, - izjavo o plačilu šolnine, - soglasje delovne organizacije, - rojs.tni list (na vpogled), - vplačilo šolnine din 100.-. ROK PRIJAVE JE DO 15. 12. 1972! Informacije: Delavska univerza Ptuj, Osojnikova 1, tel. 77539. . Prvi sestanek z vpisanimi slušatelji bo v sredo 20. 12. 1972 ob 17. uri v prostorih šolskega centra za gospodarstvo in upravo ,,Jože Lacko""v Ptuju, kjer boste izvedeli vse podrobnosti v zvezi z šolanjem. Gradbeno podjetje OGRAD Ormož s svojimi obrati opekarna, mizarstvo in elektro delavnico opravlja vse vrste giradbenili storitev. Prodajamo tudi gradbeni material in pribor. VSEM OBCANOM ISKRENO ČESTITAMO OB 29. NOVEMBRU KOMUNALNO PODJETJE PTUJ RAZPORED UUC O POBIRANJU SMETI V PTUJU IN KIDRIČEVEM Zaradi boljše urejenosti odvoza smeti sporočamo prebivalcem naše občine, da bomo v smislu odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v mestu Ptuju in naselju Kidričevo, objavljenega v uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj, leto IV. 12. marca 1970 štev. 3 odvažali smeti v navedenem vrstnem redu. Po tem odloku so stranke dolžne odlagati v tipizirane smetnjake vse odpadke razen: - odpadkov v tekočem stanju (pomije, vodo); - odpadke od proizvodnje (odpadni gradbeni material, opeko, pločevino, ugaske iz kotlarn in tlečih snovi); - nerazkuženih odpadkov, ki nastajajo v zdravstvenih in veterinarskih zavodih (te vrste odpadkov povzročajo smrad ali večje okvare na strojih - lom bobna in podobno. Te vrste odpadkov morajo stranke posebej zbirati in' odvoz posebej naročiti. Smetiščne posode morajo biti v bližini vhoda, da so vidne in dostopne. Zato prosimo stranke, da smetnjakov, ne zaklepajo, pse pripnejo in pripravijo smetnjake za odvoz v naslednjih dnevih po vrstnem redu. V kolikor posode ne bodo pripravljene, ne odgovarjamo za neodpeljane smeti. Ker smeti pobiramo 2 krat v tednu, ne jemljemo odpadkov, ki' so izverv* posod. Kartonske škatle in ostali papir prosimo,' da sežgete ali razstrgate in date v posode za smeti. S tem vrstnim redom začnemo z dne 27. novembra 1972: PONEDEUEK: Rabeljčja vas, Volkmajerjeva, Remčeva, Panonska, Potrčeva, Cojzova, Zupančičeva, Osterčeva, ulica Anice Kaučičeve, Vodova, Kajuhova, Zgečeva, Trubarjeva, Krambergerjevo naselje, Natašina pot, Potrčeva do Gregorčičevega drevoreda, Gregorčičev drevored, Osojnikova, Ciril Metodov drevored. TOREK: Kidričevo, Mariborska, Zapebška, Zadružni trg. Mlinska, Spolenjakova, Ormoška, Cučkova, Žnidaričevo nabrežje, Belšako- va. Nova cesta, Rajšpova, Rogozniška, Trstenjakova, Srbski trg, Majstrova, Naselje bratov Reš, Rajčeva, Med vrti. Ob Grajeni, Jenkova. SREDA: Miklošičeva, Titov trg, Trg Mladinskih delovnih brigad, Vodnikova, Zelenikova, Krempljeva, Trg svobode, Murkova, Prešernova, Muzejski trg, Vičava z vsemi ulicami. Slovenski trg, Pletarska, Bezjakova. ČETRTEK: Vošnjakova, Hrvatski trg. Dravska, Jadranska, Cvetkov trg, Aškerčeva, Vrazov trg, Cankarjeva, Muršičeva, Cafova, Volkmajer- jeva, Remčeva, Panonska, Potrčeva do bolnice, Cojzova pot, Zupančičeva, Kajuhova, Žgečeva, Trubarjeva uhca. - PETEK: Potrčeva do Gregorčičevega drevoreda, Gregorčičev drevored, Osojnikova, Ciril Metodov drevored. Ormoška, Kidričeva, Mariborska, Zagrebška, Zadružni trg, Mlinska, Spolenjakova, Trstenjakova, Srbski trg, Rajčeva, Med vrti, Jenkova, Ob Grajeni. SOBOTA: Miklošičeva, Titov trg, Trg mladinskih delovnih brigad, Lackova, Vodnikova, Zelenikova, Krempljeva, Prešernova, Sloven- ski trg, Bezjakova, Trg svobode, Vošnjakova ulica. _ TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14. yf stran 23 VEČER — ponedeljek, 20. novembra 1972 Stran 23 fsen vošin en lepi no dober DEN! , Trili-li-li, zaj pa le na sani," smo si fčosik deca peli gdo je zapadna prvi snegec. Saj je toti sneg ena čista vredik zadeva, ki je pokrila vse tisto kaj blo je črnega v našen življeji. Ja, moren van povedati, da je tudi leto^i sneg lepo beli ^h tak kak, da bi ga z naj bolj šin deterdženton v superavtomatsken pralnen stroji oprali. Tudi moja Mica ma , superavtomatično pralno mašino" na pet programof. To je tokšna mašina, ki za svoj pogon niti elektrike ne nuca pač pa je še na točni pogon. V domočen jeziki provimo totemi stroji „ribež". Naj van še programe naštejen. 