1
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List _ slovenskih ^delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON:
NO 241.
C0BTLA2TDT 2876.
— ŠTEV. 241.
Entered m Second 01a— Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFOtf: CORTLANDT 8876.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 14, 1922 — SOBOTA, 14. OKTOBRA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK ttt
VELIK PARNIK ZGOREL NA PACIFIKU
Vseh 218 oseb, ki so se nahajale na gorečem parniku, so rešili. Požar izbruhnil sredi Pacifika. — O podrobnosti nesreče se je le malo izvedelo. — Morje je bilo mirno in gladko, vsled česar je bila rešitev mogoča.
San Francisco, C al., 12. okt. —'-
P- /ar J-ti je prebudil »lun«-*; zju- parnJki ,ki so se odzvali klicu ter tr;jj potnike na parniku *'City pričeli v. vso nagli«*o voziti na o-of Honolulu", ko se j«- nahajat znat'eno mesto, j«* bil tudi "West j arnLk fiO milj ju/no-za pad no od Karalon".
.San Pedra, je prisilil slednje m Krog polštirih popoldne je do-posadko, <la m, si poiskali zave- s,M.j I)arnik West Faralon lia II-tiš.-e V r. silnih čolnih t.-r na bro- mesta ter našel, da predstavnih. \v." ur ]>'	je V>e skupaj ija City of Honolulu le še velik rt ^il Shipping lioard tovorni par- ste<ber plamen in dima. Nekako mk *\V«st Faralon", namenjen v razdalji ene milje je pričel po-proii nizozemski zapadni Indiji, hjrati iz morja rešene, ki so do-jn v brezžičnih brzojavnih spo- bili takoj okrepeila. • *•' li sc j«* glasilo, da je t*JI sle-" hreni potnik in elan posadke re->>'n h rez najmanjše poškodbe, kajti morje je bilo mirno In |_r!adko in vsi s«» se lahko varno oddaljili od gorečega paraika.
Na krovu parnrka je bilo tri in sedemdeset potnikov, šest in petdeset teh v prvem razredu ter 14."i častnikov in mož posadke. Vvli skupaj je bilo torej na parniku lil s ljudi, ki so s<-duj vsf na varnem.
4 West Faral on" je dobil brezžičnim brzojavnim potom naročilo, nnj <toji poleg (rorcrejra pa mika. ki je najbrž izgubljen, dokler ne bo dospel na lice me~ Ma transjv»rt "Thomas"', na katerega se bo<lo vkreali potiriki in jwtsadka. Trail-sport l>o te od-vedel v San Kraneiseo, nakar bo West Karalon nadaljeval svojo pot.
Armadni transport je odplul na liee mesta z največjo naglico ter bo najbrž dospel tjakaj Se pr«-«t polnoejo. malo se je izve-deln glede podrobnost L nesreče.
Požar na parniku so razkrili nekako ob petih zjutraj, ko je vozil ritv of Honolulu proti svo-I jemu domaeemu pristanišču Sau Pedro na povratnem potovanju j svoje prve vožnje v službi ila- J vuj>.ko-caLifornij*ke črte. Manj kot štiri ure potem, ko so razkrili na parniku požar, so dobili potniki in člani posadke povelje, naj se vkrcajo v rešilne čolne. Te *o spustili takoj v morje ter pritegnili v sJuAbe še brode za on* člane po>a«Lke, katerih niso mogli »praviti v čobie.
Kapitan Lett ter, radijski operator ltell in glavni inžinir Brust so ostali na krovu, da se bore proti ognju. Ob desetih zjutraj pa mo »poznali, da je njih naloga brezupna, kajti dim in plameni so jili pognali v čolne.
(iorevj parnik je razposlal rati i j^ke kliee na pomoč in med
ZBOROVANJE "STOPROCENTNIH" AMERIKANCEV.
Slika nam prrdtav'ja p-f nočno zborovanje ne\rj«-r>evskih Ku Klux Klancev. Ti duševno zaostali ljudje, ki se pa s ponosom naziva]) 4\st< p:-.»eentne Amerikanee". hočejo uveljaviti v Ameriki svoje vrst«' vlado, ki je v . i 11. k t u> in nasprotju z določbami vlade Združenih držav. Njihov srd je v prvi vrsti naperjen proti zamoreem, Židom i:, luierodeem.
PREDRZEN ROPARSKI NAPAD NA VLAK
Črnec je vzel tristo dolarjev potnikom Pullman kare in posrečilo se mu je pobegniti. Agent Tajne službe med žrtvami.
FRANCOZI PROTI SRAMOTNI POGODBI.
Pariz, Francija, 13. oktobra. V v«"« raj.šnji seji poslanske zbornice j«- bilo nič manj kot 4f> in-terp»daeij na vlado na dnevnem redu in ministrski predsednik Poineare je imel zelo naporen dan. kajti ml vseh strani je deževalo nanj napadov na njegovo politiko. Predvsem so grajali njegovo stališče v turškem vprašanju, a d<^sti je bilo tudi takih, ki so izjavljali, da je treba na vsak način izpremeniti versaill-»ko mirovno pogodbo. Prv posebno je zastopal to stališče Albert Favre, ki je rekel, da je vprašanje evropskega miru veliko bolj važno kot pa so reparacije. (V ovira versaillska pogodba mir, jo je treba izpremeniti. <M Nemčije naj zahtevajo le to, kar more plačati, kajti drugače ne ho miru. Sedaj pa skuša Fran eija dobiti od Nemčije nemogoče.
SAMOMOR SEDEMNAJSTLETNEGA.
Bridgeport, Conn., 13. okt. — Raymond Bradley, dijak na neki tukajšnji vijši šoli in star se-denmajst let, s«- je ustrelil na svojem domu. Oblekel se je v kopalno obleko ter utaknil v žep listek, na katerem je navedel šest vzrokov za svoje dejanje. Ko je čital roman Les Miserable«, se je vzbudil v njem občutek obupa-nja. Že dva tedna je imel občutek kot da ga ne briga nobena stvar več in razventega so ~ g* trapila številna vprašanja kot če je naj rimer liog. če ima Darwin prav in tako dalje. Koncem sporočila pa pravi: — Svet pojde tudi brer. mene naprej svojo ]>ot.
TRGOVSKA POGODBA MED TURKI IN RUSIJO
Turki so se umaknili od Čanaka. Posvetovanje glede novih mejnih črt v nevtralnih zonah.
Shanak, 13. oktobra. — Turške so s«' umaknile v najlepšem redu ir. tukajšnje okolice.
Angora, Mala Azija, 13. okt. Aniror-I;a vlada j.' imenovala svoje zastopnike, ki se bodo sestali v nedeljo z zavezniškimi zastopniki ter določili mejne črte v nevtralnih zonah.
t!:*š!u parlament se bo preselil i/ Carigrada na goro Athos, če ne bo dobil pri mirovnih konferencah nobenih garaneij za kri-stijansko prebivalstvo v Mali Aziji.
Angora, Mala Azija, 13. okt. Najvažnejši razvoj v zadnjih par dneh j-' trgovska pogodba, -členjena med turško naedjonali-*.1 ■ 11 o vlado ter .sovjetsko Rušilo. Obe deželi bosta svobodno t rgovali.
SMRT ZA MORILCA RATHE-NAU-A.
Berlin, Nemčija. • 13. oktobra. Pričelo s»* j»' zadnje dejanje v Kathenauovem morilnem procesu pred državnim sodiščem v Lipskem. Danes ima beseda o-bramba in v soboto ali pa v ponedeljek bodo izrečene obsodbe.
Višji državni pravdni k Eber-maver je zahteval smrtno kazen za Wernerja Teehowa ter daljše zaporne kazni za druge vdele-žene.
HINDENBURG KANDIDAT ZA PREDSEDNIŠKO MESTO.
Berlin, Nemčija, 13. oktobra. Feldmarsal Ilindenburg je izjavil. da je pripravljen kandidirati za predsednika nemške republike. Volitve se bodo vršile meseca novembra. Njegov protikan didat bo sedanji predsednik Ebert.
KAJZERJEVA POROKA 5. NOVEMBRA.
DNE
Berlin, Nemčija, 13. oktobra. Dan poroke prejšnjega nemškega kajzerja s princesinjo Ilermi-no je bil določen na 5. novembra. Dne 10. novembra pa bo štiri leta, ko je zbežal preko holandske meje, ker so mu tresle hlače vspričo puntarskih nemških čet.
Chicago, 111., 13. oktobra. — i Detekt ivi v družbi policije niso ' mogli najti nekega bandita-ern-jea. ki je oropal potnike neke Pullman kare na JSanta Fe želez-| nie": tekom pretekle noči, ko je vozil vlak v smeri proti Chicapru.
Napad se je završil. ko j^ bil j vlak par minut na poti iz Union (|x»staje v Kansas City. Eden iz-nietl# tu*opanih" potnikov je bil Donald E. Ix>ng, iz Washing-| tona. agent Tajne službe Združenih tlržav.
i Ivo so dospeli potniki semkaj ! ob d esetih tlanes zjutraj, se je ; izvedelo, tla je dobil bandit le nekako tristo dolarjev in da je pregledal na tisoče na svojem naglem begu.
| Mrs. Alice Sweet iz Detroita, njegova prva žrtev, se je ravno vračala iz spalnega vagona v ; opazovalno ali razgledno karo, . ko jo je ustavilo v vestibulu pf>-| vel je:	~ rj
—	Hey you. izpustite ono torbico.
Ona pravi, da je to hitro sto-I rila, kajti videla je. da ima črnec velik revolver. Spominja se , tudi, da je nosil dežni plašč.
Ne da bi posvetil pozornost>. prstanom na prstih Mrs. Sweet, je nastavil bandit svoj revolver na-druge. Med onuni, ki ko prišli r na dan z denarjem, je bil agenr Long, James Jay iz Brooklvna ter neki John Moore iz Ohicaga. Moore pravi ,da je izgubil devet-deset dolarjev, da pa se mu je posrečilo skriti tisoč dolarjev ■ vreden demantni prstan. Long, ki je imel v svojem žepu šestdes^ dolarjev, je dal banditu le j>et i dolarjev in Jay je izgubil pet in sedemdeset dolarjev ter kravatno I iglo.
Preplašeni moški in ženske so ( metale vrednostne predmete na i hodnik, a v svoji naglici jih črni I bandit ni hotel ali ni mogel po-j brati.
' Jav je bil v kadilnem prostoru j z Moore-om, ko je prijel noter bandit. Celi svorj doživljaj je o-pisal na naslednji način:
—	Roke kvišku in hit^|, — je rekel i nož ter ob istem času naslonil na moj trebuh velik revolver. Nobenega časa nisem izgub-.jal pri izvedenju njegovega povelja. Vzel mi je petinsedemdeset dolarjev ter kravatno iglo. Nato je pohitel iz oddelka. Jaz mu nisem sledil, da vidim, kaj bo počel drugod.
J. II. Wagner iz Indianapolisa je opisal doživljaj na naslednji način :
—	Jesse James se ne more niti malo kosati s tem dečkom. Splezal je preko ograje platforme na zadnji kari ter stopil skozi vrata, z revolverjem v roki. Nudil- je pogled, ki me je navdal s strahom, katerega se še sedaj nisem iznebil. Nekatere ženske so bile histerične, ko je bilo vsega konec ter so bile preveč preplašene, da bi mogle kaj reči ali storiti.
Neka Mrs. Wentz iz New Yor-ka in njeni dve hčerki sta bili v kari, v katero je prišel bandit, a ušle so brez škode, kajti bandit ni pogledal v oddelek:, kjer
so sedVle.
% _
D ANNUNZIO MOBILIZIRA.
London, Anglija, 13. oktobra. Sem je dospelo poročilo, da je zaporedal D'Anminzio mobilizacijo legaonarjev v Trstu m Istri. V manifestu, "ki ga je izdal, si je pridržal pravico, da lahko imenuje svojega poveljnika na Reki.
■Ji^A
'' fiiS
.
VELIK NAPREDEK NA | | ZRAKOPLOVNEM POUl)
Martinov transportni acroplan, s štirimi na krovu, je zmagal v Mount Clemens v enem razredu.
Mount Clemens, Mich., 12. o*"kt. 1 Poročnik Erik Ne.son iz Mont-j clarija. N. J. >' je priboril dairies tuk;ij trofej.j y.:i aeroplane, ki imajo več kot en motor, katero je razpisal list The Detroit News. Vodil je težak Martinov transportni acroplan z dvema motorjema po štiristo konjskih i sil. Preletel je 240 milj dolgo1 pot v obliki trikota s povprečno naglico sto in petih milj na um. ) Nadaljno trofejo. katero je razpisal Detroit Aviation Country klub si je priboril poročnik Harold Harris, eden izmed dveh iartuadnih sovdeleženeev z aero-planom lloneymon Express, o-premljenim z Liberty motorjem. ; razvijajočim štiristo konjskih sil. Poročnik Harris je dosegel ■'povprečno naglico 1:>.~» milj na ' uro ter 'losjH'1 do cilja pred Ja-, nesom v nekem Curtissovem ae-} roplanu, ki je dosegel naglico sto in desetih milj na uro.
