Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vretin Sivo. Kopiiatteta ul. Si. 6/UJ le e/on SI. 3487, tnieruiban 3487 RoHoptm se ne viaču.o Posamezna Si. l Utn. mesečno, če se spi ejeiuo lisi t upiuui, rtu i tunina 4 li n, n« clom lu po poSu tiosiavl)tn J/si 5 Din. reioJ« ina nai ot-mna SO Din, polletna 25 Ltin. čettiletna 13 Din. Inseiaii po tiof/oiviu Lpi uiu. Kopnaiit!vu ulit a Si. tt/IJ Po.Mii) celt. lafun, Cjubi/« na IS.179 icJejon Sleu. 2549 Otvoritev radgonskega mostu Govori zastopnikov Avstrije in Jugoslavije — Most, hi spaja gospodarske interese obeh driav Gornja Radgona, 9. febr. m. Pomurje obhajalo danes pomemben praznik. Množice ljudstva so prišle od Ljutomera ter iz Slovenskih goric, da prisostvujejo slovesni otvoritvi in blagoslovitvi novega radgonskega mostu, ki se nahaja nekoliko nižje od starega, po valovih Mure porušenega. Vzdolž vse proge od Ormoža naprej pa do Radgone so raz postajališč vihrale ponosne trobojnice in blestele v žaru krasne jutranje zarje, ki se je razlivala preko Pomurja. Nad Gornjo Radgono in Radkersburgom pa je leglo že zarana praznično razpoloženje, ki se je odražalo v bujno pestrem valovanju množic in pre-lestno okrašenih poslopjih. Zastopnik naše vlade ing. Dušan Sernec , ban Dravske banovine, je prispel v spremstvu svojega pomočnika dr. Pirkmayerja in banskega svetnika dr. Senekoviča že včeraj zvečer sem in je danes sprejemal zastopstva posameznih pomurskih občin. V Radkersburgu pa so se pripravljali na slovesen način na prihod kanelerja dr. Scliobra, ki je prišel okoli 11 s številnim spremstvom, živahno pozdravljen od množic, ki so se gnetle po radkersburških ulicah. Otvoritvene slovesnosti so tem pomembnejše, ker so se vršile ob navzočnosti najvišjih funkcijonarjev avstrijske republike in zastopnikov naše vlade ter so se spremenile v iskreno in spontano manifestacijo za čim tesnejše sodelovanje pri skupnih gospodarsl.o-političnih interesih, to je za nadaljevanje tistega kurza v urejevanju medsebojnih odnošajev, ki se je uveljavil že deslej. Mcčan poudarek je dobila ta prisrčna slovesnost v živahnem pritrjevanju ljudstva to in onstran Mure, med katerimi smo opazili tostran Mure številne zastopnike požrtvovalne pomurske duhovščine s častitljivim dekanom Weixlom na čelu ter številne požrtvovalne župane iz sosednih občin. Jugoslovanske delegacija. Točno ob napovedanem času je iz Gor. Radgone prišel proti mostu ban ing. Sernec, živahno pozdravljen od ljudstva v spremstvu svojega pomočnika dr. Pirkmayeria, pomožnega škofa la-vantinskega dr. Tomažiča, mariborskega okrožnega inspekt. dr. Schaubacha, banskega svetnika dr. Senekoviča, avstrijskega belgrajskega konzula dr. Plonnicsa, jugoslovanskega generalnega konzula na Dunaju Ljube Gjorgjeviča, načelnika banskega gradbenega oddelka ing. Krajca ter drugih dostojanstvenikov. Avstrijska delegacija. Sredi mostu se je sestala jugoslovanska skupina z avstrijsko, ki je prihajala z onstran Mure ob zvokih godbe z zveznim kanclerjem dr. Scho-brom na čelu, ob čigar strani je stopal graški vladika dr. Pawlikowsky, minister dr Hainisch, ing. Sckumy ter štajerski deželni glavar dr. Rin-telen. Pozdravna govora šho?ov Po prisrčnem medsebojnem pozdravu je otvoril slovesnost deželni giavar dr Rintelen, ki je uvodoma v pregnantnih besedah naglašal, da bo novozgrajeni most simbol zveze dveh sosednih držav, katerih skupno blagostanje in razvoj naj sloni na sporazumu in prijateljstvu. Nato jc dr. Rintelen pozdravil imenoma kanclerja dr. Schobra, za njim bana ing. Serneca kot zastopnika jugoslovanske vlade, ministra dr. Mainischa ter ing. Schumyja in graškega škofa tir. Pawlikowskega ter pomožnega škofa lavan-tinskega dr. Tomažiča. Spregovoril je nato najprej v slovenščini, potem pa v nemščini pomočnik bara dr. Pirk-mayer, ki se je zahvalil s toplimi besedami štajerskemu deželnemu glavarju in s toplimi besedami v imenu naše vlade pozdravil navzoče predstavnike avstrijske države s kanclerjem dr. Schobrom na čelu, naglašujoč, naj bi most kot spoj dveh občin in dveh bregov ustvaril podlago najboljšim odnošaiein med sosednima državama. Kako je nastal most. Na govorniški tribuni sredi mostu, ob kateri je radio aparat zbiral pomembne besede miru in jih nesel šiiom civiliziranega sveta, se je nato pojavil načelnik štajerskega pokrajinskega gradbenega urada ing. Eicl kitz, ki je pedal pregled gradnje mostu, pri čemer sta avstrijska in naša država prispevali vsaka polovico stroškov. Septembra 1927 so se napravili pivi načrti, začetkom 19^9 pa je znana tvrdka Spritzer v Gradcu, Innsbrucku in na Dunaju pričela z gradbenimi deli, ki jih je dovršila začetkom decembra 19~9. Naglašal je v svojem govoru predvsem zasluge