1. Najpret je treba z grabe z mlake vodo prinesti no zamozane brguše tri dni v vejken škofi namakati. 2. Po treh dneh si moja ta štora rokove gor zasuče, vklopi „ribež" no na ročni po^n cote žuh tak dugo, da dobijo svojo normalno forbo. 3. V tretjen progami priskočin še jaz na pomoč. Z Micoj tak dugo cote žmičema, da steče zodja kaphca mločne vode. 4. Strti program je sišeje. Ce je lepo vremen te vso svojo konfekcijo okoh voglof na štrike zobesima, če ne pa se tote stvari po najkrajšen postopki na krušni peči posišijo. 5. Peti no zodji program naše^ superavtomatičnega pralnega stroja je peglaje. Momo tisti starinski peglajzl, ki greje na bukovo oglje. Tumi sledi še šterkanje mojih got no drugih moških no ženskih spodjih no zgornjih oblačil. Zaj te vidite kejko je to že guča, kejko pa še je le dela. Poleti še to nekak gre, najhujše pa je v zimsken cajti gdo ti prsti v mrzh vodi zmrznejo, no ti revmati- zen v kosti leze. Zato neje čudno, če se moji Mici vsaj dvakrat na tjeden ponoči sanja o proven Halnen stroji, ki pa hujdič prekleti cošta nad 300 štorih juijof. Hčerki v Nemčijo sma z ženkoj iz pisala naj nama neke prispevle za toto avtomatčno žehto, pa do zdaj še nesma dobla odgovora. Na drugi stroni pa naji prosi, da bi ji vzela v otroško varstvo nezokonskega otro- ka, ki ga je negi za deset minut luštnega - vjagala v Dojčlandi. Mija srna ji na toto prošjo odgovorla, da vzemema otroka samo pod pogoj on, če nama kupi tudi pralni stroj, da ma lehko plenice prola Vidite, tak se nama godi na štora leta, ke ma drgoč malo deco dobila Ce so nama že vsa nojna deca od duma podurhali te ma že še enega vnukeca gor zredla, seveda pod pogojon no z željo, da bi te vsaj toti osta na grunti. Zaj pa še van se naj za neke zahvaUn. Ce ghh v cajti mojega pisaja še ne ven za rezultate glasovoja o združitvi delafskega no kmečkega zavarovoja - pa po vaši punoštevihii udeležbi na voliših skleplen, da vas je večina obkrožla tan kak piše ZA. V naši vesi smo bh fsi 100 procenstno na vahših, no smo tudi fsi vohh za združitev. Po toten uspešnen deh smo si naročli pri hiši v keri so ble vohtve, en joko dober vohlni guleš, ki smo ga fsi vkup sohdarno pločah, pojeU no še z vinon do j zalih. Zaj gdo se je mraz gor na zimo sprava mo po meh v naši vesi več mrhčof svinjske podobe. S ten van mishn povedati, da mo začeh tak pomalen prašičke klati, klobose nadevati no koline phati. Naš gujdek, ki mo ga okoh 29. novembra položli na žrtve nik domovine je že tak vej ki gospod, ke več niti stoti neče gdo dobi svojo porcijo krompira, zvore, karuze no drugih predsmrtnih dobrot. Mija z Mico ma letos kar dvo pujzeka zadrgnola. Enega ma soma popapca- la, z drugin pa mo skush negativno hišno bilanco izboljšati no ma ga odala. Naj van še to poven, da pri nas ne vemo kokšni žmah ma meso. Na kunci še bi van rad poveda, da smo v naši vesi že dvo dni brez elektrike, saj nan je sneg z dežon no neurjon fse tiste električne drote podrja. Sli smo s kurami spot. Ker pa ma fsoka noč svojo moč obstoja resna bojozen, da do posledice totih dveh črnih noči prišle na den šele za devet mesencof. To je, vete, glih tak kak ke je pri eni hiši televizija crknila. Mož je anteno postava, pozoba v proven cajti , izklopti" pa se je zgodlo. Srečno vaš Lujs }ladi)ski prcaram NEDELJA, 26. NOVEMBRA: 600-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila — EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radflski in T V s pored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Srečanje v studiu 14: 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci; p.00-12.10 PoročUa; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna ^asba-j^ 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05-16.00 