Močan veter iz severo-zapada ki je pihal direktne« na rej>c ve- ( likih acrojulanov, je onemogočil izvedenj-' prvotnega načrta, so-' glasno s katerim naj bi se vsi ae-roplani ob istem času <1 vi gnili v zrak. Vsled tega je oilletel vsak posamezni acroplan zase in ae-. roplan jK»ročnika je bil zadnji, ki je |>r»letel preko (pričetne črte. Njegov transportni acroplan je takoj pričel prehitevati druge in še predno so bile tri četrtine po-'leta končane, je bilo jasno vsem. da bo poročnik Nelson zmagal, razven če bi bil prisiljen pristati.
Z izjemo ene^a aeroplana so vsi končali polet. James Johnson je bil prisiljen spustiti se navzdol, ko je prišlo blato v nje-jrov carburetor. Pristal je v bližini Mount Clemans golf kluba ter se zaletel v neki jarek, prt čemur sta bila poškodovana oba krila. Niti John. niti njegova dva potnika nista bila poškodovana.
Poročnik Nelson je imel na poletu na krovu svojega aeroplana tri vojake in ko je uspešno za-višil polet, mu je gorko čestitat jreneralni major Mason M. Patrick,* načelnik armadne zračne službe. Tako poročnik Nelson kot poročnik Harris pripisujeta svojo zmago dobrim aeroplanom. katera sta vodila.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU
m potom nai« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po niriHi.
cenah.
Vitrei se MIc eete cene sledefe: Jagoelavija:
RazpoMlja na rati nje poŠte in Izplačuje "Kr. po&tnl Čekovni urad In HJ»dran»ka banka" r LJubljani. Zagreba, Beograda. Kranja, Celja. Mariboru. imbrovnlko, Splitu, Sarajeva ell drugod, kjer Je p&fi se hitro lzi»la£Uo najugodneje.
300 kron ____ $ 140	1,000 kron ____ $ 4.30
400 kron ____ $ 1.80	5,000 kron ____ $21.00
600 kron ____ $ 2 30 10,000 kron ____ $41.00
Italija in xaeedeno ozemlje:
Razpošilja na aadnje pofite In izplačuje "Jadranska banka" r Trsta,
Opatiji in Zadru.
50 lir----% 2.75	500 lir____$23.50
100 lir____$ 5.00	1000 lir____ $46.00
300 lir ____$1410
Za psiiljatve. kd pcesecaja sneaek draJsetUso« krm ali pa anlhii Ur imlJojMM pe »of Inert! fie posebni popust.
Vrednost kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalne, menjs se re&rat ln nepričakovano; bi tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene ▼naprej. Računamo po eenl onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
OWdTfa^farfU t s—rHfcth Jstsrjih glejte psseheo oglas t tem liste.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ell pa New I or k Bank Draft.
FRANK 8AXSEB STATE BANK
83 Oartlandt Street	Hew York, N. T.
MORJE ZAENKRAT
ŠE NE BO SUHO
Korenite odredbe, katere je izdal
generalni pravdnik Daugherty, ne bodo še izvedli.
New York, 13. oktobra. — Sodnik I land j<' dovolil včeraj v tu1 kaj.Šujt*m zv«-/n»-ti! simIiŠi-u ustavno povelj«', ki i >*■• jv>v«^duje <*a-rinskctiiu kolektorju Stuart u. ter proliibieijskhna urad. Davil in Appleby-n izvesti prohihiei jsko odredbo, katero je izd:d »reneral-iii pravdnik I>au!rherty. Povelje -i je izposlovala International .Merejint ile Marine <'orporation. kateri pripada takozvana Araeri-ean Line. Sudtiik Hand je <l«»lo-ril razpravo na ]>riln>dnji t«irek in <io takrat !><► o>talo ustavno povelje pravomoeno.
tor»'k bo sodnik Hand tudi ra*]>ravljal o slučaju ("unard er-!«■. ('unard erta si ni izposlovola nikake^ra ustavnega j>ovel ja t«*r <e omejila na izposlovanje ]>o-' velja. Ici ukazuje vladi, naj navede vzrok«*, radi katerih naj bi se ne prepovedalo i/, vedenje I)au*_r!iertyjeve<;a ukaza. Pravni zastopniki ('unard erte sn izja-\ ili včeraj, da zadostuje tudi njim ustavno povelje, katero je izdal .včeraj sodnik Hand.
Zastopniki International M«t-eantiile ('«irporat ion so izjavili, da ^o uvedli postopanje v prijatelj->k«'iu duhu in <la hočejo" le ut_ro-t«>viti. kaj j«* postava. Ce se i>o sotlišče konečno postavilo na stran «reneralne<ra pravdnika, s-- bodo uklonili. I)ote«laj pa hočejo ob-jdržati status quo in ta namen so si izposlovali ustavno povelje.
Cunard erta j;.1 v svojem predlogu izjavila, da nasprotuje odločitev I)au<rhertj*ja pogodbi, ki je bila sklenjena med Združenimi državami ter Anglijo. Omenja se tu«li. <la prCMlpisuje rtaljanska postava, da morajo dobivati potniki in posadka, ki gredo na krov parnikov v italjanskih pristanv ščih, vino, da mora obstajati gotov del moštva iz Italjanov in da bi bila čr-ti odvzeta trirovina z italjanskdmi pristani, ee hi postala odločitev Daughertvja pra-vomoena.
Predno je sodnik TIan«l izdal svoje ustavno povelje, so izdali v AVashingtonu povelje, v katerem se glasi, da smejo ameriške ladje, ki so "prostovoljno" izročile svoje zaloge pijač, slednje zopet vzeti na krov v slučaju, da bodo odplule pred 14. oktobrom. S tem hočejo staviti ameriške la-
rEŽKE KAZNI ZA ŠPEKULANTE Z MARKAMI
rezke kazni so bile določene za nedovoljeno trgovino z inozemskimi valutami v Nemčiji.
Berlin, Nemčiji), l:j. oktobra. r>dit-dl»a. za katero se je vlada konečno vendar odločila. <ta eiioi-irično nastopi proti nadaljnjim padanju vrednosti državaie marke. .ni tukaj jtri (Inn-t splošnega
odobravanja. C ire«lba. ki pred-»
stavlja It-p prieetek cele vrste novih rcgu-laeij in ki bo p«-ireb<»va-la nadaljnih korakov vlade, bank in veleindustnijaleev. je vsebovana \ proklamaeiji državnega predsednika Eb»*rta, objavljeni včeraj t«j* se tiče uporabe inozemskega denarja v notranjem denarnem prometu Nemčij«*.
Odredba S,- tiče v-rdi posl«)V bank z njih klijenti. v kolik r se tičejo ti posli deviz. Trgovina z inozemskim denarjem je bila pod ivjena kontroli pristojnih niest za zunanjo trgoviiuo. potom če-•;ir hočejo doseči centralizacijo 1 *vizue trgovine. Pn-povedana je l<K«»i"itev domačih «•«•!! v in«izem-skfin «b'narju ali na temelju ino-škili valut ter kupovanje ino-/emskeira denarja v špekulacij--Ice svrhe. Nakup takega denarja je «1«> vol jen le izjemoma in tudi 1 takem slučaju s posebnim dovo-ijenjem kontroln-ili oblasti. Banke smejo kupovati inozemski tie- \ nar le ]K>tem, ko so se prepričale o identičnosti pmdajalea. Prodajalci morajo z dokumenti «lo-kazati svojo osebnost ter naravo transakcije. Prepovedano j«* šp.*-kulirajij«' z inozemskim den.irjem ali nalaganje denarja v inozemskih valutah.
I)a se zajamči transakciji postavno moč. je treba poslati državnemu finančnemu ministrstvu kopijo dotičnega dokumenta. Izvzete od kontrole so tvrdke in privatne osebe, ki so dokazale, da potrebujejo inozemski denar za redno izvrševanje svojih poslov.
Kdor s«» prepreči proti tej odredbi. zapade ostri kazni, do treh let ječe t«*r denarni globi, ki desetkrat presega znesek, ki prid«' pri tem vpoštev.
dje na isto mesto kot inozemske, katerim je bil dovoljen odlog do 14. oktobra.
r,T,A8 NAHODA. 14. OKT. 1122
Peter Zgaga
To je baje resnična zgodba; če pa ni, je jako verjetna.
Tujec je potoval po deželi ter prišel na obronek velikega gozda. Pred njim je ležala krasna doli- -na. sredi doline pa par sTi> h iS.
Ko Taiko stoji in občuduje božje stvarstvo mu pride nasproti star domačin.
In vname se pogovor o vsem 1110-•ročem: o politiki, vojni in o prohibieiji. seveda.
Pa vpraša tujec domačina, <"e bi bilo mogoče dobiti kje kaj žgane pijače, češ. da mu je grlo suho ter mu kri po žilah zastaja.
Tvorna«• i 11 se globoko, globoko zamisli.
Slednjič pa pokaže v naselbino, rek (h" :
— Ali vidite tam ono malo hišico. Tista mala hišica je cerkev, j Tam dobite samo vino. Žganja ' pa v vsaki hiši. kolikor hočete!;
Downtown ska dekleta so po- ! stala jako iajbirena. X>' gledajo niti na lepoto fanta, niti na njegov denar. Vse to j»- stranska stvar. Poglavitna je kara. Če imaš karo. pojdi mednje, in pulile se bodo zate.	I * ♦ *
Rusija je pripravlejna na vojno — pravi poročilo.
Najbolj primeren čas si je izbrala. Sedaj s«> namreč zavezm-
. ki nanjo čisto nepripravljeni. * * *
i e bi Kolumb ne razkril Amerike. bi jo gotovo kak ameriški
(davčni inšpektor.
* * *
, — Živel Oto! Živel Oto! — so kričali te dni Madžari po burtim-t .-štan^kih ulicah na čast najsta-i rešt-um sinu pokojnega. kralja j Karla.
Oto je še mlad, star komaj dva-t najst let. in živel bo. če Hog da I fantu življenje. Živel pa bo kor Oto Habsburg. ne pa kot Oto T..
kralj Madžarske.
* * *
Pred prohibieijo je bilo v New Vorku 10.0(H) salonov in 35.000 restavrantov. Sedaj je pa 4G.000 restavrantov. V vsakem restavran tu je desetkrat slabša pijača m
desetkrat dražja kot je bila prej. * * *
Pojavila se je nova moda, ki polaga veliko važnost na obrvi. Klavni pogoj je, da ne smejo bi-,ti obrvi prekošate. Kdor ima ko-! sate obrvi, ni lep.
Tako se je torej zgodilo, da moški pulijo ženskam na čast obrvi.
* * *
('asi so se izpremenili.
Dosedaj so si pulili moški za-stran žensk lase.
}
V "Glasilu" čitam:
Prva žrtev hujskanja nove politične gonje med Slovenci je \ il dr. Evgen Lampe, učenjak, pisatelj in velezaslužen mož za »kmečko ljudstvo. Revež je vsled (žalosti zbolel in umrl povsem za-
f puščen.	i
| * * *
Resnici na ljubo pa bodi po-[vedano: Kanonik Lampe je žalosti umrl. ker ni Avstrija zmagala.
In kmalo bo mrtvo v našem narodu vse, kar še vedno z Avstrijo simpatizira.
To se mora zgoditi. Kajti že i misel na Avstrijo je mrtva,	i
ifitgnsimiattaka
Ustanovljena 1. 1898
2vatnl. 3JfImnta
Inkori>orirana 1. 190/
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki. Pred*edr:1k- RITDOI.P PERDAN, 333 K. ls:.ih St.. Cleveland. O Podpredsednik . L.OIMS UA1.ANT, liox 10C 1'earl Av*.. I„.»ratn. O. Tajnik: JOSEPH HSHLER. Ely. Mmn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JollN MOVF.RN', 412 — 12th Av«. Eut Uuluth, Minn.
Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAIIEK. 84S E Ohio Street. S. S., Pittsburgh. P*.