ing. Strummerja, dr. Kerbitza, ing. Kranjca ter ing Skaberneta, izrekajoč toplo nado, naj bi novi most v čim večji meri služil poglobitvi gospodarsko političnih odnošajev obeh sosednih držav. Blagoslovitev mostu. Preko mostu je nato cdjeknila pesniška beseda sekovskega vladike dr. Pawlikowskcga, ki je raz vidika Božje Vsemogočnosti slavil tvorbo človeškega uma, ki pa ne premore nič brez Božjega blagoslova. V imenu 'avantinske škofije je govoril pomožni škof dr. Ivan Tomažič, nagla-šajoč, da vidi sveta Cerkev v mostu simbol miru in zbližanja, kar je podlaga slehernemu blagostanju. Je pa most tudi simbol vezi, bratstva in prijateljstva med narodi, simbol, ki naj bi poglobil odnošaje med avstrijsko republiko in kralje-| vino Jugos'avijo. V duhu teh izvajanj je govoril nato tudi trgovinski minister dr. Hainisch, ki je proglasil v imenu avstrijske vlade, da je most otvorjen ter ga izročil prometu Po kratkih informativnih besedah in«;. Krajca je ob splošni i pozornosti stopil na tribuno Govor ba va S?fn?ra »Gore ločijo naselbine in narode, reke jih spajajo. To splošno pravilo pa ne velja v meddržavnem prometu. Tu tvorijo reke znatno oviro medsebojnega stika in premeta. Eno tako oviio med sosedno avstrijsko republiko in Jugoslavijo odpravljamo danes z otvoritvijo tega mostu. S tem se ne samo olajša medsebojna izmenjava materijalnih dobrin. Tudi državni stik bo rodil medsebojno oplojevanje in zbližanje. Stari most je bil le iz lesa in je strohnel. Novi most, ki sta ga obe državi skupno gradili, je iz betona, trden, da lahko kljubuje vsem vremenskim neprilikam. Da bi bila ta trdnost simbol, da se naše dobro sosedsko, odnnsno prijateljsko razmerje tudi v bodoče ne bo kalilo in da bo ostalo trdno in neomajno kakor ta most! S to prosim, da smem odstraniti simbolični trak ki danes ovira promet na južni strani Mure in da proglasim jugoslovanski del tega mostu za otvorien.« G. ban inž. Sernec je nato izročil inž Eich-kitzu red sv. S»ve III stonnje, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander za zasluge pri graditvi mostu. Govor kaneetar'a dr. Schobera Končno jc ob živahnem vzk';kanju ljudstva spregovoril zvezni kancler dr Schober, ki je uvodoma sporočil, da jc ing. Kraje prejel v priznanje zaslug pri gradnji mostu odli- kovanje veliki častni znak z zvezdo za zasluge. Znak je takoj izročil odlikovancu. Tudi dr. Schobrove besede so šle v duhu vseh prejšnjih izvajanj. Z močnim poudarkom je izrazil radost nad dovršenim delom, dajajoč izraza svojemu upanju, naj bi bil novi most znak medsebojne gospodarsko politične pomoči in zbližanja. (»Heil« in »Zivio!« klici.) Otvoritev mostu Po končanem govoru se je nato izvršil obred blagoslovitve mostu in je škof dr. Pawlikowsky obšel blagoslavljajoč najprej desno stran mostu, nato pa levo. Sledilo je tradicionalno prerezanje traku, ki ga jc na avstrijski strani izvršil ing. Sernec ob prisotnosti kanclerja dr. Schobra, na naši strani pa minister dr. Hainisch ob navzočnosti bana ing. Serncca. Po izvršenih obredih so se dostojanstveniki podali tostran Mure, kjer jc goste pozdravil v imenu gornjeradgonske občine župan dr. Boezzio, nakar je bil gostom ob mostišču prirejen prigrizek. Ob 12 pa sc je v dvorani radkersburške hranilnice vršil banket ob navzočnosti že imenovanih dostojanstvenikov, zastopnikov posameznih občin to in onstran Mure, raznih korporacij, duhovnikov ter avstrijskih in jugoslovanskih časnikarjev. Goste jc pozdravil s prisrčnim govorom radkersburški župan g. Karfmann. R:n-ket, ki je pitekel v vedrem razpoloženju ter v znamenju prijateljstva ter iskrenosti, je bil takoj po 14 zaključen, ker jc dr. Schober odpotoval v Gradec, kjer se je na fakulteti za državne vede na slovesen način izročila dr. Schobru častna diploma. Z banketa so poslali pozdravne brzojave Nj. Vel. kralju ter zveznemu predsedniku Miklasu. Današnje mogočno slavljc ob Muri je tudi najmanifestantnejša izpoved sporazuma ter znak prijateljskega sožitja dveh sosednih držav, ki hočeta ena ob drugi živeti in napredovati. Naj bi današnje slavje začrtalo smer avstrijsko-jug'slovanskega zbližanja, ki jo je graški vladika Pawlikowsky ob zaključku svojega govora izrazil tako-lc: »Novo zgrajeni most naj ne veže srmo sk"p"osti interesov obeh sosednih narodov, temveč tudi njih srca in duše.« Komentar avstr. Vs*a Dunaj, 9. febr. A A. »Extrablatt« piše, da imajo svečanosti v Radgoni velik pomen, ker se bodo 7. otvoritvijo tega mostu jugoslovansko-avstrijske gospodarske zveze okrepile. List ugotavlja, da so odnosi med avstrijsko republiko in kraljevino Jugos'avijo bili po sklenitvi saintgermanskega miru vedno korektni. Ban Sernec v L utomeru Ljutomer. 