Štev. 13.	Cena ednoga drobca 1 krona	27. marc. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če smo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Bo vstanenje.
Pred osem stoleti je živo na Angleškom Malahija, pobožen redovnik. Te se je zatopo v globoke misli i si je premišlavao od bodočnosti, Z svojim velikim preroškim dühom je vido vnoge reči, štere se majo na sveti goditi i popisao, bole povedano z kratkimi rečmi samo naznano je vsebino tistih dogodkov, šteri se majo v šterom stoletji pripetiti. Neso njegova proroküvanja toti potrjena od Materecerkve a neso tüdi zabranjena. Vsaki misli od njih kak šče, ali je sprejme ali zavrže, falinge nikše stem ne včini. Ta proroküvanja se süčejo, okoli Materecerkve i naznanjajo od rimskoga papo, kakši šteri bo i kakše bo za njegovoga ladanja stališče Materecerkvi. I gda naznani, odkrije z ednim tüdi konči deloma položaj celoga sveta.
Od zdajšnjega papo je proroküvao „religio depopulata“ to je „vničena, opüstošana vera.“ Je pravo proroküvanje angleškoga apata ali ne, vseedno, istina je, da je vera zdaj vničena. Iz srca vervajočih ljüdi je malo. Na sto i stojezere i na milijone so odpadnoli od vere i postali kommunisti, socialnidemokrati, slobodno mV selci, bogotajci tisti, ki so prle bili goreči katoličanci i v Boga vervajoči evangeličanci, izrabiti itd. Prostozidarje so svoj namen dosegnoti, milijone so spravili od vere, milijarde pa pod krinkov dobrodelnosti v svoje žepe. A vkanili so se. Nevervajoči milijonarje se smejejo toti, gda vidijo sad svojega dela nevemo ljüdstvo, ar so oni brez skrbi za vsakda-nešnje življenje, a té smeh se potegne samo na eden kraj lica. Na drügom kraji lica je strah i
obvüpnost smeha —tisti milijoni, šterim so vzeli vero, nemajo krűha. Gda so še vero meli, ti Siromaki, jih je ta tolážila: „išči se pobolšanje svojega stana, a ne s puntom, nego z pravičnimi sredstvi" i blažila ga' je Zednim z vüpanjom na večno, nadze-melsko srečo. A zdaj, ka te vnožine namajo Boga i vere, nemajo tüdi njegovih zapovedi, ne njim je prepovedan puni, delajo- lehko ka ščejo, morijo tüdi, naj samo prido do svojega Cila. 1 što bo prvi, koga do klali ? Tisti ljüdjé, ki so tem sirotam vzeli- mir i zadovolj-; nosi z verov, dali so pa njim sovraštvo, sebi vrednost, tei do prvi na vrsti, štere pometé Svetovna revojucija.
Na Češkom je više stojezero ljüdi odpadnolo od katoličanske vere v par mesecah, na Slovenskom se tüdi močno gibanje začelo med dijaki, železničari i liberalnov gospodov, da prestopi] o, i preci jih je že, na pravoslavno Srbsko vero. Tak Češko kak pravoslavno imenüjejo za narodno vero. Pa narodne vere nega. Kak je bog eden, ki se ne da spremeniti, tak je vere edna i več jih biti ne more, z šterov se on časti. Vera je za vse narode edna kak je za vse, eden Bog. Zakaj pa te ti odpadli Zakaj ? Ste ne stali ešče pod ali pred drevom sadonosno ? Ka ste tam ovarali ? Jeli to, ka nešteti sad na njem i se dozoro na veselje gospodari. Kapao je pa doli črvivi. I gda je spadno doli, drevo je tisto moč, štero je vlekeo ž- njega črvivi, vlejalo v dober, gorstoječi sad, i té je postao lepši i tečnejši potom. Drevo je prineslo več haska, kak če bi ves sad na njem ostao.
DrevojKristušove Materecerkvi ravno to pot pohaja, vendar z
tem razločkom, ka dokeč se drevo našega sadovnjaka ednok zastalno posüši, tečas drevo Materecerkvi je vekivečno „vrata peklenska je ne premorejo“. Kristuš je to obljübo, ki je vsegamogočen krao večnosti.
Naj zato le kaple dol črvivi sad! Za vérta, gospodara nej je bio, ar je püsto črva v sebé. Vživajo naj ga tisti, za štere je črvotina. Za gospodara je dober, dorašen, dozoreli sad i to smo mi, ki „mamo Kristušove zapovedi i je tüdi držimo“.
Pa mislite, ka to gibanje, štero šče Kristušovo vero potreti i vničiti po celom sveti, bo melo uspeh? Takšega bo melo, kakšega so dosegnoli židovje, ki so Kristuša križali. Vničiti, prepraviti so ga šteli pa — zgodilo se je nasprotno. Komi so vzeli zemelsko življenje, je za tri dni prineso na svet večno. Alleluja se je zglasila pri grobi, alleluja, to je ..dika Bogi" i na to pesem je z Kristušom oživela vera i Cerkev bo vekomaj živela. Dvejezero let se ponavlja Hüdobija velikoga petka, štera skončati šče Kristuša i odgovor na njo je vsikdar vüzemsko stanenje, vüzemska alleluja. Naj H kaplje zato črvivi sad, naj le vpelajo brezversko sokolsko vzgojo v šole; naj le postavijo v vsaki cerkveni kot žandare, ki de pazo, ka do popi predgali i naj li té postavlja jo pred sodnijo, je mečejo vu vozo, gda do branili Kristuša i pravice njegove cerkve f To je veliki petek zgodovine vsakoga, tüdi jugoslovanskoga naroda. Potreben je, da poči za njim Zorja vüzemske, alleluja, vüzemske, popolne zmage nad sovražniki Kristušovimi.