Nadzorni odbor:
AXTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakowell lildg.. cor. Diamond and Oran«
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 \V. IS Street. Chicago, 111. FRANK SKFtABEC. 1*22 VJaBhir.fcton Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLAEODNIK, Bux 480. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA, Elack Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 7&0 London Kd., N. K.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. S39 — 3rd Street. La Sail«*. 111. JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, l'ueblu, Colo. ANTON CELARC. 7o6 Market Street. \VuukeKan. 11L
--Jednotlno uradno gladilo: "G las Naroda*'.	-
Vse stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne poSlliatve
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prit žbe naj se poSilja na predsednika porotnepa o<ll>ora. Prošnje za sM-rej-m novih flunov in bolnLSka
■pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom
obilen pristop. Kdor *el. postati Clan te organizacije, r,aj se zictii-l t t.'nlku
bližnjega društva J. S. K. J. Z;i ustanovitev novih druSf v r*» pa obrnite
na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanml z 8 tlant ali flanicaml.
Gaj v različnih deželah sveta.
t j! lin / dvoma on« «_'avn t ]>i- za čajs\e p-»p ,;din'W. ki . i »i:i.j jača /a one, ki so prodrli v >!:riv- uvi <|i-;;j. V t.t :.i 1 •.. 11 iii |>ij»* l.»ii-i:osti simctičneira džina. Kljub le- uo člov« !; a.j t-r pl«--f ; /v«-.il. :nti pa j«' p<>m<Mij;>l "čaj" vsiko- -1 s t ./. u'"lb<>.
vrstne čudovito stvari za ljudi r.iz-! 'I';* n;i\.i<la j<- n<-!<.<>liku lpravihi ličnih narodov.	'star« pati>\ • navad . ki obstaja
liodil so je na Daljin-m vzh< du v t-in. •!;; >nli člo\v! pre* i kavarni oil lain je počasi prihajal pre-jiio t«T opazuje initmud' č**. ko Turkestana It r sibirskih step! Tudi v A:»«-ri i .;•• bil ."-.»j /.<■ • <i v ilu.sijo. Tartarski princi v M" , nekdaj vlvuvn .nj. i., č«. prav m- v >.k v i so morali imeti s.v«»j čaj, če-] l olik i meri k<*t pa v Ansrliji. /•• za prav s.i morale karavane prelezli <"av,a i:,..oz< n> U<• < !;upaeijf XV\v pol sveta, da -vo jra dobili Kmalu' Vor!; i s- obsta ia!» • j m i. •. l-:it»-ie pa lii bil čaj le /a prim-e. Vsak ]>a ->o pn tlv-..'m po*, ali nsosr; i i kinetič. še tako pouižrn. ima svoj mi pi!i čaj /. 'tunoin. m- jia /. liii!"-simnvar in v njeni vre voda ' uo a!i pa smetano, dan.	i Ta navad i s«- j«' ohranila d k!«-r
llu.ski čaj je povsem različen odjni prišrl sveti !sn*ad ter i/pr«--čajii icot t^a ptrznamo v zapailuih an-nil dr/clo v Sahaio. deelah in Amerik: Pred vsem ga servirajf. v >1 "kleni časi, ki j-* po pravna za ogrevanje rok v mrzli ruski ileželi. Obst» ji v glavm in / \ n»če v.-de •,« r k Ar-ka eitrone. Kn> ;/.])i j** povprečno dvajset ča.š čaja na dan in to spravi brez dvorna l<rccej hladnosti iz. njegove krvi.
V	Angliji spada čaj med tradicije tel* je prav tako važen kakor Magna l harta angleških prostosti. Anglež bi bil rajše brez vei-erje kot pa pogrešiti svoj čas	trgovski uradi v Londonu prekinejo svoje delo j)->]>oldne krog četrte ure in u^lužbenr-i zavžijejo <voj čaj. Vse p»poldan->ke s>vi jalne !'uukeije st končajo s čajem C'e ostane žena doma. zav/ije Čaj doma, če pa je zunaj, obišče eno številnih čajnie, kjer se zbirajo ženske.
Angleški čaj je dober, ee ga za-vživa človek s smetano ali <lobrim mlekom. Angleži sne d 6 pole?^ teira it* več kosov kruha, namazanega s surovim mas! o m Pote-mtakem je umevno, da marsikaterega ne reseli večerja.
V	Parizu so pričeli šele v zadnjem času piti čaj v večjih množinah. Se pred dvajsetimi leti j«' bil čaj nenavadna prikazen in če so videli Parižani nekega človeka, ki je pil čaj. so takoj rekli: — Voiia, mi Anglais! (Glejte ga Angleža') — - Obenem s pbisno ruani-jo, i:i se je pojavila v Parizu malo pred vojne, pa je prišel tudi čaj. ki si je pridobil sedaj stalno mesto v pariškem življenju.
Amerikami, ki prihajajo v veseli Pariz, so v irlavnem otlgovonri
.Med
»tovno vojno j.- Anglija medtem. Ko hita pažnja njenih 7.aveznic bolj obrnjena na Evro-jm>. kj« r je Anglija direktno bila primerom^ imjnutnj oesroienai. vztrajno in dosledno zasledovala eilj ukoreniniti m- v mali in celi sprednji Aziji od sueškega pre-kopa do pamirske jdanote in u-stvariti o<i turškega kalifata neodvisne mu.-limansske države p<nl "vplivom Antrlije. Najprej se j»* u-si<lra!a v Mezopotamiji, v Perziji, ki je bila ili^topna i r. Indije ]>re-ko Afganistana, v Arabiji itd.
Največja ovira poleg turških armad je odpadla, ko ee je zrušilo rusko carsko samodržarvje in je Anglija mogla hitro zasesti vse prednjeazijske |xxstojanke, koder je doKlej gi»|>o<iovala Kusija. Ko ]>a so končno bile premagane een-tralne »lriave. ni Anglija imela nobenega tekmeca več v Orieritu raxven Francije. Leta 191S. so an-Ld»-;ki generali kar tekm<»vali med seboj, kdo bo prej zas«*l«l kakšno muslimansko provineijo. Carigrad je dobil angleškega visokega komisarja. Bagdad guvernerja. v Arabiji je zagospodoval angleški prijatelj Hussein, Peraija je prešla popolnoma v roke angleške zandarmerije. Afganistan istotako, v Palestini ao bili ustoličeni Judje pod angleškim pro-tektoratoni; od, boljševizma povzročeni nemiri v ruskih muslimanskih in Ru&iji .sosednih deželi ah pa »o Angliji omogočili celo »ase^ti kavkaške republike, vzeti pod wvoje paroti Kurdistan ter
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denaija
Sigurnost in doHodek
Vložite vaše prihranke pri nas na
"Special Interest Account?
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto.
Glavno
opal* o
BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt Street
New York City
u. v dolini Evfrata in Transkas->iji zavladala nad neizmernimi ►ogatstvi, aiasti nafte. In zače-e so se spletke, pri katerih se je Francija naslanjala na dejstvo, la se je poleg anglofilske sulta-iove vlade v Carigradu osnova-a revoluei<4parna turška vlada v Vngori. ki ni priznavala nobenih | jotrodb, sklenjenih z zapadnim elikimi silami in proglasila ma-oazijsko republiko.
Ta vlada je v 4 letih svojega »bstoja izvršila občudovanja vred io. naravnost ogromno delo. Od' likogar pripoznana in brez vseh •esui"M>v se je vrgla predvsem i liploinacijo in .obrnila svoje (»č »roti severu, to je Rusiji, največjemu in najnevarnejšemu nasprot liku angleških orientalskih načr- ; tov. Boljše viki so bili namreč j medtem že zapodili angleške od- j dolke iz 'Kavkaza, ernomlorskih bregov. Armenije in Turkestana ■ ter Transkaspije. uničil ang'eskij vpliv v Perziji in Afganistanu ter ; zanetili s pomočjo muslimanskih . emisarjev nemire v Indiji. Začela se je tesna tur5ko-ru.ska kooperacija od Pamirja do Egipta.
Ljenin, Čieerin in Troekij so takoj v začetku spoznali neizmerno vrednost antante s Kemalisti. 1 so postali moralni prestavitelji vsega muslimaustva. Kemal paša ie istotako to zvezo pravilno oee-nil. ne da bi se bil lin so m vidi-njail ali se dal " bol j še viz i rati": njemu je bila pred očmi restavracija osmanske države s svojih voealimanj etnografskih mejah. Prišlo je po nekaterih manjših nesporazumljenjih končno do važne rusko-t urške pogodbe 1. 1921. v kateri se d«>loča. da Ru.sija Tur-čiji priznava Carigrad in Traci-jo. Turčija i>;: priznava Rusiji so-pravieo pri vprašanju morskih o-ž.in. katere so za izhod Rusije iia morje življenjskega pomena. — B rezil v orna pa so Kemalisti i r. Rusije dobivali tudi orožje in muni-cijo.
Polagoma se je med franeosko-in angleško politiko tudi v Evro-pi odpirala vedno večja razpoka. Franeija je eahtevala od Nemčije točno izpolnitev mirovnih pogojev zlasti v vprašanju denarnih reparacij, Anglija pa ji je metala vedno polena pod noge. Zdaj je šlo Franciji za to, da Anglijo o-slabi, ker sicer bi hegemonija v antanti pripadla Angliji in bi Francija morala plesati po njeni muziki. V to s v rito je tudi Francija začela aktivno poedpsrati Kemal pašo. dočim si je Anglija izbrala za svoje kladivo v Orientu Grčijo. To pa zato. ker je Angliji na vzhodu šlo vedno slabše. — Njeni protežiranci v prednji Aziji. tam. kje rso Angleži še ostali, se komaj še drže; uprl se je Egipt. Afganistan se je 5Qletnega angleškega vpliva popolnoma iznebil; upornost Indije čezdaljebolj raste; Arabija se izmika Husseinu in se zbira okoli prapora nedžske-ga Miltana, zakletega nasprotnika Angležev. Zato je Lloyd George, oziroma lord Curzon. sklenil zadeti musldmanst vo od za pa d a : v Atenah se je moral frankofilski Venizelos umakniti zdaj Angležem vdinjanemu Konstantinu in Grki so si vbil i v glavo, da zavo-jujejo celo Malo Azijo. Zato so pa Francozi v svojem tajnem boju zoper angleški imperializem v Orientu dobili za zaveznika še 1-talijo. Kemalisti so dobili zdaj u-niformo. orožje in munieijo tudi Francozov in Italijanov.
Finale je bil ta. da je Kemal-paša. ki je ravnotako dober general kakor politik, zdaj popolnoma porazil Grke, jih vrgel do zadnjega iz Male Azije in stoje pred vrat mi Carijrrada. Anglija se je zdaj razburila do svojih temeljev. Ako Angleži ne bodo več faktični gospodarji Carigrada, potem »e bodo morali umakniti tudi iz ostaiih mest izlama, kolikor stoje še pod angleškim vplf-vom, predvsem iz Jeruzalema, kjer stoje še najbolj trdno, a so silno ogroženi. Vzpostavitev Turčije s Carigradom kot prestolice bi pomenila najhujši udarec, kar jih je kdaj Anglija pretrpela a *voji zgodovini. Ta fakt bi namreč zbudil svoj admev tudi v Delhiju, Allahabadu, lieranesu.... Ne smemo se čuditi, da je Angli ja po porazu začeil» odpravljati v Dardanele svoje eete in da je zja-bila, da pod nobenim pogojem ne trpi, da ;bi Kemal-paša prekoračil "nevtralno cono", ki sega od
ORIJENTSKO VPRAŠANJE
Armenijo in pritegniti nase Turkestan. celo Transkaspijo, Hivo. Buharijo itd.
Franer*zi so se koma/ držali v Siriji, to je Damasku in Aleppu Anglež! >o jih umeli na pretkan način celo izrinit i iz Carigrada, i tako da so lam "stari Turki", pristaši sultanovi, sestavili emsto frankoftfske vlade čisto anglofil--ko in so Fraix-ozi f>stali tam le še za parado. Xa ta način se je Aii.tr'i ji '.jMJsreerlo ustvariti zase naju<rodnejše pogoje za se v reški mir.
Ta je napravil konec turškemu imperiju v Evropi in še tisto o-zemlje, ki je bilo Turčiji ostalo izza balkanske vojne, to je Travi jo. izročil seloma Grčiji, le Ca-ligrad je ostal Turkom, vendar le samo formalno. Glavni uspeh za Anjtfijo je bil ta. da je zdaj zagospodovala v morskih ožinah in tako zopet zaprla Rusiji pot v Sredozemsko morje, to je. da se je uničila ob svetovni vojski s ca rs jem sklenjena pogodba, glasom katere bi od Bosporu in Dar-danelah imela zagospodovati Ru-siiiiija. Da je Francija tej priliki | -ledila. je razlagati s tem. da j ! je Anglija dala popolnoma svo-; bonlno roko napram premagani i Nemčiji.
Tako ni dolgo ostailo. Francija je najtežje prenašala vedenje Angležev v Mezopotamiji, Siriji in Palestini, starih postojankah franeoskega vpliva. H-ud in nepre-nesljiv udarec za Francijo je bil tudi to, da je Anglija na -Kavka-
REKONSTRUKCIJA IN VOJNA !