Športno popoldne - vmes ob 15.00-15.05 Poročila; 16.00 Operne melodije; 16.30 Humoreska; 16.50 EP; 17.00 Poročila; 17.05 Radijska igra; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite z nami; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30—8.00 Do- bro jutro — Poročila — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila — Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 27. NOVEM- BRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Ama- terski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 VrtUjak; 16.40 Okester Roberta Stolza; 17.00 PoročUa; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni zvoki; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Štirje kova- či; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik — Vr emensko poročilo 20.00 Operni koncert; 21.30 T^ke in godala; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literar- ni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poroč Ua. TOREK, 28. NOVEMBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Kaj pripoveduje dasba; 14.30 Ansambel „Papa Bue's Viking Jazzband"; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 PoročUa; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 PoročUa; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s kvartetom „Do"; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska ima; 21.20 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-01.00 Za ples in razvedrilo — vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 PoročUa. SREDA, 29. fJOVEMBRA: 600-8.00^ V praznično jutro — vmes Lirični odlomki; 6.05 Poroči- la; 6.30 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.30 PoročUa; 8.00 Poročila — Radijski in TV spored; 8.05 Umetniška pripoved; 8.30 Za praznik nam naša pesem naj odmeva; 9.00 Poročila; 9.05 Lahka glasba; 10.00 PoročUa; 10.05 Silvo Matelič — Vsi napori v korist delovnega človeka; 10.30 Pesmi junaške preteklosti; 11.00 PoročUa; 11.15 Orkestralna in solistična glasba; 12.00 PoročUa; 12.10 Čestitke za praznik; 13.00 PoročUa; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Viktor Konjar: Mladi v samoupravljanju; 13.50 Intermezzo k godah; 14.00 Poročila; 14.05 Jugoslavija poje; 15.00 Poročila; ,15.05 Poročila dopisnikovo prazno- vanju; 15.15 Po domače s pevci, godci in vokalnimi ansambli; 16.00 Humor v partizanih; 16.30 Kajuho- va poezija v glasbi; 17.00 Poročila; 17.05 Sprehod po Ljubljani; 18.00 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Musorgski - Boris Godunov; 22.00 Poročila; 22.15 Glasba za ples in razvedrilo; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije za lahko noč; 24.00 PoročUa. ČETRTEK, 30. NOVEMBRA: 14.00 PoročUa; 14.05 Pa vseeno vas imamo rade (glasbena oddaja); 15.00 Poročila; 15.05 Drago Kos- mrlj: Jugoslavija in sedanji trenutek v svetu; 15.35 Za vsakogar nekaj; 17.00 PoročUa; 17.05 Glasbena oddaja; 17.35 Mladi umetniki; 18.20 Branko Šoemen: Vrt konop- Ijaste barve; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30^ Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Večer s pesnikom Petrom Levcem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz sodobnega repertoarja Simfoničnega orkestra; 24.00 PoročUa. PETEK, 1. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Majhen recital violinista Mihe Pogačnika; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Or kester; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po s vetu; 18.15 »Signali" - propagand- m oddaja; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 2o.00 Slovenski oktet nam bo pel skladbe mojstrov iz dobe renesanse; 20.30 Top—pops 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 2. DECEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 Z ansamblom Joachim — Ewven — Combo; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Cbvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 2o.00 Plesni orkester; 21.10 Za prijetno razvedri- lo; 21.28 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen- ce; 