Zdaj vidimo, kak dobro ravna Bog. K nevernoj Češkoj je pri-
2
NOVINE
1921. 27. marc.
kapčo verne Slovake, na pravoslavje škrileče slovenske liberalce pa opažüje poleg ostale verne Slovenije najvernejše Prekmurje. Zdaj vidimo, da Bog dela meje i obrne vse na dobro. Prekmurje, štero se je v najvekšoj večini želelo zdrüžiti z svojimi krvnimi brati postane z svojov globokov vernostjov za neverne vsikdar en glasen opomin, en strahoviten krič: brat moj, zakaj nemaš vere, kak jaz, ve sva oba v ednoj prišla pod streho nove države! Verne brate prek Müre pa v borbi za versko slobodo bo okrepila vera Prekmurcov. Ravno té namen ma Bog z Slovaki gledoč na Čehe, vkraj zato z strahom i obvüpom, veliki petek, borba za vero mora priti i najli pride, ka po njem nam tem veselej zasija sunce vüzemske alleluje. Vstanenje bo.
Proti nezakonitostim pri predpisi dohodniskoga i vojnoga davka.
Poslanec dr Hohnjec je od nezakonitostih, ki se vršijo pri predpisi dohodine i vojnoga davka, na finančnoga ministra 12. marca vložo to-le interpelacijo:
Dohodnina se na Slov. Štajarskom, v Prekmurji i tüdi v ostalom deli Slovenije poljedelcom, obrtnikom i delavcom od davčnih oblasti odmerja v takšoj meri i višini, da je to
popolnoma protivno pravici i veljavnim zakonitim določbam. V zvezi s tem je tüdi, da se premnogim menje premožnim poljedelavcom i obrtnikom na podlagi previsoko odmerjene dohodnine predpiše še višiši vojni davek. Posledica vsega toga je, da se bo mnogo šteri poljedelavec i obrtnik ogromno zadužo. Kmetskomi stani, ki je dosegamao z najvekšim naporom poleg raznih velikih stroškov noso ogromna davčna bremena, proti nevarnost, da se bo pod težov vseh obilnih plačil zrüšo i bo gospodarsko propadno.
Mislim za svojo dužnost, da gospoda ministra opozorim na ništerne značilne nepravilnosti pri predpisovanji dohodnine i vojnoga davka.
1) Zakon o dohodnina (osebni) z dne 25. okt. 1896. drž. zak. št. 220 § 167 do 178 in nasled, določa, da se more v vsakšem okraji ststaviti-posebna cenilna komisija za odmero dohodnine oziroma presojanje došlih napovedi. V to komisijo imajo volitvi osebe, ki so po zakoni obvezane plače va ti dohodnino, svoje zastopnike, drügi del članov komisije pá imenüje Vlada. Takši komisij sedaj ne, nindri na Slov.-Štajatskom i v Prekmurji i če ravno jih zakon predpišüje i ne nikšega vzroka, da se jih nebi moglo sesraviti ali voliti. Ida jih nega, krive so to davčne oblasti ali vlade same. Zato držim te način, poleg šteroga se zdaj predpišüjejo dohodnina t vojni davki, za nezakonit.
2) Kak pa se teda zdaj pri nas predpišüje dohodnina oziroma vojni davek? Ništerne, posebno izobražene osebe, sestavijo same na podlagi svojih knjig in zapiskov od dohodkov i vödavanja. Mnogo pa je takših, ki
toga ne včinijo, ar neso obvešča™ od toga, da bi mogli svoje dohodke Priglasiti. Ka se zgodi ? Uradniki davčnih oblasti ne verjejo ne tistomi, ki je sam napravo pismeno napoved i ne tistomi, ki je ustmeno na davčni oblasti napovedao svoje dohodke in izdatke. Referenta ki predpišüjejo te davke, se poslüiüjejo za informatore ali zaupnike oseb, ki niti doleko nimajo pojma o gospodarskih razmerah poljcdelcov i obrtnikov. Pa nájveč so zaupniki davčnih oblastih Orožniki i člani finančne straže.
Tak se zgodi, da ima davčna oblast od posameznika infonnacijo, da je pridelao na primer v svojem vinogradi 30 hl. vina, a faktično ga je pridelao samo 18 hl. Dotični zaupnik poroča, da je - poljedelavec predao vino po 24 K. liter, predao ga je pa samo po 18 K. liter. To so velike diference. I či ravno doprineso poljedelavec dokaže za svojo trditev, vendar davčna oblast verje edinole svojemi zaupniki. Od toga izvira velika nezadovoljnost davčnih obvézancov proti davčnoj oblasti.