--: . ■ . ...
Anglija b<» plačala v prieetku prihodnjega tedna prvi veejij
obrok* vojnetra dolga, katerega dolguje Ameriki. Petdeset miljo-Jinv dolarjev bo i/.ročila nuši zakladnici. To "je sicer majhna svota , \ primeri s skupno svoto, katero nam dolguje in ki znaša več kot j štiri ti^^"- miljonov dolarjev, vendar j>a je simbol dobre vere ter vzgled /u druge dolžnike. Vsled tej.'a ima večji moralni kot pa fi- ' nančni ]K»ruen.
An^lij.i je xno*rla plačati ta obrok, ker je oni evropski narod, j ki j«- najhitrejše odpomioirel od vojne. Okrevala pa je ekonom-' sk.» ne le radite«r«. ker je v primeri s svojimi viri in svojim obsegom najmanj ekonomsko trjtela v vojni, pač pa raditega. ker je dobila j najbitinazaj svojo mirovno psihologijo. Nikjer drugod v Ev-' lopi in- mislijo ljudje tako miroljubno ter so prepričani, da je mir neizogiben, ne pa vojna.
Kaj vse lahko doseže narod, ki je sklenil živeti v miru, j«1 raz- j v.dno i/, protestov, katere -<> dvignili ljudje v Angliji pred par dne-J > .. ko je nlmtjijaia nevarnost, tla bo izbruhnila vojna s Turčijo. An-pb-škj n a t ml enostavno 11, hotel jmeti vojne ter je ni imel. <_'e bi 1»i !e ot vor je ne sovražnosti bi s.- zop-t pričel Večati, ne pa manjšati angleški dolg.
Prvo odplačilo na vojne dolgove nudi naši vladi priliko pojasniti tališee glede investiranja nadaljnjega denarja v Evropi. Dr-zavni uradniki s«, to sloidi .n sicer na način, ki je vreden slovesa ameriškega iiarinla.
Aliljone za rekonštrukeijo. a niti centa za vojno.
Nikake sebičnosti ni v tej izjavi, nikakega zaničljivega omalo-j važevanja trpljenj Evrope. Navdaja nas ivisprotno resnična želja, da vidimo Evr< |m» zajM-t hoditi j>o potih miru, da jo vidimo procvi-tati se na \s«di poljih človeškega prizadevanja.
Odkar je bilo sklenjeno premirje, smo pričeli pošiljati v Evropo miljone in miljone dolarjev r a to ali ono dobro stvar. V tem tre- j nutku delamo zopet več kot katerikoli drugi narod, da pomagamo t r pe.-nn na Bližnjem iztoku. Še nikdar se ni ameriški narod obotavljal i/vrsiti svojo človmko dolžnost in se. najbrž tudi nikdar ne bo.
Ko je sklenil, da ne sme ameriški denar odhajati v Evropo, da se / njim jHis|H-šuje stara sovraštva ter financira nove vojne, je nudil predsednik Harding nadaljni dokaz, da zna združiti praktične j 11 s e s s\«,jiin idealizmom. Evropa ne more vojevati vojn brez a me r i.skeoa denarja ter ne more dobiti našega denarja, da vojuje vojne / njim. .Mir. ki bo nastal vsled tega. ne bo mogoče najvišjega tipi. Vsaki nadaljni dan miru pa bo otežkočil obnoVljenje vojskovanja, dukb-r ne bo prišel čas. ko bodo vsi narodi edini v misli, da je vojskovanje v svrho rešitve mednarodnih težkoč prav tako bedasto kot so bile mt lit ve pred malikom. s katerimi je hotel divjak pregnati črne koze.
"G L AS, NAROD A"!;
___________ WJOVCNIAN DA^YV_j 1
»mm ««MI AiMMM trt	i 1
WfT>»1< Publiahing Coaspaay	• |]
CA Corporation)	t
FRANK lAKIKR, PlllliliH	UOUI« IKNKDtR, TtHWIf {
Wmh mt »win— of Um Corporation ond Address«« of Abovo OfTIoora: M Cortlond« Stroot. Borough of Manhattan. Now York CKy, W. V.
• LAS NARODA |	CVoloo of tho PmpM)_, _i ij
loowod Cvory Day Except Sunday« and Holiday*.
Z+ caie <«»■ »«<m	<«■•€ .	Za New York xa celo loto	(7.M [
In COiiado	..............W.oo	za doI lota ..••»•»	W-BO
Ze pol leta ................... MXO	Za Iwoxomatve za celo loto	17M
Za Mrt Iota ......................UJM	aa pol loto ................Mjf (
Subscription Yearly HN	_ ]
Advortlsamenta on Agreement.	_ . j
-Ola« Naroda** Ixhsja vaaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Do»M ferae podplat la ooobnootl aa do prlobCujejo. D finer naj ao Macorott po- ( ■tljatt po Money Order. Prl ipr*membl kraja naroCnlkcrr proelmo. 4a aa MB
Cadi pr«Jla)o blvallUo riaananl. da hitreje najdemo aaalovnlka.	|
O U A • M A' ft O D A	'1-
m tmin« III lit. Borough of Manhattan, Now York. N. Y. j i _Telephone; Cortlandt tPI__j
^W^sjjg1^] COUHCj;^
i
tahlže na evropski strani do Ca-' naka in Izmida na aziski.
Drugače Franeija. Ta računa tako: Oslabitev Anglije na vzhodu omeni zopet no okrepitev f raneoskega vpliva. Sevrska pogodba bi s*1 dolgo itak ne mogla vzdržati. Ni dobro netiti fanatizem [celega muslimanskega sveta s tem da se mu odreka Carigrad. Boljše je. da se ga Kemal-paša polasti kor prijatelj Francije in z nje pomočjo nego narobe. Anirlija pa bo /.ačiitila nujno potrebo, da se spo-' uini na to. da brez Francije i »re in da sama ne more pogoltniti celega sveta.... Zato Franeija noče braniti morskih ožin in se poteguje za to. da konferenca evropskih držav s soudeležbo balkanskih držav in Turčije prizna i slednji Carigrad in Traeijo in ; redi vprašanje morskih ožin; odločno je proti temu. da bi se ob
■	tem vprašanju vnel kak oborože-; j ni konflikt, kateri bi mogel dove-; ; stii <lo nove svetovne vojne.
Danes se zdi, da je zmagalo« francosko stališče: Anglija se je, namreč po konferenci 20. in* 21. m. m. v Parizu sporazumela s Francijo, da je treba konflikt skn sati na vsak na<"in rešiti mirnim potom. Seveda bi komplikacije mogle vendarle nastati, ako b: k. m alLsti skušali šiloma prekoračiti nevtralno cono, ki jo zdaj šr-r-tijo izključno angleški — sieer : majhni — oddelki.
i
Zadoščenje.
Rihard Wagner je bil pri skuš-I njah zebt surov: saj so drugi tu-' • di. Nekoč so >e pripravljali za j Pare i val a. prisoten je bil tudi ple-" , sni mojster uekeira majhne«ra gle-' dališča. Ves je bil zatopljen v -.rasno igro in ni dosti pazil i Wagnerja. Ta ga napade: "Kaj pa stojite tukaj in gledate v nebo. osel neumni! Zgubite se proč. saj tako nič ne razumete!" Kot i. mokro cunjo obrisan se splazi
•	ir rešn i k proč, spremljan od pritajenega smejanja soigralcev.
Po skušnji povabi Wagner vso 1 družbo v svojo vilo Wahnfrled. 1 : C žaljeni balet ist pa pravi, da br prišel le tedaj, če mu da Wagner primerno zadoščenje. Tn res. zvečer je bil tudi on pri večerji. — '["No. ali Vam je dal Wagner za-' ; doščenje V\ ga vprašajo. ''Seveda. ko je videl, da nočem priti, je stopil k meni in mi je reki'i: "Sedaj pa vidim, da ste res ose!." — Nisem se mogel ustavljati in prišel sem."
Požar n? Vrhniki
Iz neznanega vzroka n? 10. sept. izbruhnil požar v TiŠarjevem kozolcu. Ker je bil kozolec poln -.ena
•	i in slame ter > slamo krit, je bila
gasilna akcija seveda brez uspeha. 1 Zgorela je tudi bližnja usnjarska " lelavniea. Domačim in okol»škim 1 gasilcem se je posrečilo omejiti po-
•	/.ar iti ta dva objekt a. k čemur je
-	jzlasti pri'p'imn.glo verdsko gasilno
•	| Iruštvo s svojo motorno brizgalno.
Zakaj bi ne živeli, da bi vi-
;j delite?
•
-1 Marconi, stavni iznajditelj ka-. ' teremu gre vsa slava brezžičnega . brzi»javljanja, je rekel, da bo te-jlkom pet deset ill let znanost preobrazila svet. 'Nekaj nas je, ki 'opažamo, kako hitro se svet izpre-minja. Iznajdbe ir* razkritja bodo .z vedno v-*čjo naglico izkazovala (dobrote človeškemu plemenu. Živ-. I jen je na tem planetu s.e bo tako ' i izpremenilo, da bi ga mi, ki sauo ..sedaj tukaj, ležko spoznali." No, "sto je mno«roobeiajoče prerokova ' nje. Zakaj >>i ne živeli, da bi vi-♦ I deli tr.? Primerna skrb za <>dva ijjalno črevo je potrebna <za dobro
-	j zdravje in dolgo življenje. Trincr-
■	i .ievo Orenko Vino je pa zdravilo.
ki je potrebno v ta namen. Spravi > iz sistema vse zaostale stvari, po-. jmaga prebavi, i/boljša tek. Jem-»! Ijite Trinerjevo Grenko Vino, in . po petdesetih letih boste videli, če je imel Marcimi prav ali ne. Je-. | sen je tudi doba za dv<>je drugih rzanesljivih zdravil: Trinerjev Li-jnimerit hitro pomssa.pri revma-j Itienih in živčnih bolečinah teir , jlumbagu, Trintfrjev Mirilec Kaš |	pn neprekosljiv pri prehla-
du. Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil za ta ?anes-lljiva zdravila.
Varno odpravljanje masti
Hujšati. hujAatl. hujSatt, je k«-s!o debelih IjuiU. 1 "ostati it-nak in slok. J»- klic ii ilružbt-.	»Ubeluhi vijeji« rnke
v /.:i<lr<-ci in .•-•tiski. «mi proti OKabnim zdravilom. l>oJ»- s« tet.kt-Ka veili.-tnja. no jiri.ti neprijetni in nezadovoljivi (iijw:, «1<«-k!»-r ne zadenejo na neškodljiv MarmoU I 'red t >Ui i M ai mola I'restri ption > ter ae nau^e potom nJega. «la varno, »talno In la.hko hujžajo l.rez izrremembe naflnn. življenja. to«!:i nežkod®jivo, hitro in tajno dobivajo Idealno ppstavo. netno kožo. bo-IJiU tek in zdravje kot fo ga kdaj prej Imeli. Jn sedaj pridejo Marmola TTertpl«:-r»e Tablete iMarmob. PreBcrlptlon Tablets) t z ist* slavno neškodljive formul-« kot Je Marmola 1'redpts * Marmola Prescription). Zadovoljive dobrotne n inko tejra slHvnepa vam« -T ' zmanjAevalea m:i 0ob»- »poznale. <"e d:i«te vaSemti !ekarn:ir-1u en dolar zri en zavoj al «*e p ■Sljef isto svoto Marmola Company. 4012	d-
wanl Ave . Hetroit. Mich . s prnSnio, nnj oo^liejo zavoj Marmola. Pr-dplsn h Tablet . Marmola Prescription Tal Nj ■ ^
• iirhi^i nnj -e .7( >:<K l.ITU. Zn n.i'1-2ov naslov želi izvedeti hči Marija Lub'. Meloni st. in. pošta l»aihenbi»ri» ob ^avi. Slovenia. Jmro^avi;!^ __ H3-14--10)
■"!■''1■' ama^Urnmmmmmmmamuk9lm
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $1.50. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
GLAS NAKODA. 14. OKT. 1922
Ft. MUčinski. *
MLADIH ZLOČINCEV LASTNI ŽIVOTOPISI.
-
PRVA ŽENSKA SENATORICA ZDRUŽENIH DRŽAV.
Iz Jugoslavije,
5fcVtflQV« ZDRAVILA VZDRZbJEJG
ZDRAVJE \ DRUŽINAH
Dsr princa Jurija invalidom.'
Iz Beograda poročajo: Kraljevič Jurij je posla L 12. sept, preti-1 tedniku invalidskega udruienja pismo, v katerem piše: 110 priliki obletnice smrti »»četa kralja Petra naj darujem ubogim invalidom tiuli jaz mali znesek kot spomin na njihovega vrhovnega poveljni-i ka v vojni z«, osvobojen je in ujedi-n jen je. *' Kraljevič Jurij je daroval invalidom 1 iniljon Din.