23.00 Poročila; 23.05- 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden - vmes^ ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. stran 23 VEČER — ponedeljek, 20. novembra 1972 Stran 24 TISKARNA PTUJ ČESTITAMO OBCANOM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU in še naprej priporočamo svoje knjigoveške in tiskairske usluge ŽIVINOREJSKI-VETERINARSKI ZAVOD PTUJ dejavnost — reprodukcija — osemenjevanje domačih živali selekcij^ka služba laboratorijska diagnostika služba za pospeševanje živinoreje ČESTITAMO OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE NEDELJA, 26. NOVEMBRA: 9.05 Po domaČe; 9.45 Proslava ob 30-letnici AVNOJ-a; 11.00 Kmetij- ska oddaja; 11.45 Mozaik; 11.50 Otroška matineja; 12.40 Poročila; 12.45 Mestece Peyton; 13.35 TV kažipot (do 13.05). NEDELJSKO POPOLDNE: 18.15 Poročila; 18.20 Dvanajst sto- lov; 19.40 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 3-2-1; 20.30 Mojstri; 21.15 Stih in Pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poro- čila. PONEDELJEK, 27. NOVEM- BRA: 9.05 Odprta univerza; 9.3 5 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — pono- vitev; 15.40 Angleščina — ponovi- tev; 15.55 Nemščina - ponovitev; 16.10 Francoščina; 16.45 Madžar- ski TV pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli; 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik; 19.00 Maksimeter; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Mala antologija ju- goslovanske T V drame; 21.35 Dia- gonale; 22.15 Poročila. TOREK, 28. NOVEMBRA: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli - ponovitev; 15.35 Ru- ščina — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski TV pregled; 17.50 Vrtiljak ugank; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Zbor glasbene matice iz Ljubljane; 19.00 Mozaik; 19.05 Re- gionalna arhitektura; 19.25 Tehni- ka upravljanja; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Odprti ekran; 21.30 Film iz serije vos; 22.10 Zapoj srce partizansko; 22.35 Poročite. SREDA, 29. NOVEMBRA: 9.00 Čestitka; 9.05 Risanka ali lutkovni film; 9.20 S. Novakovic: Čas konj; 10.10 Radost Evrope; 11.10 Rezer- viran čas; 11.40 Promenadni kon- cert; 12.25 Poročila; 15.25 Vitez vihar; 15.50 Poročila; 15.55 Mo- zaik; 17.00 Boks; 18.15 Desant na Drvar; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik: 20.25 3-2-1; 20.30 Z.Sintic: Korito ponikalnice; 21.40 Jugoslavija v partizanski pe- smi; 22.40 Poročila. ČETRTEK, 30. NOVEMBRA: 10.05 Poročila: 10.10 Folklora; 10.40 Radost Evrope; 11.40 Beo- grajski amaterski zbori; 13.10 Reci- tal poezije; 14.45 Vsi vlaki sveta; 15.10 Mestece Peyton; 16.00 Vsi vemo vse; 16.55 Titovi mornarji; 17.40 Poročila; 17.45 Še enkrat o Muenchnu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.40 G. Eliott - Mlin na reki Floss; 22.30 W. Eigk: Joan von Zarissa; 23.15 Po- ročila. PETEK, 1. DECEMBRA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.40 Veseli tobogan; 18.10 Obzornik; 18.25 Namizni te- nis; 18.35 Ekonomsko izrazoslovje; 18.40 Praški madrigalisti; 19.00 Mozaik; 19.05 Titovi delavci; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.30 3-2-1; 20.40 Jesensko listje; 22.15 Sedem morij; 23.05 Poročila; SOBOTA, 2. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli; 16.30 Državno košarkar- sko prvenstvo- 18.00 Obzornik; 18.15 Gospod Piper; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristicna oddaja; 19.45 Filmska burleska; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Večer z Mojmirom Šepetom; 21.35 Na poti k zvezdam; 22.00 Medicinski center; 22.50 TV kaži- pot; 23.10 Poročila. MALI OGLASI PRODAM TRAKTOR 20 KS s priključki, dvobrazdni plug, kosa, jermenice in enoosna prikolica. Franc Rihterič, Zemušani 47, p. Gorišnica. PRODAM DRUŽINSKO stanovanj- sko zgradbo skupaj z zemljiščem v Cirkufanah 29, primerno za gostilno ali trgovino. Lokal se nahaja v pritličju, v prvem nadstropju pa stirisobno komfortno stanovanje. Prodam tudi vinograd v Gradišču v izmeri 1,0226 ha. Za vse informacije se obrnite na naslov: Rodež Stjepan, odvetnik Varaždin, Kakičeva 4/a. