Prispevek obravnava sodobne smernice ureditve zastaranja, kot jih na narekujejo evropski modelni zakoniki PECL, DCFR in CESL, na mednarodni ravni pa načela UNIDROIT PICC. Prva smernica narekuje enostavno, jasno in enotno ureditev zastaranja. Druga določa kratek splošni zastaralni rok, ki naj v skladu s tretjo začne teči, ko upnik ve ali bi mogel vedeti za terjatev. Kot protiutež kratkemu splošnemu zastaralnemu roku četrta smernica določa uvedbo maksimalnega objektivnega zastaralnega roka. Peta zapoveduje večjo avtonomijo strank na področju zastaranja. V prispevku so predstavljene nemška in francoska ureditev zastaranja, ki sta bili po vzoru predstavljenih smernic že reformirani, ter švicarska, avstrijska in angleška ureditev, ki na tovrstno posodobitev še čakajo. V luči primerjalnopravnih smernic avtorica v prispevku kritično ovrednoti tudi slovensko ureditev zastaranja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-P1GCPRZP

COBISSID

14782801

Objavljeno

11.06.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lutman, Karmen (2015). Primerjalni vidiki zastaranja terjatev. Pravni letopis, str. 213-225, 268-269. URN:NBN:SI:DOC-P1GCPRZP from http://www.dlib.si

MLA:

Lutman, Karmen. "Primerjalni vidiki zastaranja terjatev." Pravni letopis (2015) str. 213-225, 268-269.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P1GCPRZP>

Pravni letopis ...
2008-
(Zbirni zapis)