TfucUs
revmafične hifroolaisa te. ce rabile
5 EVER-AS
g-otharDQL
Zanesljivi liniincnf
Istofako vporaben je za izvinjenje. obline, za otrpnelosf in ohron.^losf bolnih mišic fer udov.
CCNA JO //V 6O C£*TT>V
VpiMMjie v lekarnah.
W. F. SEVERA CD.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Kakovo?t in cene suhih češpelj. i
Letos se je splošno domnevalo. I
da bodo .žešplje vsled suše drob-• -i i (ne. Kakor poročajo sedaj bosanski
i:isti. so sidie češplje dobre kako-! v ost i. Kakovost češpelj se namreč (presoja po številu komadov v jx>1 i kilogramu. Spočetka se je mislilo.1 da bo prišlo letos na pol kilogrp-ma 110 do 120 komadov, a jih je prišlo povprečno pod 100. ^ sled velike množine sliv so začele tudi eene padati in so izvozniki popustili v cenah za garnituro od 9 Din 50 p na 8 Din 50 p.
Vojaška služba učiteljev.
; Kakor por<tčr»jo iz Beograda, je \ vlada ukrenila, da smejo učitelji ; oareijelno odslužiti svoj rok v vojski, in sicer od 1. junija do 1. oktobra vsakega leta. Obenem je bilo j sklenjeno, da se učitelji za čas voja.sL.ega -službovanju ne razrešijo svoje dolžnosti
Lord Cecil o zunanji politiki Jugoslavije.
Znani angleški državnik lord »Cecil je imel dne G. septembra na plenarni seji Zveze narodov v Ze-( nevi i Švica) velik političen govor.
I v katerem je priznalno omenjal 1 /.lasti zunanjo politiko Jugi»sla vije. Nuglašal je med drugim, "da j«' »(ureditev r izmer na Balkanu samo »t zasluga pametne politike državni " kov Jugoslavije. Le tej politiki se * je tudi zahvaliti, da so postali od-
-	noša j i z Albanijo normalni. Pred 20. leti — je rekel lord Ce^il —
j nikdo v Evropi ni mogel niti mi-
-	-sliti. da bi balkanski narodi mogli p kdaj sami urediti svoje stvari na t tako zadovoljiv način. Priznanji
lorda Cecila je v tem več vredno ker se «».1 doslej ni motri o šteti meti prijatelje Jugoslavije in je prei
Silk;i nam predstavlja Mrs. "W. II. Felton. prvo žensko, ki je bila imenovana senatorjem Združenih držav. St;ira je H? let.
Izgubljeno pleme je zopet najdeno.
Poroča Ray Brill.
LJUBLJANSKA SRAJCA.
L>o)*rtL petnajst l*t *ta»i Viktor M je bled, slabokrven mladenič. Prvo hrano je dobival iz
st» k«< r ce mati je bila tovarniška d< .ivka :n pa ni utegnila m doj »i. Razvijal m« j«' bolj počasi in jo imel v mladih letih 4 bo. avtne Imle**. kakor pravi mati. Zdaj je zdrav. Tudi rodite-Ijft »ta zdrava niti jima ni za-triiii [►• št» n«»sti n dHavnonti kaj o - tati. Kriva >ta pa vendar a^I v%aj sokriva zakotne usode svo-jejra Mna: prepopwst 1 jiva Rta bi-Ja od vsega kraja njejrovim napakam in napake <o rastle in brez resne ovire se razvile v hudodelstva.
Lastni život opis fantov se gla-ti takole:
"Popis mojega življenja.
Ko em bil star 9 let. sem naj-pnj naredil te-l*»	Ko smo
(-.tanovali v V. sem vrel pri A-je-\ih jajca in sem jih prr>dal. In tudi s»-m šel v <no hišo in sem vzel ključ in sem vzel fmikule. In tudi sem v»el pri B. pet goldinarjev.
Ko s**m začel v šolo hoditi, sem se tudi slabo učil. V prvi razred fcetn hodil dve leti. V drutri razred tudi dve leti. In tako dalje do 4 razreda v vsak razred po dve leti. Hodil sem v šolo do 14. leta in pol« m >«-ui končal šolo. M**d tem sem naredil tudi te hudobije.
Ko sem stanoval pri T., sem najprvo vzel enetnu bolniku eno krono; poslal me je, da naj gr*m po jabolko in pa po kruh. ali jaz nisem prinesel. Drugemu pa tudi eno krono, ki me je poslal, da inu naj prinesem četrt litra vina, ea 40 ti šunkna in za 20 h kruha. In potem .s<*rn šel s tema dvema kronama v cirkus in tam sem plačal HO h vstopnine in Mom kupoval štruklje in piškote in pa cu-ker. Iti tudi sem vzel fantu, ki je šel po vino, eno krono — in s to krono win tel v gledališče. Onima bolnikoma so dali oče nazaj, ko sem jih vzel pri B.
Tudi sem zmeraj hodil na semenj vsako sredo in pa soboto. In tam sem vzel zmeraj denarnice, nože, špe<rlje. krtače in v>e. kar sem mosrel vz^ti. In to kar sem vzel, sem zmeraj prodajal vojakom, da sem imel denar. Tudi nisem hodil v šolo. ker sem hodil na semenj krast. Tudi takrat nisem hodil v šolo. kadar so prodajali o Božiču za jaslice; tudi tam fetnn zmeraj kaj vzel. ako sem mogel. Tudi na sv. Miklavža sejmu
s« m kaj vzel. n. pr. piškote« fifre, lešnike, iprače, peresa, držala, zve/ke — kar sem le mogel.
Ka stari krami sem vrel enkrat par drsalk in sem jih domov prinesel. I>oma mi je mati rekla. kj<* sem dobil drsalke, in jaz sem rekel. da sem jih kupil, in mati mt je rekla, da naj gre Francelj brat 7. mano. On je šel, jaz sem mu pa po poti povedal, kje da sem jih vzel. Ko prideva domov, je rekel brat, da sem jih res kupil. In potem sva se obadva drsala. — In tudi s«.m vzel na stari krami najprej eno dozo za cigarete in pa ene bukve in to sem zopet prodal črez dva dni oboje skupaj za C0 h.
Hodil sem tudi na kolodvor zHjcate glave skladat; sem skladal in pa tudi včasi katero vzel. Doma so mi rekli: "Ali ti da kmet tako lepe glave?" jaz sem pa rekel da ros. — Pri Figove« eem vzel eno karbidlampo ter sem jo prodal za 1 krono, s tisto krono sem pa šel v Tivoli in sem vse zapravil.
V Tivoli sem zmeraj hodil vsako nedeljo; tam sta prodajali dve ženski ter sem vsako nedeljo vzel enkrarijo. Tudi pri sv. Petru, tam sta tudi prodajali dve žen-»ki. tam som tudi zmeraj jemal cukrarijo. V Prešernovi uliei sen p« vzel par telovadnih čevljev.
Tudi sem se slabo uril, saneraj aem prinašal »Laha spričevala. — Ko aem pa izMopil ic šole, aem
; imel
lam pr;ca, da so tujci, ki so prišli /. inozemstva ter se nastanili v l-Itiopiji. Same sebe imenujejo tie t a Israel, t. j. hiša Izraela, ter zjavljajo s ponosom, da so polom--i Abrahamu, Iz;>ka in Jakoba. Vprav ne obstaja noben pisan zgodovinski dokoment, potrjujejo ijih u^tna izročila, podedovana od rodu do rodu. resničnost njih tr-litve, da so Židje.
-- Njih vera jih je rešila pred mučno ok< relostjo afriškega barbarstva. — jo rekel proiesor. — > jih vera, strogo monoteistična. j*' dvignila njih inteligenco do višine, katere niso mogli domačini nil.dar doseči. V svojih molit vidi prosijo Boga, naj zopet proslavi Zion in naj jih zopet privede nazaj v Palestino, njih ljubljeno deželo. Kot številni Židje, čakajo ludi oni na Mesijo, ki bo zopet ustanovil židovski narod in ki bo princ ali prerok iz rodu Davida.
—	Falašas žive vedno ločeno od drugih. Kjerkoli jih je večje število, ustanove svojo lastno vas v razdalji od domačih vasi Obdajo se s plotom, ki jim ne služi le kot plot, temveč tudi kot obramba proti narodu, ki ne pripada njih kultu.
—	Nobeni tujec ne sme stopiti preko meja njih naprav,- Noben nc-Žid ne sme stopiti v* njih stano-vauja. Njih oduošaji z zunanjim svetom se vrše izven njih naselbin :n hiš. Kadi se naselijo v bližini icake reke, kjer lahko vršč obredna umivanja.
—	- Njih hiše .so napravljene na isti način kot hiše domačinov, cilindrične oblike ter ometaaie zunaj in znotraj z ilovico ali blatom. Vsaka družina ima eno ali več takih koč. kot je pač premožna.
—	- Njih molilniee so nekoliko večje kot navadne hiše ter obdane s plotom. Dvorišče služi pogosto kot zborovališče ali šola, kjer poučujejo otroke v veri.
—	Vse njih knjige so pisane v Gheez, klasičnem in literarnem jeziku Abisinije. Z izjemo par biblič nih imen se ni ohranila med njimi nobena mrvica hebrejskega jezika. Drugače pa govore ponavadi je^ik kraja, v katerem prebivajo.
—	Družinsko življenje Falašas je patriarhalno in lepo Za potovalen je nasprotje med njih družinskim življenjem ter onim Abi-sineev presenetljivo. Žena, mož in otroci -predrtavtitfje -respekliran
od Bois de Boulogne, kjer greste lahko na izprehod zvečer ali pa v nedeljo zjutraj. Če ste pa preveč leni, da bi veslali ali hodili. stopite lahko v motorni čoln, ki vas bo povedel skozi jezera, na kojih bregovih se igrajo krat-kokrili francoski otroci s peskom približno na isti način kot ameriški otroci v Central Parku.
V nedeljo popoldne se lahko vdeležite konjskih dirk, ki se vr-še v Loimehani]>s. s vrču Bois de Boulogne, kjer lahko stavite pet ali deset frankov na tega ali onega konja.
Ce pa hočete živeti v Passv, živite lahko v bližini Are d'Triom- j plie. onega sijajnega grobišča Napoleona. katero so postavili Francozi v proslavo njegovih velikih <'-in o v. Sekcija mesta, ki obsega Place de 1'Etoile. je ugodna, kajti nahaja se v kratki razdalji od opere, ameriške ekspresne kom-panije ter pošte, ki sprejema pisma za Ameriko.
Kjerkoli pa sklenete stanovati. boste videli, da zadostuje petnajst frankov na dan.v polni meri za sobo v hotelu ali tej in oni apartment hiši. V Parizu najdemo namreč vrsto hotelov, ki je v A-meriki sploh neznana.
Ti hoteli imajo le po šest nadstropij ter imajo le tri ali štiri okna v pročelju.
Za petnajst frankov na dan dobite lahko najboljšo sobo v takem hotelu s parno gorkoto ter vročo in mrzlo tekočo vodo.
Pohištvo seveda ni nič kaj posebnega a soba kot taka je nekaj posebno udobnega. Če pa ne morete izhajati z eno sobo dobite lahko za štiristo in petdeset frankov na mesec dve meblirani sobi v najboljšem delu mesta pn privatni drožini.
Navaden zajutrek kot ga zav-živajo Evropejci ne stane več kot tri franke.
Ko se oblečete odidete lahko ha izprehod na Champs Elysees lu predstavna najkrasnejšo Avenue na celem svetu. Ko ste se naveličali postopanja ter postali lačni, se vrnete k obedu.
Francoska kuhinja je priznano dobra. Za malenkostno svoto osmih frankov ali šestdeset centov zavžijete lahko obed, ki bi stal v New York najmanj dva dolarja.
' Ob sedmih zvečer večerjate ter zavžijete za približno en dolar jedila, ki bi stala t New Torku v najcenejšem slučaju tri alt štiri
dolarje.
letom, dni Anglija na podlaigi. ita-Ijanskih informacij nastopala na zboru	narodov proti Jugo-
slaviji k..t obtožit eljiea.
ar
Število vdov in sirov v Jugoslaviji.