9. febr. AA. Ban ing. Sernec se je ob 16.30 odpeljal v Ljutomer. V Ljutomeru so sprejeli bana na kolodvoru oficielni zastopniki Ljutomera s podžupanom Jankom Divjakom in načelnikom cestnega odbora g. Jakobom Rcichom na čelu. G. ban jc odšel nato na sresko načelstvo, kjer ga je pozdravil župan Fric Zemljič. Tukaj je ban sprejemal deputacije uradništva, zastopnike kulturnih društev in predstavnike gospodarskih organizacij. Jutri se g. ban Dušan Serncc vrne s svojim spremstvom v Ljubljano. Novi proračun ho nižji Uradn šhe plače bodo zvšane — Vojni proračun man'ši Belgrad, 9. febr. b. Na poziv finančnega ministra so sc tc dni zbrali v Belgradu ravnatelji finančnih delegacij iz vse države, da sc posvetujejo o sestavi novega proračuna. Dolgotrajna posvetovanja so imela popoln uspeh ter se je na teh konferencah v glavnih potezah sestavil naš novi proračun, ki bo stopil v veljavo dne 1. aprila. Kolikor smo informirani, bo lctoSnji proračun daleko nižji od dosedanjih kljub temu, dn so se že pri teh predhodnih orioravah vstavile postavke za zviSanje uradniških plač. Zelo znižan jc proračun vojnega ministrstva. Ravnatelji finančnih dclegacij so dobili za izdelavo podrobnih proračunskih načrtov potrebna navodila, na podlagi katerih bodo v najkrajšem času sestavili definitivno redakcijo proračuna, ki bo priSel pred ministrski svet. Zagreb, 9. febr. z. Dan« je bil najmrzlejši dan letošnje zime. Pri Savi je bilo H) stopinj Celzija. Sicer pa je biio jasno iu aolnčuo. . Avstrijski Irg. minister Hainisch. Kraljev dar ljubljanski akadem ji Govor dir. gen. Tr.pUov'ča, hoi zas'opniha kralja Ljubljana, 9. febr. AA. Na pozdravni nagovor g. Grasseli-ja, predsednika plesnega odbora četrtega reprezentančnega plesa slušateljev ljubljanske univerze v dvorani hotela *Uni-on« na zastopnika Nj. Vel. kralja divizijskega generala Savo I ripkoviča je zastopnik Nj. Vel kralja odgovoril s sledečimi besedami: »Gospodje slušatelji univerze Nj. Vel. kralja Aleksandra I.1 Nj. Vel. kralj jc, ceneč patrijoti-čno in naučilo kulturno delo akademikov svoje univerze v Ljubljani, izvolil sprejeti pokroviteljstvo Vašega četrtega reprezentančnega plesa. Dodeljena mi jc bila čast, da Vašemu plesu prisostvujem v svojstvu zastopnika Nj. Vel., kakor tudi, da Vam izročim dnr vzvišenega pokrovitelja svoto 10.000 Din, ki jc namenjena v vaše dobrodelne svrhe. Otvarjajoč vaš četrti reprezentančni ples si ne morem kaj, da vas ne bi opozoril na vaše dolžnosti do kralja in domovina Dična mladina! V tvojem delu za kralja in domovino se moraš povzpeli nad vse plemenske in strankarske razprtije in strasti. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je osvobodil s svojimi hrabrimi vojaki in velikimi patrioti iz vseli krajev naše domovine naš nnrod ter ga ujedinil z ustvaritvijo velike in močne Jugoslavije. Na vas je zdaj, da neumorno delate na okrepitvi jugoslovanske misli. Vi ste naša bodočnost. Živela Jugoslavija ir njena dična mladina!« Avtobus se prevrnit pri Šmarju Na znanem nevarnem klancu pri Šmarju pri Grosupljem sc jc pripetila v soboto zvečer velika nesreča. Približno ob pol 8 zvečer je tja privozil Pcčnikarjev avtobus, ki prevaža redno ljudi med Ljubljano in Šmarjem. Avtobus jc bil poln potnikov. Kako je prišlo do nesreče, ni natančno znano. Sofcr pravi, da je počila na avtobusu pnevmatika. Avtobus sc jc prekucnil in v velikem loku strmoglavi! na travnik pod ccsto. Sreča v nesreči je bila, da je avtobus vozil zmerno. Tako se je le avto razbil, troje ljudi pa jc bilo težje ranjenih, več potnikov je bilo opra-.■ikanih, lažje pa se je na nogi poškodoval tudi šofer. V avtobusu je bil tudi eden lastnikov tvrdke Pečnikar, ki jc odnesel zdravo kožo. Pač pa so z roba ceste izginili trije kantoni. Težje ranjeni ljudje, neka ženska in njen sin ter še ena ženska, so bili prepeljani v bolnišnico. Njihove rane so siccr hude, vendar niso nevarne, tako, da bodo mogli kmalu zapustiti bolnišnico ter sc zdraviti doma. Doma sc zdravi tudi poškodovani šofer. Avto pa je seveda razbit. „Dachsa" se pofopit z vso posadfto Dubrovnik, 9. febr. z. Olede usode parnlka »Dachsa' se končnoveljavno doznava, da »e je potopil in da je pri tej priliki zgubilo življenje vseh 36 ljudi, ki so bili na ladji. Mesto se je v •mak sožalja odelo v črne zastave. Cminsha pogcTartja z Avsfrg o V soboto so se začela na Dunaju carinska pogajanja z Avstrijo, ki hoče radi slabega stanja avstrijskega kmeta zvišati uvozno carino na poljedelske pride;kc. Niti najmanj se ne čudimo nameri avstrij ke vlade, ker si je znal avstrijski kmet s pomočjo kmetskih organizacij zasigurati tako velik upliv na avstrijsko državno politiko, da se morajo v vsem upollevati kmečki interrsi. Med temi pa je sHurno najvažnejši ta, da