Drügi slučaj: Poljedelavec oda svoje stare ze delo več nehasnovite jünce i dobi za nje 24.000 K. "(1600 kg. á 15 K). Küpiti pa si mora mlajše. To pa mora dragše plačati. Stanejo ga 18 700 K. (1100 kg. á 17 K). Pia-vilno — po zakoni bi smeo referati šteti med dohodke samo 5300 K. to je, ka je kmet več dobo za prodane jünce, kak je dao za küpljene. A ti. se ne zgodi! Davčna^ oblast všteje med dohodke celo Šumo 24 OČO K. cele iume 18.700 K. pa nešče 'Vrteti med vödavanje nego samo en dèfTakši slučajov nezakonitoga predpisovao ja dohodnine je na sto i jezero. To pa
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Navadno je konec to, da Sodnija toženoga očeta obsodi, da more za irezak. dete skrbeti s tem. da plača vsaki mesec toliko in toliko penez. Kak dugo more oča .skrbeti za nezak. deco? V celi Sloveniji s Prekmurjom vred ti bo vsak na to pitanje odgovoro, da do 14. leta. To pa ne čislo prav. Toženi oča je obsojen, da mere skrbeti za dete, dokeč se ne bo moglo samo preživljati. To je običajno do 14. leta mnogokrat pa tüdi ne. Mislimo si samo, da je dete rojeno slepo, hromo ali sploh tako betežne, da si celo življenje ne more kruha služiti. V takšem slučaji mere oča skrbeti za dete prav do smrti.
Naša postava skrbi tüdi za ho-tivo mater i je hotivi oča dužen njej
plačati stroške poroda i jo hraniti 6 tjednov po rojstvi deteta i njoj plačati tüdi drüge stroške, ki so s po-rodom deteta v zvezi.p To pa mora mati tožiti v 3 letih po porodi inači te juš zgübi.
Nati sme od hotivega očeta zahtevati tűdi, da plača stroške dete-tovoga preživljenja za‘3 mesece naprej, kak tüdi vse stroške, štere sam odzgoraj omeno. To pa sme tožiti samo takša mati, ki je siromaška i pošteno žive.
Še nekaj' celo imenitnoga imam v toj stvari povedati. Če je bio na priliko hotivi oča, kda je bio še siromak, obsojen plačati za dete malo šumo penez, pa je potem postao bogat, sme hotivo dete tožiti, da njemi plača Oča vekšo šumo penez. Mis-■ iimo si, da je bio Ivan .Miholič obsojen v l. 1912. platiti za hotivo dete Ana Baligač 5 kron na mesec. Ivani Mihaliči merje oča ali mati ali što drügi i on dobi velki herb. Zdaj bi že lehko plačao 50 ali še več kron na mesec. Dete po tutorji teda lehko vloži tožbo, da plača Ivan Miholič 50
kron i sodnija ga bo tüdi v to obsodila, če bo spoznala, da lahko toliko plača.
To je posebno važno v zdajšnjem časi, kda je penez zgübo toliko na svoji vrednosti. Vsaki ve, da se je pred vojno s 5-tinii kronami dalo toliko küpiti, kak zdaj s 100., da pa tüdi grünt, ki je bio pred vojsko vreden 5 jezer, zdaj ne za dobiti za 100 jezer. Ár je vrednost zemlje tak poskočila, ima tüdi ubogo nezakonsko dete, ki si za pet kron ne more niti litra mleka küpiti, pravico zahtevati, da njemi ubogateti oča plača najmenje 50 ali še več kron-mesečno. Dolžnost tutorov je teda gledati na to, da dobijo s tožbov za ubogo dete toliko več, koliko je menjša vrednost penez i bo Sodnija tožbi za volo nedoižnega deteta vedno Šla rada na, roko.
Zgodi se večkrat, da ponoči što ženo, ki je imela prle s kakšim drügim nezakonsko dete. Takše deteima tüdi še dalje priimek svoje matere i zgodi se mnogokrat, da njemi drügi ljüdje to očitajo i da nedolžso dete začüti že po imeni, da njemi mož njegove
3
NOVINE
1921. 27. marc.
matere ne pravi oče. Tüdi tü pomaga naša postava i dovoli, da mož takše matere njenoj nezak. deci da svoje ime.
Če hotivi oča za dete ne more skrbeti, mora skrbeti za nje mati, če pa ta nič nima, pa materini starišje.
(Dale.)
Moj rojstni kraj.
Tam, kde bistra Müra teče In kde mali Črnec meče Srebrne valove,
Tam v Prekmurji, v ravnom kraji. Blüzi pri zelenom gaji,
Konec vesi nove,
Tam stoji moj rojstni dom, P’zabo ga nikdar ne bom.
Ljüba hišica domača,
Pa veselje se mi vrača,
Če se zmislim na te;
Vidim te tak milo, drago,
Vidim očo, mater blago,
Sestrice in’ brate.
V gredah se igrali smo,
Davno, davno to je b’lo!
Lepe grede, mehka trata,
Ščipki, breskve, jab’ka zlata, Zavčeki in’ ptički :
Vi ste b'li vse moje želje,
Mojih mladih let veselje,
Ne pa tüji grički (1)
Ki v daljavi okrog stoje, (2) Mlado plašijo srce.