Po statistikah ministrstva za si-cialno politiko je v Srbiji in ('mi •jrori 1-7.022 rodbin padlih vojakov. i id tejra j*. s:r >t brez očeta in matere VJ.^87. — V Banatn. liač-ki in Baranji j.* 14. UO vdov in 1104 m rot brez oč.-ta in matere. — V llrvarski :n Slavoniji je 12.1-15
\dov po padlih vojakih, kitere imajo skupno 27. !72 nepreskrbljenih otrok, dočim je na Hrvatskem sivot brez očeta in matere 11«>0. — V Sloveniji je !U07 vdov, ki imajo skupno 1 ">,0007 otrok. Sirot brez OiVtn in matere .it> v Sloveniji 2012. -— \T Bosni in Ilen-ei?,,vini je j>o p idlih vo jal ili 12,-J^6 vdov, katere imajo 20."5!)S otrok, sirot brez očeta i'i matere pa je tamkaj 2772. V tej -tatistiki niso navedene one družine, katerim se podpora 7.:i invalide še ni ur -dila.
Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
TroralAJtarnamk* rog. t pat. nr. "Vir. dr.
Glaven že več kot 50 let.
Glejte za tvorni&ko zaaatko S1I>£0.
ZA VAS DOLAR =
•te pošteno In hitro po«tre!enl kadar rabite uro. zlatnino, srabrnlno, prstan. Diamond, dalj« ako Aallte pravi fllaanl Columbia gramofon, alo-venske plošče, In če društvo potrebuje pravo svilnato zastavo, regallj«, kapo ltd.; £e so obrnete do snanega večletnega trgovca Slovenea. kateri razpoillja blago po celi Amorikl nad 16 let pa ta nikdar ctltali kako napravllnost. Poskusi** ms enkrat pa so bost« oreprlčall. Plilt« po brezplain« ««nl« na i
IVAN PAJK* 24 Main St^ Conemaugh, Pa.
SOJAKI, HASOČAJTE SB VA "6113 HABOD4L" MAJ. VSČJI flLOVSnn DRY
n vm DMiAv+J*. -v
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1923
JE IZŠEL.
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 strani. Vsebuje krasne slike, ter presega glede zanimivih razprav, pripovesti, in poučnih člankov vse dosedanje.
Cena je s poštnino samo 40 centov
za Jugoslavijo je ista cena.
Izrezi te ta kupon, pridenite pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam.
Naročilni list.
SLOVENIC PUBLISHING COMP. 82 CORTLANDT STRBET, NEW YORK, N. Y.
Priloženo pošiljam $......4......, za kar Vas
prosim, da mi takoj pošljete ........ izt. "SL0-
VKNMLO-AMBRIKANSKI KOLEDAR" za leto 1923.
Naslov
Ko sem izstopil iz šole, so me , dali oee učit za ielezolivara. Tam sem se nčil od 6. junija do konca novembra. In tam nisem redno
hodil v delo. Naenkrat so izvede--tarsi. <lu ne hodim delat, in jaz sem jim rekel, da me neveseli ta obrt. zato ker je preveč težka za- , me.
In potlej so me dali učit za mehanikarja. Tam sem bil tri dni in sem zopet pustil, ker je šel mojster povedat očetu, da sem J vzel kolo in se vozil od zjutraj lo 6. ure. Jaz sem kar šel in me I ni bilo en t^den domov. Med tednom	šel v Kranj in ko sem prišel iz Xranja. sem sel k Ž-ovi ter sem jo goljufal za 8 K 70 h. ■ S tem denarjem sem se naiprvo peljal v Ljubljano. Iz Ljubljane -••m hotel v Domžale, po poti mi t I je počilo kolo in sem ga peljal k ! »•ne mu mehanik ar ju in mi je rekel," če prodam kolo, in jaz sem odgovoril da ga. prodam.
Potem so me dali oče za knjigoveza učit in sem se učil od 1. maja do 7. oktobra. Tam sem zo-pet goljufal za 70 h. Šel sem po 1 I'm in ko sem <ra prinesel v delav-• '"O. «ra je mojster pojrledal, jaz ( -e rekel, da pa je 5 kg. in on je ' rekel, da ga ni. in sva šla z moj--troni v prodajalno in tam so rekli. da ga je ^amo 4 kg. In poem sem uiel in me ni bilo od 8. oktobra do 7. novembra.
M t- d tem ("asom sem zopet naredil hudobijo. Vzel sein dve ko-1'si in obedve prodal. Prvo, ki cm ga vzel na ledini, sem pro-ial v Mostah za f»0 K. S temi 50 l\ ><iii se pela j v Zagreb; v Zn- '
, grebu sem vse zapravil s takim postopačem kakor sem bil jaz. — Drugo sem pa vzel na Grabnu in sem ga prodal za 20 K; s temi 20 K sem ostal v Ljubljani. In potlej sem vzel enemu fantu na
v
pošti 10 K in enemu Amerikan-, eu 2 K in sem dal nekaj denarja T-u. Potlej me je pa oče dobil na Starem trgu ter me peljal na , stražnico.
Zdaj pa moram svojo kazen 1 prestati. Gospod sodnik, ko pre-stanem, vas lepo prosim, da bi se šel učit za strojnega ključavničarja. ker me to najbolj veseli in i so oče rekli, da me spravijo na ' kolodvor. Ko pa pridem iz zapora , vnn, ne bom prišel nič vee nazaj, so bom lepo pridno učil in ubogal bom starše ter ne bom naredil
,nič več kaj takega.
* » •
Izpoved ta je popolna. Tudi kes utegne biti resničen, le zastran volje do poboljšanja se je bati, da ne ho trajna in dovolj močna. Ni prvič, kar obljublja poboljšanje; ko je stal pred sodnikom zaradi prve goljufije, je takisto obetal, da se poboljša in da brez pritožbe vztraja pri novem mojstru knjigovezu; in sodnik je preložil razpravo za par mesecev, da se prepriča, koliko bodo držali ti o-beti, in podučil je fanta, da se bo po meri njegovega poboljšanja ravnala tudi mera milosti pri sodbi Tako je imel fant svojo u-sodo sam v rokah. Pa se ni premagal. Upajmo, da mu vzgoja, v deželnem vzgajališču utrdi tolikanj voljo, tda se bo uspešneje branil izkušnjav.
Petdeset ameriških dolarjev v Parizu.
Poroča H. Fox.
Amerikanei so izdali milijone dolarjev v Parizu v zadnjem času so izvedeli od različnih ljudi, da je ameriški dolar v New Yor-ku skoro prav toliko vreden kot pa v Parizu. Ravnokar sem se vrnil po celem letu bivanja v francoskem mestu ter prišel do prepričanja, da so eene v Franciji povsem zadovoljive za dolar.
Šte vilni so trdili, da so cene v Parizu poskočile tekom preteklega leta in da so padle cene v New Yorku tako zelo, da se je vrednost blaga izenačila. Nisem mnenja. da je to naziranje pravilno ter se prepričan, da je dolar v Parizu še vedno več vreden kot pa v New Yorku.
Čeprav je resnica, da plača navadni turist za vsako stvar preveč. ker ne zna francoskega jezika ter običajev dežele, plača vendar inozemec, ki se le nekoliko časa mudi v francoskem glavnem mestu, kmalu cene kot jih plačujejo Francozi sami. Celo turista, ki se mudi v Parizu le par dni. ne izmozgajo na tak način kot veseljaka, ki je sklenil preživeti par "dobrih" dni v New Yorku.
Oe ste tako srečni, da imate petdeset dolarjev tedenskega dohodka in da živite ter dobivate ta denar v Parizu, si lahko nabavite vse. kar je potrebno v življenju navadnega človeka — krasno stanovanje, izvrstno hrano, gledišča pijačo in obleko.
Petdeset dolarjev znaša soglasno s sedanjo valuto 665 frankov ali približno 93 frankov na dan na vsakdanje potrebe. V prvi vrsti je seveda treba gledati na stanovanje, kajti v Parizu ne more nikdo spati v parku, ker zaprejo parke takoj ob solnčnem zatonu.
Ce boste prekoračili Pariz ter si ga natančno ogledali, boste seveda hoteli stanovati v Passy ali v bližini tega okraja, kajti ta mestni del je le malo oddaljen
domač krog. Otroci spoštujejo svoje starine ter žive ž njimi cek življenje. Le maio mladih zapusti domačo hišo tudi ko se poroče. Ž** nijo se zgodaj, v starosti osemnajstih do dvajsetih let. Le. malo sam cev je med njimi. Konkubinat in poliganiija. ki sta splošni v Abisi-niji, sta prepovedana med njimi, čeprav Biblija ne prepoveduje teli praktik.
— Falašas so izmirajoče pleme. Pred nedavnim časom .so šteli 20< ti«>c duš. Ko so pričeli prihajati v deželo misijonarji, so izpreobr nili h krščanstvu nekako 50 tisoč Falašas. Sedaj pa jih je vseh skupaj komaj 50 ti*>č. Mogoče jih je rešiti s knjigami in učitelji. Boljše ohraniti pleme sedaj kot pa zbrati pozneje njegove ostanke za
Skrivnost izgubljenih plemen: j.lud.-j« j«* trapila cele generacije ;iati-i . <• i ■ . Raziskovalci in k s I edicije so preiskovale rekorde n ra/.valine v poskusu, da n ijde-; i pogrešane sledove teh plemen, ftrtv kot tako/.\uiii "missing ,nk" so post;Ua tudi izirubljt-nu' idesuena iz Judeje splošno znan .»sedmot, o katerem „se je vedim Razpravljalo.	■
Profesorju Jac<pies Fajtlo\ :ču z —•učilišča v Ženevi se je p'?sre-1 čil« prinesti nazaj poročila glede.
stankov brez izgubljenih plemen •Judeje. Protesor Fajtlovič m* je ravnoUar vrnil i/. Abisinije, kamor
i
.*•* vpri/oril *>!<špedicijo pod avspi-•ij: Ameriškega židovskega koiui-tija. 1'ajtlovič ttdi, da /ive imj- ' : <UH-i izgubljenih plemen ^eilaj v' < \bisiniji (v Afriki) pod imenom ' Kalanns.
l^-olcsor, Ivi se mudi >.o<laj v New Yorku, je govoril zelo jiavdu-'
I
jšeao glede svojih razkritij. I To pleme Fala-šas zasleduje svitj i i/.vur nazaj do kralja Salomona,! j ao je biio k/aliestvo Izrael raz-' i cepljeno. Dva in -pol teh plemen sta bila izgnana v Judeje. Vsled 'i-ga so Falašas v plemenskem ozi-ru Zid je, čejjiav so imeli druga-eii :;godoviuski razvoj. Oe opazujemo navade i*.i eeVeiuonije teh ro-b»v. izvemo, kako je živel narod;
siur>lavui Palestini. Sestati sel
temi ljudmi pomenja toliko k<>t sestali se s starodavnimi Hebrejci. i Ločeni od ost ah ga sveta potom jezika in tradicij, so ohranili Fala-l šas svoje stare običaje skoro in-: akt ne. Njih dnevno življenje |>°* iteka prav kot predpisuje liiblija. {Skozi potekajoča stoletja so ohra-iuiii napade bibličnih dni ter se jiji držali.
j Falašas doprinasajo še vetlno krvave žrtve, prav kot so delali njih predniki \* dnevih Jeruzalema in Babilona. Verski ple^ predstavljajo del njih obredov. Pri tem se poslužujejo bobnov, zv<^n-jeev, v iter in »ličnih instrumentov. Iz čistega bogoslužja prvotnih tlcbrcjcev pa so H alašas razvili fetiš. ki je afriškega izvora. Kljub temu pa niso Falašas afriško 1 pleme.
Njih koža je le nekoliko temna m njih lepe poteze kažejo, da niso afriškega izvora. Njih ime Fala-jšas, katero so dobili od domačinov in ki pomenja izgnane priseljence,
ttLAS VATJOT>A. ~OKT.
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael Sabatini.
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
Iz Slovenije.
lok užena voda Proti tej namera-I van i obnovi jejn.: so nastopili od-i ločno vsi interesenti, na čeJu jim županstvo občine Vie. t^r zahtevali pri tozadevni obravnavi odstranitev jezu v Koleziji, poudar-.jajo«". da uc jri-e. »rojiti v neposredni bližini mesta umetno močvirje kot igrišče komarjev in ognjišče j različnih bolezni, kjer .bi lahko '<tal; zdravi družinski domovi s ■'ploflonosiiicii vrtovi i:i rodovitna (1>t'lja. ilr-sino kopališče, kakor s*'1 imenuje ta kloaka, ki nabira v j koh-zijskem bazenu, naj se premesti drugam in končno že enkrat zaradi moderno kopališče na Ljubljanici ali Savi. kakršna imajo po drusrn, tudi manjša mesta, n. pr, Celje, Maribor, Novo mesto, da se ne imenuje Za«reb i. dr. Izgovori, da ni denarja, so prazni, ko je vendar znano, da so se zabijali v kclezijsko tako/van o kopališče Wno stotisočaki, ki bi, se )j\W lahko porabili za novo ko-palice, in se je letos hotelo zopet zabiti v kolez'jski jez nie manj ne-ifro 14-1,000 K za njegovo obnovo, i "Nerazumljivo je bilo zato intrans-
i imen t no stališče, ki so »a zasto-I	"
pal i pooblaščenci mestnega magistrata ljubljanskega, pozabljajoč menda popolnoma, da hoče mestna občina ljubljanska si inkorporira-ti viško občino in da bi zato morala zastopati tudi interese svojih j bodočih. p:i tudi sedanjih občanov, ki imajo zenujišča v tem delu ljubljanskega mesta.