imajo kmet-ski pridelki dobro ceno. Jasno pa je, da pridelki avstrijskega kmeta nc morejo imeti dobre ccne, če jc tujih pridelkov na avstrijskem trgu v izobilju. Po starem narodnem gospo-dnrkcm pravilu pa velika ponudba vedno zniža blagu ceno in zato je naravno, da se avstrijski kmet brani uvoza tujih pridelkov. Prav tako pa je naravno, da mora naš kmet z vso odličnostjo zahtevati, da mu ostane avstrijski trg odprt, da doseže z izvozom svojih pridelkov tudi doma boljšo ceno. Kajti čim več blaga izvozi, tem manjša je ponudba doma, tem večja jc cena blagu. In naš kmet ima tudi pravico, da mu je avstrijski trg odprt, ker je tudi avstrijski industriji oJprt jugoslovanski trg. Ta zahteva našega kmeta pa je utemelj-na tudi iz državnih rnz'.o*ov. Kam pa bi prišli, če bi samo uvažali tuje blago, ne pa tudi izvažali domačega. Na*a trgovinska bilanca bi postala uni:u'oče parivna in posledica tega bi bila, da bi bi'a tudi naJa valuta v resni nevarnosti. Zato je treba z vso odločnostjo podpreti zahteve jugoslovanskega kmeta in mu zasigurati avstrijski trg. Naše vino, naše žito, naša živina, vse to mora iireti dostop na dunajski trg, ker drugače se pri nas kmetsko delo ne more splačati. Od tega dela pa živi država in ves narod. Ali ne samo avstrijski trg, tudi češkoslovaški in nemški trg je treba zasigurati na- Avstrijski industriji naš trg potreben Nesoglasja v laburistični Značilno stališče avstr. industrijalcev z o zlrom na avs (r. ju gostov. Dunaj, 0. febr. D. Razen pogajanj z Jugoslavijo o zvišanju avstrijske agrarne carine se bodo še la mesec začela tudi pogajanja z Romunijo. Povod za to jo dala med drugim omejitev uvoza romunske goveje živine v Avstrijo. Razen tega je dovolitev romunske minimalne carine nasproti onim državam, ki niso sklenile nobene nove pogodbe, možna le v omejeni meri. Dalje se smatrajo, da se bodo v doglednem času začela pogajanja z Nemčijo. Glavna zveza avstrijske industrije poro?a z ozirom na vesli glede dunajskih pogajanj carinska po{a an a | s jugoslovanskimi delegati o stališču avstrij-! ske industrije to-le: Cilj pogajanj mora biti i ta, da se doseže pristanek jugoslovanskih de-i legatov na zvišanje gotovih agrarnih posta\k, | kar bi pomenilo spremembo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ki bo traja'a še poldrugo leto. Čeprav želi tudi avstrijska industrija, da se zagotovi agrarni produkciji višje carirsko varstvo, mera vendarle vzirajali na svojem slaliiu, da se to ne sme kupili s koncesijami na sirotke domale avstrijske industrije. Zato bi morala zveza nastopiti proti vsakemu otež-kočenju izvozne možnosti avstrijske industrije. Eeigmd proii boifšev^šb'm gfozoda grozovita avtomobilska nesreča. Neki avtomobil, v katerem je bilo šest oseb, je v temi vozil preko železniške proge, kjer je bila železniška ograja zaprta. Avtomobil je razbil Vseh šesS poJrrfiou razmesar enih ograjo, v istem trenutku pa je privozil brzovlak Pariz-Stra:sbourg, ki je avtomobil popolnoma razbil. Vsi potniki so bili takoj mrtvi. Lokomotiva je strašno razmesarjena trupla vlekla za seboj več sto metrov. §cej;efj p'eni'o kmete Moskva, 9. febr. A A. Geslo komunistične stranke, da se morajo likvidirati posestva bogatih kmetov kot neprijaleljev sovjetov, postaja v zadnjem času čcda'je odločnejše. Po objavi dekreta- o komunistični administraciji po vojski, vrše vojaki kontrolo nad imetjem kulal-ov in jih smejo pregnati z njihovih bivališč. Likvidacija teh kmetij naglo napreduje. V nekaj dneh po objavijenju tega dekreta so prispe'e vesti, ki poročajo, da je bilo likvidiranih že na tisoče posestev kulnkov (kmetov, ki so vsled svoje pridnosti prišli do blagostanja). Njim se odvzemajo vse hiše, živina ter mrtvi inventar, kakor n. pr. žetev lanskega leta. Kmetje, katerim se imetje zapleni, se takoj depoitirajo iz vasi, in nihče ne ve za njihovo usodo. Organizacije stranke pazijo na to, da ne dobe dela v tovarnah in ostalih javnih ustanovah. Lp'a-o .se nonesrcč''o Pariz, 9. febr. AA. Javljajo iz Marseilla, da je danes hidroavijon, ki vrši potniški promet med MarseiPom in Alžirom, padel v morje. Nesreča se je pripetila v bližini rta Bcarn, 22 kilometrov južno Perpignana. Avijon se je takoj potopil. Sodijo, da so se trije člaui posadke rešili z rešilnim čolnom. it Družba JL Rilft Dunajska cesta it. 46 Telelon: 2820 Premog Drva Kok- Priprave za MdsmyHovo 8Q "eivco Praga, 9. febr. 1. Na včerajšnji seji vlade se je razpravljalo o proslavitvi Masarykove SO-let-nice. Sklenilo se je, da se bosta predložila parlamentu dva zakonska načrta. Po prvem se bo postavila v parlamentu spominska plošča, na kateri bodo vklesane vse Masarykove zasluge. Drugi zakonski načrt pa bo določal za Masa-ryka