Močna, vel’ka znanja želja,
Deleč me po sveti pelja,
Skoz gore i morje,
Ali tüje vse planine,
Neba, morje, zrak, dolnine,
Vse krasno obzorje,
Ne nasiti mi srca.
Ne, tam ne sem jaz doma!
Samo tam, kde Müra teče In kde hladni Črnec meče Srebrne valove,
Tam v Prekmurji, v ravnom kraji, Blüzi pri zelenom gaji,
Konec vesi nove,
Tam, le tam sem jaz doma,
Tam veselje je doma,
Miloslav.
1) mali bregi lendavski, medjimurski in štajerski.
2) stojijo.
vse samo za toga voljo, da davčna oblast nešče odrediti sestave cenilnih komisij.
3) Davčne oblasti tiste peršone, štere same ne priznajo svojih dohodkov i izdatkov, to je, ki ne pošljejo svojih napovedi v določenom časi, enostavno kontumacirajo i njim predpišejo dohodnino i vojni davek, kak se njim vidi. Zgodi se neštetokrat, da moro nešterni siromaški poljedelavci plačati dohodnino od dohodkov iz vinograda, čiravno vinograda več nima. V dosti mestih so namreč opüstili vinograde, a to še v zemljiškom katastri, šteri tüdi slüži davčnim oblastem kak podlaga za odmero dohodnine, ne zamerkano.
Pitam zato gospoda finančnoga ministra:
1) Ali šče tem protizakonitostim i nepravilnostim, ki izhajajo iz samovoljnosti davčnih oblasti, napraviti konec i taki odrediti revizijo zadnjega predpisa osebno dohodninskoga davka, ki se nanaša ne samo na letošnje, nego še tüdi na prejšnja leta?
2) Ali šče odrediti, da se taki sestavijo i pozovejo na poslovanje po vsoj Sloveniji cenilne i prizivne komisije kak posvetovalni in kontrolni organ davčnih oblasti pri odmerjanji dohodnine i vojnoga davka?
Glasi.
Bogojina. Kak vsakši dober gospodar, trgovec i blagajnik na konci ednoga leta da račun, tak tüdi i mij nezostanemo, da bi vam nebi podali zdaj, gda je prišeo den računov, pregled našega delovanja. Vzdrüžejnji nas je dobra miseo vodila, kaj neve i
nemre eden, to zná 10 i more brez težave 100 lüdi. Kmečka zveza v Bogojini je priredila preminoče leto 19 sestankov, spoprcčaim obiskom blüzi 100 kotrig; na njij se je obravnávalo i raspravlale sledeče: program K. z zadružništvo, hranilnice i posojilnice, Gospodarske zadruge, mlekarstvo, zgodovina najstarejši Slovenov, poučne predavanja, sadovi svetovne vojske, dika, oponášanje, pozdravi, nagovor! jelo in pilo, zmernost, šparavnost, oponášanje na cesti, doma, v tüjini itd. Zvün toga 8 Volilni sestankov,-shodov, na šteri so drügi imenitni gospodje govorili kak vseučelišča! profesor dr. Slavic, državni poslanec dr. Hohnjec, Božidar Sever, potovalni vučiteo Vojsk i drügi, spoprečnim obiskom 200. 3 zavüpniki shodov K. Z. za celo Prekmurje se jo vdeležilo 20 kotrig, hasnovtti tečaj ov 15 kotrig, 1 udeležnec z mpniškoga shoda i volitev načelstva S. L. S. v Ljubljani itd. itd.
Vse to na prvi pogled se nam vidi nepremaglivo, pa delavna raočij nas vsej so se nej strašne toga velkoga delovanja, še cejlo naša blagaj-na se nej posüšila pri vsej Velki potni stroškaj, tak ka smo na 1921 leto prek prinesli 133 K.
7.-ga januara smo napravili na celo leto program,, k šteromi prosimo vse naše možke, ženske, našo dobro mladino, njij vrlo delavnost, da verno spunimo- Letošnjih program do 31. decembra, k šteromi deli žele obilo Božjega blagoslova. Bogojanske Kmečka Zveza. Bog živi delavne Bogojan-čarel Vsehvaie i nasledüvala vredni. Vr.
Predsednik deželne vlade dr. Baitič so obljübili, da na par dni
pridejo v Prekmurje i tű vse natenkoma preglednejo, da do mogli pomagati v vsakoj reči našim ljüdem. Željno jih. Čakamo.
Okraj M. Sobota. Pri priliki županskoga tečaj« 1920. se nam je obečala, dase M. Sobočki okraj bode zvao toplo okrajno glavarstvo, zdaj je pa že preci mejsecov preteklo pa ešče sploj vidimo mrzeo nopis civ. komisarjata v M. Soboti. Prosimo te spremembo i Popolni Popravek vsej hromi občinskih napisov. Bi bilo jako prijetno vsemi prebivalstvi cejloga Prekmurja.