I	1j
Dar zsx naše slepce.
Adolf Ilauptman je podaril za zavod slepcev 200 Din. katere je jPiejei od tvrdke Fr. Golob in dru? na Viču kot cenilec pri požaru.
Smrtna kosa.
Iz Borovnice poročajo: Dne 6. sept. sni o spremili k večnemu počitku posestnika Tomaža Šviglja. ; doljroletnesra obein^k^a odbornika in hraniiniee ter skrbnega družinskega očeta. Kako priljubljen je bil pri svojih občanih, dokazu-ije obilna udeležba na njegovi zadnji poti in rastna straža borovniškega orlovskega odseka z zastavo. Ob iskrenih besedah g. župnika Štrajharja in pretresljivem, petju dveh žalost ink je postalo rosno marsikatero oko.
Dne 0. sept. ponoči je umrl v i Ljubljani po dolgotrajni l>olezni Fran Lctnar. marljivi član Ljubljanskega Zvona. lili je star komaj o3 let.
j Dne 32. sept. je umrl na Brezniki dekan in častni kanonik Jo-fžef Zupan. Služboval je 47 let v j tržaški škofiji in se je po prevratu preselil na lJreznieo, kjer je živel | v pokoju.
Dne 32. sept. je po dolgi mučni I bolezni umrla Marija Klepeti roj. i Mišic, mati znanega ljubljanskega odvetnika dr. Josipa Klopca. Stara je bila 75 let
Skočil je z fcrzovlaka.
Xa postaji v Poljčanah je skočil z br/.ovlaka uradnik lesne industrijske družbe "Drava ', ki je zaposlen v Zbelovem pri Poljčanah, pa bi se moral peljati do Maribora, ker se brzovlak v Poljčanah ne ustavi. Obležal je nezavesten; pozneje je prišel k zavesti m jo je mahnil peš v Zbelovo.
Morilec Jalen pomiloščen.
Na smrt obsojenega gostikiičar-jja .Taltna s Poljanske eeste v Ljubljani, ki je z nožem zabodel uradnika in hišaiega posestnika j Zajca, je kralj pomrl ost il Zagrebški sedmoriee mu je zdaj prisodil 15 let težke ječe Prepeljali so ga v mariborsko kaznilnico.
Poroke.
V Krškem se je 9. sept. poročil itamošnji župan Joško Pfeifer z go-jspico Štefko Ruinpretovo, hčerko tamošnjc veleugledne meščanske rodbine. Na predvečer poroke je sokolska fanfara svojemu ustanovitelju in kapeliiiku priredila se-reuado in zaigrala tri nove komade, nevesti pa je pevski zbor krške (Ilasbeue Matice, za katere usta-, novitev ima Pfeifer največjo zaslugo, zapel kot podoknico tri krasne pesmi. Ob poroki jima je jsviral v cerkvi salonski orkester. Vse glasbene točke je spretno vodil Vekoslav Cander.. Na predve-! čer kakor tudi na dan poroke je streljanje iz topieev oznanjalo krškemu meščanstvu in okolici, da se poroči velezaslužni in prtfjub-Ijeni Joško z istotako spoštovano m priljubljeno Šteflco. t Dne 10. sept, se je poročil na
Kretanje parnikov - Shipping News
te-
17.	oktobra: Resolute. Cherbourg in Hamburg.
18.	oktobra: I-res. Garfield. Cher bo ur«.
19.	oktobra: l"i>ch»trn Deau. Havre.
1. oktobra:
Homeric, Cherbourg: La Savole. Havre; Zeeland. Cherbourg; Prea. Harding. Cher, bourg in Bremen; New Amstedam. Boulogne: Orduna. Cherbourg in Hamburg; ItM. Wilson. Trst.
24.	oktobra:
Aquitania. Cherbourg.
25.	oktobra:
Pres. Monroe, Cherbourg; Torek. Bra-mra.
26.	oktobra:
Tuscania. Genova: Americ^. Genova. 28. oktobra:
Lafayet:e. Havre; Majestic. Cherbourg; Kroonalnd. Cherbourg: Noordanm. Boulo-iSTie; Conte Rosso. Genova.
1. novembra: j Paris, Havre.
\2. novembra:
( America, Genova. ;4. novembra:
Olympir. Cherbourg: I.aplanr. Cherbourg; | Oroptsa. Hamburs; I'les VK.Jlmon-, Ure-men.
I
novembra:
i Mauretanla, Cherbourg.
8. novembra:
j France, Havre; Amerca, Bremen. I 9. novembra:
j Chicago, Havre; Mongolia, Hamburg.
II	novembra:
I Homeric. Cherbourg; Argentina. Trst»
, Iščem svojo sestro MARY RKJC. j doma iz St-lc *nad Škofjo Loko, podoniače Ijohnarjeva Mari IVxi pet i mi leti jt bila v Clevc-inndu na Kast r>."i. St. in je odšla nekam na Ely, Minn., odkodei ! mi ni nič javila. (Vnj. rojake t prosim, če kdo ve za njen na slov, da mi «ra naznani, ali na V j sama čita ta o^rl.is. naj se mi sama oglasi na naslov: Mrs. Jo-lianna TTčovnik. l:'Gi East 52nd J St net. Cleveland, Ohio.
lirezjah Vinko Stopar. nadučitelj u Velenja, z jrdč. Cirilo Jež'.vni kovo, hčerko ugledne narodne obi-telji v Velenn.
Porodi se je dr. Mirko (Vmič. pri mari j javne bolnišnice v Mariboru. z sdč. Mici Kaprechtovo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
(.♦»njenim naročnikom -'Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo. da jih l. ■ obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ, kateri j<* f)ooblnšč^n nabirati na-v> -čnino za naš I Is«, zatoraj proti.! m° rojake, da mu bodo kolikor mn^oče naklonjeni.
Slovenie Publishing Co
PROŠNJA
do Slovencev v San Franciscu.
Snodaj podpi>ana želim izvede- ( '.i. ako kateri tukajšnjih rojakov. namnrava potovati v Jugoslavijo' in čez nekaj časa vrniti nazaj.] Vljudno prosim. <]a se dotični o-i ♦-la^-i pri meni. V starem kraju-imam 141etnega sina t^r sra želim dobiti sem. Zatorej bi bil prošenj da 1)3 ga vzel s seboj in skrbel za njega na potovanju. — Mrs. Barbara Orekar. 746 Kansas St.. San1 Francisco, Ca!._(10-14—10) I
I	MOŠKI! Zaščitite se
kr™« ulmm
MdHbM w vgdno uporabljajte
1 ^S^ p^ajs^«^
KATAR	Tuba S5c. Kit (4 ,.) SI
MEHURJA Vsi lekarnarji ali San-Y-Ki»Co
_ 1 r2 Betkmin St.. New Tork
Ako želite dobiti	I
sorodnike ali znance iz stare domovine^
Mr. James NuttalJ se je poslužii vse naglice, neglede na vročino, ua .svojem potovanju iz Brid^etowna do pJastacije polkovnika liisiiopa in če je bil kedaj kak človek kot nalašč rojen za naglico v tropičnem podnebju, je bil to Mr. Xuttall s svojim kratkim, suhim telescem ter svojimi dolgimi bedri brez mesa. Tako izmozgan je bil, Ua bi človek komaj vrjel, da je ostala v njem le še trohica kakega *oka, a vendar je moralo biti v njem še nekaj vlage, kajti strašno &e je potil, ko je dospel do stokade.
Ob vhodu bi se kmalu zaletel v nadzornika Konta, živino z rokami ilerkula ter čeljustmi mesarskega psa.
—	Jaz iščem doktor Iilooda, — je objavil, skoro brez sape.
—	Strašno se vam mudi, — je za<;odrnjal Kent. _ Kaj vraga
pa imate f Dvojčke t
—	Ne, jie, nisem poročen, gosod. Neki mij nečak . . ,
—	Naenkrat je zbolel, — se je lagal NuttaJl. — Ali je doktor tukaj T

„ J7
Iz državne službe.
Inšpektor oblastne inšpekcije rada vdelal v Sarajevu Dragotin 'Jorup, dosedaj komisar pri invalidskem odseku v Ljubljani, je imenovan za sekretarja I. v ministrstvu za socijalno politiko.
Radi opustitve inšpekcije dela '.po sklepu narodne skupščine) je premeščen iz Celja k inšpekciji v i.jubljano inšpektor Alfred Dejak.
Ravnatelj drž. bolnice v Ljubljani dr. A. Kr.iigher je vpokoje.n.
26 občin slovenskega Prek-murja
so madžarski zastopniki pri Zvezi narodov zahtevali za Madžarsko. Pa so skoz padli.
V ljutomerskem okrožju
se ir,:i vnio po :J0 K liter. V drugih krajih ni več mnogo zalog.
Za pravice krošnjarjev.
Poslanec Šknlj je p<»sredt>val v Ljubljani pri ministrstvu trgovine glede pravic krošnjarjev. Dobil je zagotovilo, da se bo milejše postopalo in dovoljevalo krošnjar-stvo kot doslej, le pri mlajših se bo ostrejše uredilo. Posredoval je tu di pri češkoslovaškem konzulatu, ki mu je obljubil ugoditi prošnji in pod gotovimi pogoji, ki bodo za n:iše ljudi lahko izvedljivi, dovoljevati našim krošnjarjt-m potno dovoljenje na Češkoslovaško.
Slomškova 601etnica.
Lotos se je obhajala 601etniea Slomškove smrti 24. sept. Xa Ponikvi, Slomškovem rojstnem kraju, se je v ta namen priredila 24. sept. mala slavnost Dopoldne je imel v cerkvi propoved in nuišo dr. Medved iz Maribora, popoldne pa se je odkrila obnovljena spomiji-sUa plošča prt d župno cerkvijo na onent orclui, pod katerim je 12-letni Sh»inšek odlično prebil prvo javno šolsko skušnjo.
Uravnava Gradašice.
Dne 11. sept. se je vršil po Ge-( ncralni inšpekciji voda v Ljubljani odrejeni obhod ozemlja in v<*l-l ne proge CraTašice od Bokavcev do Kolezije ter .spodnjega toka Tlinšiee, da so se določile smernice in obseg nameravane uravnave teh potokov ter izsušit ve do 1 !
s»*daj po njih zamočvirjenega sveta v občin Vič. iKožni dolini in Trnovskem predmestju. Nedavno se je namreč od interesentov izvolil pripravljalni odbor vodne za-d uge na Viču in v Rožni dolini, katerega naloga je, da oskrbi po-! trebne načrte in jim izposluje ob ( last veno dovoljenje v s\-rho usta-j no vit ve imenovane vodne zadru-j ge. Kakor znano, imata ix>toka (Jradašica in Clinšica v svojem dolenjem toku, osobito na ozemlju! viške občine tako majhen padec,' da zamočvirjata vsa ondotna zemljišča, kar ni .samo v kmetijsko-kulturnem pogledu skrajno kvarno, marveč škodljivo tudi v zdravstvenem oziru. Vič, Glince m Rožna dolina so se v zadnjih letih razvili v obsežna in številno obljudena predmestja, ki bi morala že davna imeti moderno kanalizacijo. Lc-ta pa je tehnično nemogoča, dokler se ne uravna in poglobi dole-nj» tok Cradašice iu Glinšice Glavno oviro hitrejšemu odtoku posebno visoke vode tvori jez v Koleziji, ki je že dolvra leta hud trn v peti vseh Vičanov. Vse prošnje in pritožbe pa sr. ostale do sedaj brezuspešne. Posestniki ob Gradašici nad kolizejskim jezom so morali gledati, kako jim delajo vsaKoletne poplave na njih zem jjiščih miljonsko škodo. Sieer rodoviten svet se ni dal kultivirati drugače nego kot travniki m še tri so bili zaradi zamočvirjenja manj vredni. Pri vsakem večjem nalivu je nastopila voda po kleteh in tudi po hišah in stanovanjih na Viču ter poplavila celo državno ce->to. da so se marali ljudje prevažati z vozmi. Preprečila je končno vsako obsežnejše gradbeno gibanje v tem zdravem in idiličnem okolišu, kjer bi se dale ustvariti idealne stanovanjske kolonije za uradništvo in delavstvo, kakor to, že Lažejo poizkusi ob Pasjem bro-du. Te d'snlatne Tazmere je hotela mestna ob'ina ljubljanska nekako petrificirati ter podaljšati menda v večnost s tem, da je hotela popolnoma obnoviti jez v Koleziji na !jubo ondotnojra zanikrnega mestnega hopališča, o katerem se je izjavil uradni zdravstveni izvedenec, da bi ie bilo treba praveaprav zapreti, ker se steka vanj po straniščnih in industrijskih odpadkih
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. ' ^
FRANK SAKSER STATE BANK,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi' dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke j v Ljubljani in v Zagrebu, toda' znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. ■ V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. i
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. ______JUGOSLAVIJA
■•ograd, C«IJ«, Cavtaft, Dubrovnik. Ercoflnovf, Jclaa. KorCula. Kote*. Kranj, Ljubljana, Marlaart Mitkovi«, Sarajevo, Split. Slbanlk. Zagrab.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
▼rat. Oaatl^a. Zato.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro ln por jdI denarna izplatlla t Jugoslaviji. rtalljL, In Nemški Avstriji ter liiajamo teke v kronah, Ur*h Ip dolarjih, »lailjlve na vpocled pri Jidiwufcl tanki In	njenih po-
dmfnlrah.