posebno narodno darilo. Stv'e(s*'e reč? r>renaloJnfene Moskva, 9. febr. AA. Komisar za pravosodje Janson je izdelal načrt dekreta, po katerem naj bi se kaznjenci poslali na Salialin. Janson utemeljuje vsoj načrt s tem, da so sovjetske ječe prenapolnjene in da je treba šlediii, kar se da najlažje deseči na ta način, da se kaznjenci pošljejo na Salialin, kjer naj se preživljajo z lastnim delom. Sice! naiovedme'o Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Večinoma jasno. Zmeren mraz. Severni vetrovi. V gorah nevarnost lavin. — V Južnih Alpah: Spremenljivo vreme. Polagoma vedno bolj oblačno. Najprej še zmeren mraz. Potem najbrže nov sneg. Iz Budimpešte se poroča, da je včerajšnji snežni vihar pon šil okoli 200 telefonskih prog. Radi \eiikcga snega so imeli vlaki velike zamude. Pariz, 9. hbr. A \. V Parizu je na«trpll precejšen mraz. cnoči ie L.uipaai.uia puuia ua —4 stopinje Cciz^a, vladi London, 9. febr. 1. 2e pred dnevi so se pojavile vesti, da je prišlo med ministrom lordom -čuvarjem pečata Thomasom in ministri Lans-bury, Mocley in Johnston do nesoglasja zaradi vprašanja znižanja brezposelnosti. Sedaj se sporočajo vzroki tega nesoglasja. Thomas misli, da je mogoče brezposelnost zmanjšati predvsem s pomočjo razvoja izvozne trgovine in racionalizacije. Zato hoče razvili industrijo tudi v kolonijah. Nasprotuje pa temu, da bi takoj izvedli v ta namen obstoječi velikopotezni načrti, ker bi se potem doma v Angliji občutilo pomanjkanje ka?ita'a. Temu stališču Thcmasa pa ugovarja veiik del delavskih poslancev, ki zahteva, da se reši brezpcselnostno vprašanje po socialističnih načelih. Med drugim zahtevajo ti poslanci, da se takoj uvede starostno zavarovanje za vse nad 60 let stare dclavce, da bi tako prišli mlajši do kruha. Predsednik Estonske v Varšavi Varšava, 9. febr. AA. Poljska telegrafska agencija javlja: Predsednik estonske republike Strandman je dospel danes dopoldne v Varšavo, kjer je bil na svečan način pozdravljen od velikega števila meščanstva. Predsednika Strandmana so med drugimi ra kolodvoru sprejeli predsednik republike Mošicki, člani vlade, ler zastopniki oblasti. Ugoden poteh grško-turških poga an i Atene, 9. febr. D. Poroča se, da so grško turška pogajanja o vseh nerešenih spornih vprašanjih ugodno napredovala. Venizelcs je ponovil svoječasno izjavo, da sc bo v primeru sporazuma, posebno, kar se tiče odškodnine obojestranskih državljanov, ki so morali zapustiti svoja posestva, sklenila med Grčijo in Turčijo prijateljska in razsodiščna pogodba. Če se ta pogodba podpiše, namerava Venizelos meseca maja osebno potovati v Angoro. Mednarodna repaeaci;sku banka Pariz, 9. febr. AA. »Havas« poroča iz Ba-sla, da je 6 švicarskih deparimanov in člani organizacijskega odbora za ustanovitev mednarodne reparacijske banke imelo do'g sestanek. Švicarska vlada je stavila odboru na razpolago hotela Union in Savoya, ki razpolagata z 80 sobami in 3 velikimi dvoranami. V začetku marca t. 1. bo prva seja upravnega odbora, ki bo izvolila predsednika in generalnega direktorja mednarodne reparacijske banke. Soc. dsm. poslanec izvršit samoumor Berlin, 9. febr. D. Socialdemokratski poslanec, odvetnik dr. Pavel Levy je snoči izvršil samoumor. Bil je več dni bolan ter se mu je stanje v soboto tako poslabšalo, da je prosil usmiljenko, naj mu napravi čaj, ko pa se je ona odstranila, je v mrzlici skočil skozi okno. Se'a nnš I« čnsnhar ?t> Zcgreb, 9. febr. z. Danes predpoldne se je vršila v hotelu »Esplanade« seja centralne uprave časnikarskega združenja. Predsedoval je Franc Smodej, prisotni pa so bili podpredsednik Militar, tajnik Milovanovič, blagajnik Banjac ter predstavniki raznih sekcij. Tako je zastopal Ljubljano Drago Potočnik, Zagreb Krznarič. Od revizorjev sta prisostvovala Vi-rant in Vodvarka. Predsednik Smodej je podal poročilo o delu uprave, posebej pa se je govorilo o časnikarskem pekejvinskem fondu. Sklenilo se je, da se vrši glavna skupščina v Belgradu tekom meseca maja z dnevnim redom po statutu. Ožja uprava se pooblašča, da izvrši tehnično organizacijo zborovanja. Proti koncu so se reševale tekoee stvari ter se je vse sklenilo sog'asno. Sklenili so, obrniti se na predsednika vlade, generala Živkoviča, da se izplača vsota pol milijona dinarjev, ki je bila v prejšnjih proračunih zasigurana. Ramnne naš i?! mushminov v r/e" o Z greb, 9. febr. z. V Zagrebu živeči muslimani nameravajo ob času ramazana prirediti veliko potovanje na Mohamedov grob v Meko. Organizacijo romanja, ki se pripravlja v sporazumu z vrhovnim muslimanskim cerkvenim poglavarjem, je prevzel »Putnik«. — Stroški bodo neznatni ter bo omogočeno romanje v večjem stilu. Novi grški posfon fe v 3erVnu Atene, 9. febr. D. Nemška