Nenavadno orjaško drevo iz Satahovec Ketiša Franc na Kroškom bregi mlinar, je küpe drevo jegnjed v Vučoj Vesi od g. Leibar Alojzija posestnika, šteroga kak strokovnjaki računajo, bi samo steblo prej dalo 10 deset meter klaftrov drv. Stebla meri v debelosti od spodi l'/e metra, ko-ren (pen) pa meri v debelosti dva metra, drevo leži med Vučov Vesjov i Murov. Što bi je rad vido, naj se pašči poglednoti letos 1921. mejseca marca, ka mejseca aprila že znabiti več nede te sreče.
40 kronski bankovci, čeravno je ničlo, mila pred brojom,. so dobo Dozdaj še eden ponerejen nese najšo.
Srčna hvala g. dr. Kolarš Fr. zdravniki v Beltincih, da so me se-demletne mučne strašne živčene bolezni vglavi, štera me ne dala spati sedem let, zvračili. Vse sem probao tű v celoj okolici i nikaj ne me pomagalo, nieden Zdravnik mi ne mogo pomagati. G. Kolarš So me zvračili i za trüd nikaj ne prosili, Bog njim povrni dobroto. Fortun Ferenc z Nedelice.
Ki šče trafiko dobiti, v Lendavi ali v Soboti, naj se zglasi pri davčnom uradi v Soboti ali v Lendavi do prvoga aprila i vloži katicije (jamščinc) za sobočko'trafiko 28ijezero koron, za lendavsko pa 17 jezero. Lendavska je prinesla čistoga dobička lani nad 25 jezere koron, sobočka pa nad 55 jezero koron.
Murska Sobota. Po ljüdskom štetji M. Sobota ma z vojaštvom vred 2934 prebivalcov. Med temi moškov 1467, žensk 1477. Na državljanstvo gledoč: 2842, SHS, tüji 37, neodločno še 55. Na vero gledoč: 2181 rim. katoliški, 536 evangeličancov, 179 židovov, ostali različne vere. Na jezik gledoč: 2261 slovencov, 427 madžarov, 133 nemcov, 65 srbo-hrvatov, ostali drügi jezikov.
Dolnja Lendava čte z vojaštvom vred 3169 prebivalcov. Med temi moškoga spola 1810, ženskoga spola 1359. Državljanstvo: S. H. S. 2621, tüji 73, neodločno 475. Na vero gledoč: rim. kath. 2239, židovov 259, evangeličancov 122, ostali drüge vere. Na materinski jezik gledoč: Slovencov 849, madžarov 1533, srbo-hrvatov 584, nemški 67, ostali drügi jezikov,
4
NOVINE
1921. 27. marcius
Visoki obiski pri svetom Oči. Rimskoga papo je dozdaj šestero svetovnih vladarov obiskalo. Leta 1916. knez z Monaka, l. 1919. predsednik Wilson, emir Faical, rirski krao, angleški prestolonaslednik i l. 1920. Kristijan, danski krao.
Katoličanci i protestanti v Severnoj Ameriki. V Amerikanskih Zjedinjenih Državaj so pred desetimi leti meli večino ešče protestanti. Najnovejše Štetje je pokazalo, ka so ka-ličanci narastli za 5 milijonov, metodisti za eden milijonov, baptisti za 750 jezer, presbitèrijanci (kalavini) za pol milijona. Katoličancov je zdaj 25 milijonov v Severnoj Ameriki, majo 17 jezero cerkvih, pred desetimi leti so jih samo 10 jezero meli, šol majo 10 jezero, Šolarov v njih 300 jezero. Med velikimi varaši je nájveč katoličancov v Bostoni, Newjorki i Fila-defiji, kje majo večino. Povekšavanje katoličanstva so ztoküvali:	selitve
s starih krajov, rodni hižni zakoni i vnoga povrnenja.
Pozdrav iz Macedonije. Vsem čitateljem in čitateljicam vašega lista, želimo mi slovenski fantje, kateri se nahajamo v dalni Macedoniji, srečne i vesele vüzemske svetke, spomnite se tüdi na nas ob teh veselih praznikih, za katere pa mi tukaj med tem narodom nevemo ničesar, posebno Ve slovenska dekleta, in spomnite se tüdi ve tolikrat na nas, kakor mi na Vas, in ostanite nam zveste zaročnice do tedaj, da se povrnemo mi nazaj v domači kraj: v naše lepo Prekmurje. Vas vse prisečno pozdravljajo fanti orožniki. Kaplar Ivan Jurjovič, kaplar Anton Haužar iz Gerlince Prekmurje, podnarednik Rudolf Koren, žandar Ivan Turek, žandar Ivan Rus iz Ptuja. Podnarednik Jožef Potlipec iz Ljubljane vsi pri orožnikih II. Voda 7. Čete I. Batatj. II. Žand. Brig. v Rostuša Macedonija.
Civ. komisariat se spremeni kak najhitrej bo mogoče v okrajno glavarstvo. I gda se to zgodi, več ne de vojaške uprave v Prekmurji; vse de podrejeno glavari.
»Višji šolski svet“ t prekmurski šolski svet dobita nove kotrige. Deputacija prekmürska je zdignole glas v Ljubljani, da se pri miri püstijo verske šole, ka je tüdi obljübljenojika naši domači naj pravično bodo zastopani tak v Ljubljani kak v Soboti.