PRODAJAMO parobrodne K ielesnISke vozne hstke na v*e kraje h aa vse trte. (Vidi skoraj kretanje parnikov.) Kadar jte na pata t staro domovina in n nahajate v New Yorku, se Vam Lo plaialo, ako se xglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ovira na to, aka kupite parobrodni listek pri na« ali ste ga morda kupili drugje. Zajamteoi so nam pri Jadranski banki lzvanredno uradni pogoji, ki bodo velike koristi za vae one, ki ae fte aU m bode pooluievall
Frank Sakser State Bank
^O ncvl ocrcabk finančnega m imager iwa V Jufloalaviji i« bankam tam aeda
jrepovadano Izplačevanja čekov ali Srv jin nakazil v tujin valutatv. Ako tort jošljete denar v amenkansKi veijavi. dl Jiai potom čeka ali nakazila, ga binx, v Jufloalaviji na ama izplačati v do. -arjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to Jo v kronah oziroma dinarjih
H arečl aa J«	pri Mata v I omi-
ljeni odredbe vpostevala potrsba iz ^eljencev v toliko, da zamoremo za at*ar KS, ki Imajo potovati v Ainerfito. «vr> liti im vedno Izplačila v ameriftkih dolarjih, vendar pa Nakazilo na smo pre-
»egatl zneska »250.— za vsakeoa pota-
meznega potnika. Do te avote pa lahko
■zplačamo poljubne zneake. AmeriSki denar aa Izplača le proti predložitvi potna ga 11 at a v kradu Jadranako banka v Ljubljani sil Zagrebu
V AVSTRIJI, ITALIJI In 2A8EDE. NEM OZE-dLJU pa ie vedno lahko brez ovir Izvriujamo Izplačila v amariftklh (h-larlM.
Na nakaznici all aoroCtlnam listu naj bo vidno označeno, da aa Ima Izvriltl zplačllo v ameriških dolarjih.
Pelag zneska, ki na I ae izplača v ama Mikam denarju, aa nam mora poalatl tudi za poitnlno In druga atroika kakor •ledi.
Za Izplačilo do I 10.— po BO centov. xa Izplačila od t 10.— do I SO.— po t 1.-», za Izplačila, ki presegajo sneaek * SO.— po 2 eenta od vaakega dolarja alf po f 2.— od at o. Denar nam Je poalatl najbolje po Do-
■nestle Money Ordor s TI pa Now vvV
R«nk Draft.
Frank Sakser State Bank
-1
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI ILOVCN8KO OOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALlOT MOŠKIH BOLEZNI. Meja stroko Jo sdravl^njo akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am ta zdravim nad 23 let ter 4.nam akuinje v v**n boleznih In ksr znam slovsnskoi zato vsa morem popolnoma razumeti In apoznatl
vato bolezen, da vae ozdravim In vrnem moč In zdravje. Ck^rl 23 lat aam
pr (dobil posebno skuinje pri ozdravljenju motklh bolezni. Zato ae morete popolnoma zaneetl na men«, moja skrb pa Je, da vaa popolnoma ozdravim. No edlaiajts, ampak pridite iimprejo.
Jaz ozdravim zaatrupljono kri, ma«u*je In tlee po telesi:, bolaenl v grlu. Iz« padanje laz, bolečin* v ^oateh, etarorane; oetabe^oztillvčns 'n bolezni v mehu« Ju ledlcah, letrab. Želodcu, rmenlco revmatlzem, katar; zla«« tile, n&duha Itd
Uradne ure: ▼ ponedeljek: arodo ta petek od t. dopoldne do B. >opoldao; T torek, četrtek ln sobota od X. dopoldne do 9. sveCer; v nedeljaa t» praznikih od IS. dopoldne do & popoldne.
f Cr-tlandt St.
New York. N. V
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, Id ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi» izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street : New York
iftfilT. HAROČAJTK 8X
HA "OLifl NAtODA", MAJ
v zom. mlini
-1	(Nadaljevanje.)
—	Vi i>e lahko smejete samemu sebi gospod, kot le hočete. Pogosto j»a iiiislim, Ua se smejete meni in to ni dostojno.
Pri moji veri, nimate prav. Jaz se smejem le komičnemu, a vi nj%te nikakor komična.
—	Kaj sem potem? — ga ie vprašala smeje.
Kn trenutek jo je motril, tako svežo kot je jutranja rosa, tako d*-\\hivo, a vendar tako prostodušno in drzno.
Vi ste. - je rekel, — nečakinja moža, kojega suženj sem jaz.
Govoril je z lahkoto, s tako lahkoto, da je bil pripravljen ustra-jati pri svojem mnenju.
—	Ne, goopod, to je izbeg&vanje. Danes zjutraj mi morate odgovarjati po pravici in resnici.
Po pravici in resnici? Sploh odgovarjati vam je naporno delit. In po pravici in re^uu-i: Rečem vam le to, da bo oni srečen, ki \as bo srnel šteti med .svoje prijatelje.
V njegovt-m duhu je bilo še več, a to je pustil neizgovorjeno.
—	To je zelo dvori ji vo. — je rekla ona. — Imate dober okus1 glede komplimentov. Mr. Wood. Kak drugi na vašem mestu . . .
Pri moji veri, ali ne vem, kaj bi rekel kak drugi na mojem mestu? Ali sploh ne poznam svojih soljudi?
Včasih mislim, da jih poznate in včasih, da ne. Na noben na-« in pa ne poznate svojih soljudi ženskega spola. O tem priča afera b< Španci.	j
Ali je ne boste nikdar pozabili?
—	Nikdar.
Slaoa stvar za vaš spomin. Ali ni ničesar dobrega v meni, s i t«-oiur bi se peV-jt 1 vaš sp..Luiu mesto one^a nesrečnega dogodka?
—	več .stvari.
—	Naprimer?
Izrekel je to poželjivo.
—	Vi govorite izvrstno španščino.
—	Ali je to vse?
BjI je strašno razočaran.
Kje Ste se naučili jezika? Ali ste bili na Apanskem?	'
—	Da bil sem dve leti v neki španski ječi.
-- V jefiT
Njen glas je kazal razočaranje, v katerem je ni hotel pustiti
»iti en trenutek.
Kot \ojni jetnik. — je pojasnil. — Tjeli so me, ko sem se boril na francoski strani, — v franeoski službi.
—	Vi ste vendar zdravnik? — je vzkliknila Arabela.
—	Mislim, da je to le moj stranski posel. Po poklicu sem vojak, i — vsaj ta poklic .sem izvrševal celih deset let Ta poklic mi sicer ni prinesel nikakega bogastva^ a mi je služil boljše kot pa medicina, ki 1 me je spravila, kot vam je znano, v suženjstvo. Zdi se mi, da je bolj prijetno v očeh nebes pobijati ljudi kat pa zdraviti jih. Gotovo mora biti tako.	j
Kako pa je prišlo, da ste služili kot vojak in pri Francozih?!
Vidite, jaz sem Irec in študiral sem medicino. Ker smo per-' verzeu narod ... To je dolga povest in polkovnik se bo najbrž vznemirjal radi mojega povratka.
Ona pa nI pustila, da bi ji bila na tak način prikrajšana zabava. Rekla mu je, da lahko odjahata Kkupaj. če hoče počakati en trenutek. Prišla je le, da se informira glede governerjevega zdrav-' ja po naročilu strica.
Vsled tega je počakal in odjahala sta skupaj proti polkovni-1
k o vi hiši.
•lahahi st;« zelo po.-u>i in marsikdo, ki ju je srečal spotoma, se, je • udil, da s«- nečakinja polkovnika Bishopa na tako intimen na-; čin razgovarja z zdravnikom-sujjjem.
Med temi jih je bilo tudi nekaj, ki so si rekli, da bodo omenili to dejstvo polkovniku. Onadva pa sta jahala teh pri tem pozabila1 na eeh (..stali svet. (»n jj je pripovedoval povest svojih zgodnjih burnih dni ter ji kone.'no š. bolj natančno opisal način, kako so1 iin-tiraLi Kirkovi dragonci in kako je bil obsojen na suženjstvo.'
i o;eat je bila komaj končana, ko sta se ustavila pred vratmi |M»!ko\fi;k<>ve oiie. Kazjahala sta in Peier Blood je izročil svoje k I j lise črnemu hlapcu jxdkovnika, ki je oba informiral, da ni gospodarja doma.
t VI« v tem »lučaju sta se še nekoliko pom^dila, kajti ustavila ga je ona.
Žal mi je, Mr. Blood, da nisem vedela tega poprej, — je re-kla m nekaj vlage je bilo v njenih krasnih očeh. Z zapeljivo prijaznostjo mu je podala roko.
—	In kakšna bi bila razlika, če bi vedeli? _ je vprašal.
—	Mislim, da precejšnja. Psoda je okruto postopala z vami.
—	A, sedaj. — je rekel ter prenehal. Njegove sinje oči so jo ne-
pi emit-no motrile za en trenutek. — Lahko bi bilo hujše. _ je rekel
s jK.vdarkoin. ki je spravil nekoliko barve na njeno lice ter lahen trepet na njene trepalnice.
Sklun 1 se je, da ji poljubi roko, predno jo izpusti in ona mu tega ni zanikala. Nato pa se je obrnil ter odšel proti stokadi, oddaljeni p<d milje in vizija njenega lica je šla z njim. Pozabil je v tem majhnem trenutku, da je upornik, obsojen na deset let suženjstva. Pozabil je, da je nameraval j>obegniti ter izvršiti beg še v isti noči. Pozabil je celo na nevarnost razkritja, ki je bila posledica nenadnega napada governerjeve bolezni.
Sedmo poglavje.
MORSKI BOPAKJL
114. novembra*
Aquitania. Cherbourg.
15.	novembra:
Colombo. Genova.
16.	novembra:
■Minekahda. Hamburg.
18. novembra:
i Savoit*. Havre.
21.	novemtila'
FStreniraria. Cherbourg.
22.	novembra:
Paris, Ha\re.
23.	novembra:
rto« hambeau. Havre.
25. novembra:
Majestic. Cherbourg; Scythia. Dubrovnik in Trst.
28.	novembra:	*
Ceorg Washington. Vtremen.
29.	novembra:
• Saxonia. Cherbourg: France, Havre.
2. decembra:
Olympic. Cherbourg.
4.	decembra:
Aquitania Cherbourg.
5.	decembra:
Prt-siilent Wilson. Trst.
6.	decembra:
Tuscania. Dubrovnik In Trst.
decembra:
l_i l.orrain«*. Havre: r\.nte Rosso. Ge-'nova.
12.	decembra:
lierengar a. Cherbourg.
13.	decembra:
rtOSUWMiiNc
»naravnost v Jugoalavij0W znani parniki. izrornt ugodnosti N* Imejt« brerp itrebi.in stro&kov ln u-
_ _	mud«.
BELVEDERE ..... 18. oktobra.
! PRES. WILSON 21. okt.; 5. dec. ARGENTINA ... 11. novembra.
Vnaprej Mačan« karta za sorodnik« ali .prijatelje se la*ko prwkrbl pri MltnH parobrodnl agenturl aH prt
PHELPS BROS. k CO.,
Generalni Agontl 2 WEST STREET	NCW YORK
Brezplačno.
Kte narofl kako knjlc«. pri-
Mime aa h.jHi#a
"NOVA POSTAVA"
m pMuiUiiB Mitm T Pena*
■ylvaolll bnqpbfaMt dokler mm okp
SLOVENIC PUBLISHING OOl Htrn Ymk. N. f.	|