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ išče čistilko za 3 urno delo v dopoldanskih urah. Nastop službe 1. decembra 1972. V poštev pridejo upokojenke. Pismene vloge predati v pisarni društva v torek in petek od 9. do 12. ure. 3 HA POSESTVA, hišo in gospodar- sko poslopje, 10 minut od postaje v Oslusevcih prodam. Naslov v upravi. TRI GRADBENE PARCELE v okolici_Turnišča pri Ptuju prodam. Mirko Žuran, Kidričevo 9. PRALNI STROJ znamke ALBA prodam. Mirko Zaspan, Kajuhova 3, Ptuj. PRODAM KAVČ, dva fotelja, okroglo mizo, vse dobro ohranjeno. O^ed možen zvečer pri Hovniku, Videm pri Ptuju 14. PRODAM SKORAJ NOV citroen GS klub. Vprašajte po 15 uri Janeza Šeruga, Kajuhova'8, Ptuj. 15. NOVEMBRA 1972. sem izgubi- la od železniškega prelaza do trgovine Jasmin zlato zapestnico, ki mi je zelo drag spomin. Lepo, prosim najditelja, da jo proti nagradi odda v Zdravstvenem domu v Ptuju (proti tuberkulozni dispanzer). 250 KG TEŽKO svinjo za zakol prodam. Trnovska vas 15. SOBO V PTUJU iščeta dve dijakinji (gimnazije). Zorka Vičar, Jastrebci 3, p. Kog. PRODAM DVE KOMPLETNI kolesi za fiat 124 z zimskim profilom. Lipavšek, Rimska 1 (Mariborska cesta). IŠČEM GOSPODINJSKO pomočni- co, lahko tudi upokojenko za varstvo dveh otrok. Stanovanje in hrana preskrbljena. Zalka Valenko, Belšakova 49 (Brstje). GARAŽO VZAMEM v najem v Ptuju. Jurij Podgorelec, Trubarjeva 7, Ptuj. PRODAM 300 LITROV domačega vina (kvinton) po 5 din za liter. Naslov v upravi lista. OMARO, POSTELJE in žične \1ožke, nočne omarice in mi;:o poceni prodam. Ivana Zavernik, Murkova 1, Ptuj (na Katarinino prodaja na dvorišču) HOROSKOP OVEN: Izkoristili boste lenobno« drugih in veliko zaslužili. Nič vai več ne bo jezilo okolje, ker bo višjj ugotovil, da je dobro. Čmolasj pride, vendar brez koristi. BIK: Sorodnikov finančni uspeli izboljša nedeljo. Med svojimi boste dosegli večjo odkritost, ki zaleže, Priletna oseba nekaj prinese, a bodo pojedli drugi. Uspesna pot, najbolje proti domu. DVOJČKA: Med vašimi pozna- nimi osebami je tudi ena domišljava, a vas kljub temu najbolj mika. 2 velikim uspehom začnete v torek in bo trajno. Malenkostno se boste zredili in manj pili. RAK: Slučajno boste trčili j osebo, ki vas bo takoj preusmerila, Privolili boste v nekaj, kar je všež vaši najsterejši sorodnici. Denarja se zdaj ne bo, pride po poroki. LEV: Deležni boste vroče kave, ki vam bo pogrela srce. Veselili se boste uradnega sestanka^, vendar po njem. Tisto, kar je na novo prebarvano tudi nekaj spremeni. Napihnjeno reč boste poklonili. DEVICA: Ljubezenske iznajdbe vas še veselijo. Izpopolnili boste garderobo in pamet. Skrivnostno bo do nedelje zvečer, potem jasno do srede. Na kupu bo vse obenem pa nič zato. TEHTNICA: Pisali boste na dva konca, uredili pa vse ustno. Ko boste na obisku, boste dobili idejo za nek pomemben večer. Pridno učenje prinese doslej največji uspeh, ŠKORPIJON: Močna zaljublje- nost pride dvakrat in obakrat kmalu mine. Jasni se pri tistem koncu, kjer so finance. Zoprni sorodnik vas spet obišče. Priložnost za zvestobo. STRELEC: Utrujeni sorodnik vas bo ganil, zato mu boste dali veliko reč. V vaši ljubezni je veliko plemenitosti in napredka. Uspešen pogovor glede zidave. Ostalo je samo še vprašanje denaija. KOZOROG: Odličen občutek ob simpatiji, ki vas še ne ljubi. V nedeljo se bosta zavedali,, koliko vam kdo pomeni. Pomagali si boste s knjigo in veliko odpovedjo. Poskrbeti bo treba za ptičke. VODNAR: Obema bo všeč, ko boste v ponedeljek malo drugače, Kupili boste po naročilu in vzeli nekaj več. Črni la^e odločajo o prostem času, ki ga ze tako ali tako primanjkuje. RIBI: Prevelika navezanost na družbo je vaša napaka. Službeno napredovanje boste sedaj drugače proslavili. Med vsemi vas samo ena oseba občuduje in ljubi, tista, ki bi se rada poročila. Naslednja štev. TEDNIKA bo izšla 7. decembra