Miseo nove železnice med Cankova — Sobota —-D. Lendavov se je zbüdila. Po vüzmi de se prosilo dovolenje za to železnico, štera bi se sledkar do Radgone raztegnola. Železnico bi Prekmursko drüštvo delalo.
Dom i svet.
Belgrad. Pašiči se je posrečilo podugi pogajanja]- pridobiti muslimane za vstop v vlade. Velki aldov je mogao tüdi doprnèsti za to. Privolo je naimre v to, da naša držáva more ogromne šume plačati, više 1 milijard i nisterno sto miljon dinarov, srbskim i bo-sanskim begom za ono zemljo, štero njim agrarna reforma vkraj vzeme i siromaškejšim razdili]'. To bode držáva z naši krvavo zaslüženi davkov plačüvala. Prinas pa brez vsakšega povračila ščejo veleposestnikom zeti zemljo. Na sredi najhujšega kommunizma smo. Muslimani dobijo za to, ka do podpirali Pašiča, ministerske steče.
Zemljoradnički klub se razbio. V tom klubi so bili srbski, bosanski i naši slovenski samostojni kmetje. Našim Slovenskim samostöjnežom se. ne Vidla politika zemljoradičkoga kluba, ar je ne bio za centralizem, zato so vö-stopili ž njega i samij svoj klub nastavijo, dobijo nüdi ednoga ministra. Pucelj mesar bo .minister polodélstva. Lehko si premislimo, kak de te mesar palik delao za male kmete. Naša prèkm. vérstvena stranka je tüdi tej samostojnežev bila podrCpnica. Zdaj se te naj ne tožijo kmetje, ki so na nje votérali pri volitvah, či njim nede kaj dobro šlo.
Austrijski državni kancelar dr. Mayr je odpotüvao v London. Od antante pomoč Šče prositi za Austrijo, štera že cilo na kraji.
Nemčija. Velki del Nemčije da Rajne so zaseli francuzi i angleži zato,, ka Nemčija nešče plačati velke vojne odškodnine, štere od nje zahtevajo.
Italijani so v nedelo na slovesen način anekterali t. je za svoje vzeli našo zasedeno zemljo. Dalmacijo morejo kem prle sprazniti, pride pod našo oblast.
Španjolskoga ministerskoga predsednika. Data, so vmorili. Neki anarhist ga je strelo, da se pelao domo z orsačke hiže.
Na Kitajskom je bio velki potres. Blüzi 10,060 ljüdi je mrtvi.
Rumunija. Krala Perdinanda do koronali sept. 24. v Karsburgi, 25-ga pa v Bukarešti za krala Velke Rumunije.
Rusija. Bolševiki so začeli napadati Kronštat. Po .ništerni poročilah je že celi varaš v njihove roke prišao.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni
Ka smo napravili v Ljubljani ?
Vnogo ljüdi se je obrnolo z raznimi prošnjami do mene, naj je je rešim. Iz srca rad sam se napoto v Ljubljano i tam vse mogoče včino, naj se pomága našemi prebivalstvi. Odgovor na vsa pitanja i prošnje je .té z Ljubljane:
1. Vsi, ki so penzije prosili, vučitelje, notariušje, poštar]*« Pazitelje voznikov itd. naj počakamo odgovor z Beograda. Penzijo odloči Beograd, prošnje so ta poslane i po vüzmi Idem na ra»na ministerstva z prošnjov, da kem hitrej rešijo vse penzije.
2. Invalidi (hromi vojaki) že dobivajo penzijo, šteri so „platežni nalog“ že notri poslali. Ta penzija je zdaj ešče mala, bo pa vekša, kda se sklene zakon. To bo brščas ešče letos. Vsaki invalid, šteri ma pri roki „platežni nalog“, naj ga taki pošlje v Ljubljano na „Socialno skrbstvo“ invalidski odsek, Sv. Petra cesta — pa njemi odtistec pošljejo včasi po pošti vso zamüjeno penzijo. Devetdeset dve vesnic z Prekmurja pa ešče dnesden ne poslalo imena invalidov v Ljubljano. Dokeč te vesnice ne pošljejo ta imen, Se redno nemore pošiljati invalidom podpora. Med temi vesnicami so: M. Sobota (varaš), Čentiba, vse tri Bistrice, Adranci, Krajna itd. itd. Naj županje taki gordajo poiskati seznam invalidov i ga pošljejo, ali dajo poslati od tistec, gde je zadržan v Ljubljano. Dovicam tüdi se nakažüje že penzija. Za kratek čas jo vse dobijo, proš-
5
NOVINE
1921.27. marc.
nje so daleč okoli po sveti Hodile i komaj zdaj dospele v Ljubljano. Če pa štera ne bi dobila li penzije, naj vloži prošnjo tak, kak smo dnes tjeden v Novinah popisali. Penzija dovic tüdi vekša bo kak je zdaj nakazana. če je pa štera jako velika sirota, ma betežno deco, se njoj že zdaj da vekša pomoč, naj vloži samo prošnjo potrjeno z doktorskim i oblastvenim svedočanstvom. Tisti invalidi, ki so me prosili obleke, da že vsa razdavana, dobijo primerno podporo na ebleko. Voditelstvo invalidskoga odseka pride samo k nam i poslühne tű prošnje invalidov i dovic. Km' invalidi dobijo trafiko v Prekmurji, naj samo se zglasijo. Nišče je ne dobi, če se oni zglasijo. Ešče glavna trafika v Lendavi i v Soboti njim ide, kaücijo pa plača mesto njih invalidski odsék. Ar se pa trafika more vsikdar naprej plačüvati, eden invalid glavnih trafik nemre prevzeti. Sobočko i Levdavsko bi samo celo drüštvo invalidov moglo prevzeti. Pridite invalidi na Vüzemski pondelek vküp po fara} pa se odločitèsa volo trafik, ar termin-je do 1. aprila.