vlada je pristala na to, da se dosedanji grški poslanik v Bernu Jean Politis imenuje za grškega poslanika v Berlinu. Jean Politis se ne sme zamenjavati s pariškim poslanikom Nikolo Politiscm. Jean Politis je že dolgo let scdeiavec Vcnizelosa in je iz čisto druge familije, kakor pariški poslanik. I Pariz, 9. febr. AA Nocoj. »Intransigeant« prinaša vest iz Berlina, po kateri stoji nemška vlada pred tolikšnimi finančnimi težkečami, da bo prisiljena opustiti neke načrte o finančnih reformah. Pričakujejo, da bo vlada sklenila zvišati davke, kar bo imelo velik političen odmev. Večkratni morilec prijet Pariz, 9. febr. AA. Iz Dusseldorfa poročajo, da se je tam ponovno pojavil vampir iz pro šlega leta. Medtem, ko je neka ženska kupovala v trgovini, je nenadoma zginila njena hčerkica, ki se je med tem igrala na ulici. Ko je mati to opazila, je zagnala vik in krik in planila ven ter opazila rjgkega človeka, ki je bil z njenim otrokom že kakih 150 m daleč. Neznanec je nato otroka spustil in skečil v tramvaj, ki je vozil mimo z vso brzino. Popis tega neznanca popolnoma odgovarja popisu diisseldorfskega morilca. Diisseldorf, 9. febr. D. V zvezi z umori v Dusseldorfu je bil aretiran tudi neki 30-letni upravitelj posestva iz okolice Nurnberga. Natančna preiskava je dognala, da on ni kriv dii-sseldoifskih umorov, pač pa drugih. Priznal je, da je izvršil pred več leti štiri seksualne umore. Za žrtve si je izbral mlade ljudi, ki jih je spoznal na svojem potovanju. Najprej jih je spolno zlorabil, potem pa om-fil in umoril na grozovit način. Ugotovitev teh žrtev ne bo lahka, ker je z1očinec skrbno zabrisal sledove in je dejanja storil že pred več leti. Mrzla nedelia v Uubfani Spomladanskega vremena se je že veselila nekaj dni Ljubljana, včeraj pa ni bilo mogcie govoriti o spomladanskem vremenu, čeprav je bilo nebo jasno in je sijalo ves dan najlepše solnce. V roke in obraz je p-cšleno zeblo, Ua so bila tm ranjena. Precej Ljubljančanov je včeraj gledalo z zaspanim obrazom po svetu. Kaj h'.čemo: predpust je še vedno tu in no bo ga zlepa konec. Troje velikih ple.mih prireditev se. jo vršilo v soboto zvečer. A'a reprezentančnem akademskem plesu v Unionu je bila zbrana elitna ljubljanska družba. Moralno je ples popolnoma uspel in upajmo, da tudi gmo.no, saj gre čisti dobiček v prid slrokovnim kni žnicam. Da je uspel tudi planinski ples na Taboru, je v Ljubljani, k;er je toliko prijateljev planinstva, umevno. — Poleg teh plesov se je vršilo v raznih lokalih tudi mnogo manjših prireditev. Ali že so •plakati po mestu, ki objavljajo še nove prireditve, če seveda ne bodo žepi prazni. Dobro so se zabavali tudi ljudje pri včerajšnji predstavi »Utopljencev« na Rokodelskem odru. Kakor prva predstava, je tudi repriza popolnoma uspela. Težja nesreča se jc pripetila včeraj popoldne na Rožniku, pri jfraneoskih šancali«. 57-le ni upokojeni gozdni svelnik Jcsip Heide, se Je sprehajal po gozdu med 1 in 2 popoldne. Na poti se mu je spodrsnilo, Heide ie padel in si zlomil nogo. Moral je precej dolgo časa čakati in klicati na pomeč, da so ga ljud.ie našli in prenesli do »švi-carije«. Tam ga je že čakal reševalni avto. Drugače ne beleži včerajšnja nezgodna kronika v Ljubljani nobenega dogodita in prav tako tudi ne policijska ter je nedelja potekla mimo. * Na vse zgodaj zjutraj, ob tričetrt na tri, so morali poklicni gasilci na delo. Bili so alarmirani, da gori v knjigoveznici Blasnikove tiskarne na Bregu. Takoj so se podali tja 6 trenskim avlom. Ogenj je nastal na ta način, ker je nekdo prejšnji večer pustil električno kuhalo na mizi in ni zaprl toka. Razgreto kuhalo je zanetilo mizo, ki jo vsa zgorela. Slučajno pa se je tedaj vrnil domov neki hišni stanovalec, ki je skozi dvoriščno okno opazil ogenj in alarmiral gasilce ter domačine. Preprečen je bil s tem velik požar. ljubljanske lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Goeposve:-ska ces:a 10. Mariborska nedetia Dogodkov ni bilo nič prida. Če naj gremo preko plesov, omenjamo, da so danes zboro. ali narodni železničarji v Narodnem domu, dopoldne Avto-klub pri Meranu. Kakor znano, vrši tukajšnji Avloltlub svoje delo na teritoriju bivše mariborske oblasti. Na današnjem občnem zboru se je sklenilo, prispevati za gradnjo pohorske ceste i5 tisoč dinarjev. Pri volitvi je bil mesto vdeindu-strijca Majdiča iz Celja izvoljen tuka'šnji trgovec Pintar. Tudi se bo klub v smislu sklepa udeležil sprejema romunskih avtomobilistov ▼ Belgradu in skupnega izleta v Budimpešto. Reševalna postaja ni beležila nobenega pomembnejšega slučaja, ravno tako so tudi organi iavne varnosti ostali prikrajšam. Smučke tekme Alpski tek smučarskega kluba „L ubl ana" V Planici je izvedel Smuški