3. Tajniški tečaj bo, 200 jezero koron je odločeno od vlade na pokritje njegovih stroškov i vodo de se v Prekmurji.
4. Občinske volitve do se po izjavi g. predsednika deželne vlade dr. Baltiča tüdi vršile, v Prekmurji, čas ešče nej določen. On naime zavzema stališče Prekmurcov; šteri zahtevajo, da si sami slobodno volijo župane.
5. Črensovci dobijo telefon. Večin Prekmurcom je priskrbljena slüžba na pošti i če se šteri naš domači invalid, dobroga slovenskega .čütenja i mišljenja, zglasi, dobi slüžbo pismonoša mesto prečnih. G. poštni ravnatelj dr. Debelak zaistino , velikodüšno nosijo na srci kak vse tak i naše poštne zadeve, so pravi junak, šteromi držáva nikdar ne mtpe biti zadosta zahvalita, teliko so žrtvovali za njo.
6. Gospodinski tečaj v Beltincih dobi državno podporo. Gospodinjska šola tu se v jesen odpre pri šolskih sestrah, gospodarska šola pa kak najhitrej
bo mogoče v Rakičani. Tü se hodo povana tüdi rázna seménja. Poverjeništvo za kmetijstvo podpira misel, ka bi se v Prekmurji (v, Črensovcih v marofi) ustanovila predilnica i ka bi se 50 plügov zemlje odločno za povanje lenü. V toj predilnici bi se lehko zdelao ves len prekmurski i spodnještajarski. V té namen se ustanavlje v Črensovcih že zadruga.
7. Delavcom našim se poskrbi delo za zrnje. Povdarjao sam povsod, ka v Prekmurji na stotine je hiž, gde že nej krűha i povabo gospode, naj pridejo na goričko i na lastne oči se prepričajo, ka prav mam. Zato trebe našim ljüdem delo za zrnje povsod. Prve dni aprila pride en zastopnik v Soboto na državno posredovalnico za delo, da se pogaja z delavci. Nači ne vzemte dela kak za zrnje, v Ljubljani je vse povedano.
8. Drva i les za povanje hiš itd. se more dati potrebnomi domačemi prebivalstvi, samo zatém se sme izvažati. Poverjeništvo za agrarno reformo se je odločno, da taki pride v Prekmurje i tű poslühne /prošnje naše i to je zaistino té 'tjeden Preminoči že tüdi včinolo. Agrarni odbori se bodo znova odeberali i glédalo se bo na to, da vsaka občina v svojoj bližini dobi zemljo i da tisti siromak, ki je meo zemljo vnoga leta i jo gnojio, to nazaj dobi.
To da kratci vsem za odgovor. Ki so pa meli kakše osebne zadeve, dobijo ob priliki odgovor od mene ali od g. Sever Božidara župana i dr. Némethy Viljema, fiškališa z D. Lendave, šteriva sta tak dobra bila, da sta mi pot v Ljubljano posodila, tam se z menov vred mučila za naše ljüdstvo.
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec.
Na odajo je
Kuzmovo posestvo v Dolnjem Lakoši
poleg lendavskoga kolodvora. 27 plügov zemlje i hiža. Küpci se naj zglasijo 28.-ga marca pri Kühn Julianni v D. Lakoši.
Spravišča naše krščanske stranke bodo v Beltincih pri cerkvi na vüzemski pondelek zaodvečara po večernici. V Črensovcih na prvo nedelo po vüzmi aprila 3-ga predpoldnom ob poldeseti pri Cigan Ivani (Peterec) poleg uredništva Novin, zaodvečara po večernici pa v Türnišči pri cerkvi.
Páli nikaj za Vas!
Tekoči železni ekstrakt 20 kr. Železni albuminad 40 kr. Na zdravniški predpis, Arsoferr Intektoilettes z lekarne k sv. Dühi v Beči 25 kr. Hegaferuin 45 kr. Vapneni železni čemér (strup) 20 kr. Blauttektolettes 15 kr. Pravi najfinejši ribji oli „Elsa“ 85 kr.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Pošta.
I. Tivadar. Kuršenci. Vojsküjemo se i se bomo za krščanske pravice i slovensko ljüdstvo. Vi pa li molite za nas. Zdravi i vi vsi tam prek.
Vsem vesele vüzemske svetke žele uredništvo i opravništvo Novin. Večno allelujo vsi da bi ednok popevati vredni bili!
Vsem se iz srca zahvalim, ki so me z svojimi presrčnimi pozdravi obsipali ob priliki mojega goda, sv. Jožefa i vüzemskih svetkov. Urednik.
Orel.
Orel — je višiša šola za ljüdstvo.
Nepopisno je bilo naše veselje, kdaj smo se za čütili slobodne, proste. Naš jezik se guči šolah v uradih — vsepovsod. Ne bo nas več níšče zas-mehávao, če mo svoj jezik gučali, kak se je to prle godilo.
Ali smo vsi ednako veseli nove prostosti ? Ne! Veselje je bilo vekše ali menše; pri nešternih ga pa ne nanč bilo... kak smo bili več al menje,' ali pa nikaj zavedni, ali izobraženi. Mi Slovenci jako hrepenemo po izobrazbi, to nam svedočijo ranoga drüžtva, najbolje šče pa velika množina srednje šolske mladine. Ne je pa mogoče, da bi vsakši dečko, ali dekle Šla v višje šole. Mnogo jih ostane neizobraženih, čeravno majo dobre glave, da bi lehko postali dobro Znani med ljüdstvom i bi hasnili celomi narodi. Pa ne žalüjmo za temi. džündž, temveč zbirajmo, brüsimo je. Orlovska zveza je dala vsem svojim
6
NOVINE
1921. 27. marc.
odsekom ostro zapoved, da prirejajo takzvane deške (fantovske) večere, poučne večere.
Deški večeri.
Dnes si ščemo po gledati deške večere, kak se vršijo po deželi. Ár nemajo dečki na deželi drügoga rednoga sredstva do izobrazbe, lehko pravimo, da so deški večeri višja šola za naše mladence — Orle.
Ka se dečki po noči klatijo, je že stari, podedovani slovenski greh. Vzgojiteli ljüdstva so to vsigdar branili, zato, da so dečki s tem nej delali nikaj dobro, nego božno. Naši narodni sovražniki so vsigdar pisali od podivjanosti naših mladencov. Ugled dečkov je vsešerom lepši, kje ustanovljen orlovski odsek i se dečki zbirajo v poučnih deških sestankih.
Što vodi dečki večer?
Što se ga vdeležüje?
Deškoga večera so se dulžni vdeležavati pošteni dečki. Zato se ne pripravlajo na deške večere z popivanjom po krčmah, temveč se trezno zberéjo v določenoj vöri. Vsakši lehko ma sebov papir i klaibas, da si lehko kaj zapomni, če je kaj važnoga pri predavanji. Lepo je tüdi na deških večerih, če što deklamira pesmico, štera navdüšüje mlada srca za zvišene misli. Voditeo deškoga večera je lehko kakši izobražen človek posebno vučiteo, če pa te ne zanesljiv, pa mogoče tüdi dühovnik.
2. Od koj se predavanje vrši?
V prvoj vrsti se mora poglobiti miseo za mladinsko telovadno organizacijo. Dečki se navčijo davati lepi vzgled, varovati svoj ugled. Zato morejo šteti koristne dobre knjige i se ogibati krčme i se vdeležajo bože slüžbe. Izobrazba se zato spopolnüje v stanovskih pitanjaj, gospodarskih, pomali preide v javna pitanja n. pr. uprava občine itd. in pa tüdi politična pitanja. Tüdi je jako dobro, če se predavle od slovenske zgodovine. Vsakši dečko mora poznati naše velike može, prve prvobojevnike, šteri so dali svoje življenje za našo rešitev. Morejo se vaditi spoznati naše pesnike i tüdi lepe njihove pesmi ž njihovim življenjom.
Naročte si Novine!
Mlinske valeke
prevzememo na ostrenje i brüšenje. Točna i brzna izvedba. Zmerne cene:
Čakovečki Paromlin i Munjara d. d. v Čakovci.
Malmi hengerek
rovátkolása és csiszolása. Gyors és pontos kivitel mérsékelt felszámitás mellett. Čakovečki Paromlin i Munjara d. d. Čakovec.
Materijál za
zidanje i popravlanje hiž, — vapno, cement, late, les, železo, traverzi itd. dobávlja po celo fál ceni Bratina trgovec v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki.)
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Pazka!
Vékšo vnožino jako dobre jabočnice po 6 koron liter má k odajo Kosi Jožef, posestnik v Križovcih pri Ljutomeri.
Oglas.
Dne 30. marca 1921. ob 11 vüri se bode obdržavala pri komandi mesta Dolnja Lendava pismena licitacija za dobavo mesa za vojaštvo na vreme od 1. maja do 30. junija. Vojaštvo rabi dnevno do 300 kg. mesa.
Interesenti se pozivajo, da vložijo svoje pismene oferte najkesnej do 10 vüre dne 30. marca. Taksa za vsaki ofert 10 din. Kaucija 10% ponüjane cene.
Komandant mesta D. Lendava,
pukovnik: Vas. S. Mumdžič.
Goric 2, loga 5, sadovnjaka, travnika i njiv 8 plügov vküp 15 plügov z gospockov i vajcarskov hrambov vred je k odaji edno malo vöro od Maribora kre ceste. Zglasite se pri dr. JOSIP RAPEC odvetniki.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lončare, Portland cement,
Koks in bükveno vogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobre i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.