klub Ljubljana svojo prvo alpsko tekmo od Jalovca do tarnana. Strmina na tekmovalni progi je približno 25 do 40 stopinj. Radi te strmine je tekmovalna proga izredno težka, uspešno so mogli tekmovati le dobro iz-vežbani smučarji. Tudi na tej tekmi so bile snežne razmere dobre, le silen mraz je tekmovalce oviral. Radi nevarne proge je imelo več tekmovalcev razne manjše nezgode. Startalo je 15 tekmovalcev, na cilj je pa prišlo le 10 smučarjev. Tekem so se udeležili: SPD Celje s 3, Sljeme (Zagreb) z 1, SPD Ljubljana z 1, T. K. Skala z 1, Ljubljana z 9 tekmovalci. Številno občinstvo pri teh tekmah ni prišlo na svoj račun. Tekmovanje se je pričelo že ob 9 mesto, kakor je bilo napovedano za 11. uro. Na cilj so prišli: 1. Luckman Pavel (Ljubljana) 16:40; 2. Šinuc Lojze (Ljubljana) 18:16; 3. Term Maks (Ljublana) 18:36; 4. Tominec Avgust (Celje) 18:36. Po tekmovanju so se razdelile v smučarski koči med tekmovalce nagrade. S afetni le k Dovie-Mo'straia Včeraj se ie vršil na 4X7 km dolgi progi smuški štafetni tek, katerega se je udeležilo 9 štafet. Zastopani so bili ti klubi: Dovje-Mojstrana, ki je postavil 4 štafete, med temi dve vojaški, sestoječi iz obmejnih čet, Ilirija dve, Ljubljana 2, Tržič 1 štafeto, skupno je star;alo 36 tekmovalcev. Snežne razmere so bile dobre. Izredno lejx> vreme je omogočilo brezhibno izvedbo tekine. Prva je prišla na cilj štaleta Mojstrana I v sestavi: Rabič Maks, Jakopič Albin, Lamjanovič Ivan, Lakota Ciril v času 2:16:10. Druga je prišla štrlela , Ilirija I. (Ilovur, Bleivveis, Režek, Janša) v času 2 20 :02 Iret a Ljubljana 1. (Dovgan, Košir, Bervar, šra-mel) 2 27:12. Najboljši čas dneva je do egel Sramel, ki jc prevozil svojo progo 7 km 29:17 min. Razjii-sani pokal si je osvojila štafeta prireditelja štafet-nega teka. Aislriiske smuške skakalne tekme Simmering, 0. febr. D. Na Simmcringu se je danes vršila tekma za pokal, ki ga je ustanovil avstrijski zimski športni klub za smučarje. Tekma sc je vršila ob veliki udeležbi na Lichten-steinsehanze. Prvi zmagovalcc je bil ing. Mor-genstierne cd avstrijskega zimskega športnega kluba, ki je dosegel 33, 35 in 38 m, ocena 305.9. Drugi ie bil Bernhard Mayer iz Gradca s 36, 41 in 40 m, ocena 296.6. Skakal je bolj«, «ri prvem skoku pa se je njegovo držnnje s'abo ocenilo. Tretje darilo je dobil Lander od avstrijskega zimskega športnega kluba s 34, 36 in 35 m, ocena 293.4. Otvoritev nogometne sezone Včeraj se je po kratkem zimskem odmoru otvorila no^jmetna sezona. Od vseh športnih panog je nogomet najpopularnejši, kar se je včeraj ponovno pokazalo. Kljub mrzlemu vetru se 'e zbralo na igrišču Ilirije lepo š'evilo občinstva. Takoi ob pričetku sezone, bi pa opozorili, da je skraini čas, da se neha z neumes'nim vpil em in zmerjanjem. »Drukanje« nasprotuje pravemu športnemu duhu. ILIRIJA : MARIBOR 4:2 (1:2). Prva letošnja tekma, med starima rivaloma malo da se ni končala s presenečenjem. V zadnjih petnajstih minutah je Ilirija dosegla zmago. Takoj v prvih tekmah v pomladanski sezoni presenečenja niso ravno redka, kajti eno moštvo trenira, drugo pa ne. Tu je bilo pa ravno obratno. M~5tvo. ki vestno trenira pod vodstvom dobrega trenerja, bi skero odšlo premagano z igrišča. In to od meStva, ki ne samo. da ni treniralo, temveč je imeli že v leseni od L. N P. prepoved nastopa. Prt igralcih Maribora je bilo opaziti za nogometaša tipično >li-koto po žogi*. To bi jim prineslo skoro zmago. Mariboru se radi požrtvovalnosti do konca Igre ni poenalo, da igralci niso trenirali. Glavna opora moštva sta Koren v obrambi in Kirbiš kot srednji krilec. Posamezni igralci igrajo malo ostro. Pokazali so pa mestoma lepo i<*ro. Opaziti je bilo par energičnih polez na gol. ki so prinesle ludi uspehe. Ilirija je prišla na igrišče precej samo-zaver'no, igralci so s» pus ili zapeljati od dejstva, d« Maribor ni treniran. Zato so zaigrali precej Razkošna obilna pena mila Gazela in pravilno s sodo omehčana voda ta vzroka, da mi so«e le zavidajo - tako Ippo bleščeče perilo mlačno, šele v zadnjih minutah je prišlo malo vei življenja v igro. Napadalni trio je parkral pokazal lejK) komb'naci'sko igro, katere jia ni znal vzdiž.ilL Najslabšo igro v coiem moštvu jo podala krilska vrsta. Tudi "obramba ni bila sigurna. — Tekmo j« vodil g. Sneler; poznala se je tudi njeinu zimska pavza. Zagreb"!>,e tehme Zagreb, 9. febr. z. Danes se je odigralo prve. kolo pokalnih tekem za bolniško pomo.no blagajno zagrebške nogometne podzveze. Za tekmo ni vladalo dosti zanimanja. Rezultati so sledeči: Gradjanski : Coneordia 2 : t, Hašk : Sparta 9 : 0 Sokol : Viktorija 3 : 1, Železničar : Croatia 2 : 0. Zagreb, 9. febr. z. Concord:a potuje preko velike noči v Švico. Tudi z nekim danskim klubom se je sporazumela in bo 22. aprila nastopila v Kopenhngnu. Tu'e tehme Bruselj, 9. febr. AA. Mednarodno nogometno moštvo, sestavljeno iz madžarskih, avstrijskih in francoskih internacijonalcev, jc danes nastopilo proti be'giiski enajstorici »Diables Rou ges« (Rdeči vragi). Zmagalo je mednarodne moštvo z 2:1. Duna sbe tehme Dunaj, 9. febr. D. Večidel tekem je bil radi zmrzlega terena odpovedan. Odigrali sla se samo dve prvenstveni igri: Wacker:IIertha 2:1 (0:1), s čimer jo \Vacker zboljšal svoje stališče, Ilertha pa jo prišla na poslednje mesto. Da'je je bila tekma F. A. C. :Rapid, ki je končala 3:2 (2:1). Ta rezultat je presenetil, ker je bil to prvi poraz Rapida v tekmi za prvenstvo. Vtcr na : Sparta — 1:0. Praga, 9. febr. D. »Vienna« ie porazila danes praSko »Sparto« z 1:0 (0:0). Gledalcev ie bilo 10.000. Zmaga Dunajčanov je presenetila, ker j» • Sparta« nastopila kompletno. Dacaf, 9. febr. D. Danes so se igrale igre druge lige, in sicer: BAC : Moravia 5 : 1 (3:0). Vorvvarts VI : Simmc ing 2:1 (0:0 Donau : Ncubau 3:2 (1:1). Berliitslie tekme Berlin, 9. febr. D. V tekmi za hockey n;i ledu, ki se je iz Chamonixa preložila v Berlin, so Nemci z 2:1 dosegli prvo darilo za evropsko prvenstvo. Bud»moeštarshe tehme Budimpešta, 9. febr. D. Nogometne tekme za pokal Budapest IlI.:Budaocr i :0 (1:0). Dalje so se vršile prijateljske igre: Hungaria:Ncmzeti 3:0 (2:0), Ujpest:Kossulh 16:1 (6:1), Ferencz-varos:Turul 7:1 (3:1), Kispest:Mcgyer 7:0 (7:0), Ferenczvaros B:Jozsefvaros 8:0 (4:0). Zagrebške vesti Zagreb, 9. febr. z. Zadnji mccec sc kaže v Zagrebu posebno velika gradbena delavnost. Magistrat je izdal v tem mesecu 160 stavbnih dovoljenj. Od teh eno za štirinadstropno, tri za trinadstropno, eno za dvenad-| stropno in pet za cnonadstropno zgradbo, dočim so ostale samo pritlične. Zagreb, 9. febr. z. Danes ob 10 sc je vrŠii i občni zbor združenja Zveze delavskih sindika-t tov Jugoslavije, na katerega je prišel tudi dr | Zivko Topalovič, ki je imel govor proti podalj i šanju delovnega časa, ki ga zahtevajo deloda-I jalci. Topalovič je izrazil optimizem glede do-: sege sporazuma ined delojemalci in delodajalci. Zagreb, 9, febr. z. Mlada francoska pianistka Jeanne Maric d'Arre je priredila v Za grebu koncert, ki je bil dobro obiskan in jc občinstvo povsem zadovoljil. Zagreb, 9. febr. z. Snoči sc je vršilo zboro vanje Zdravniškega društva za Hrvatsko in Slavonijo. Izvoljena jc bila nova uprava pod pred sedstvom dr. Božiča. Med tednom i Časi se spreminjajo in tudi Ljubljana se /preminja, da je kar ni več za poznati. Spreminja se mesto, še bolj se pa spreminjajo ljudje v njem. To smo mi, kar nas je tako starih, da še barve ne moremo več spreminjati, že zdavnaj ugotovili, posebno pa ta teden na kuharski razstavi. Barve pa mi stari ne moremo več spreminjati, ker imamo že vsi rdeče nosove in taki naj kar ostanejo. Včasih je bilo v Ljubljani silno prijetno, ker so ljudje znali dobro zabavljati, kar je bila največja ljubljanska zabava. Zabavljali so pa brez surovosti in prav nežno ali kakor dandanes pravijo, profinjeno. Zabavljali so čez župane in čez občinske svetovalce, čez cestno blato in sneg in čez dež in čez solnce. Ljubljančanom ni bilo nikoli nič prav in ravno takrat, ko jim je bilo najmanj prav, so se najbolje počutili, ker so lahko zabavljali. Ta teden so se pa ljudje v Ljubljani kar vsi spremenili. Nič zabavljanja in nič godrnjanja ni bilo slišati nikjer, ampak vse je bilo tako nekam mirno in zadovoljno. Mi, kar nas je starih z rdečimi nosovi, smo ugibali in ugibali, odkod to prihaja, pa je eden izmed nas uganil, da so ljudje v Ljubljani zato tako zadovoljni, ker so na magistratu uradno ugotovili, da ima Ljubljana samo enega osla, lani jih je bilo pa še trinajst. To mnenje pa ni držalo in obveljalo, ker bi bila rsviio ta ugotovitev zelo prikladna za najlepše zabavljanje in bi bili ljudje gotovo zelo obširno in temeljito razpravljali o vprašanj, kdor je tisti edini in edinstveni osel v Ljubljani, ki so ga na magistratu zapisali. Teh razprav pa ni bilo in zato smo uganili, da mora biti vzrok nenavadne ljubljanske zadovoljnosti pač kuharska razstava. To je tudi mene napotilo, da sem še! pogledat, kaj so ljubljanski kuharji naložili na mize. Naložili so dosti, ampak jaz žalibog ne vem povedati tistih čudnih imen, ki so bila tam napisana. Raki so že bili tam, to vem, ker te poznam po škarjah, pa tudi nekaj purmanov je bilo tam in gosk. Goske so mi bile najbolj všeč in jaz bi jih bil kar ščipal, čc bi bil rak, tako se pa nisem upal niti dotakniti ne raka, nc purmana, ne goske. In sladkarij jc bilo tam nič koliko, pa saine take, na kakršne se ljutomerčan dobro prileže. Tako sem hodil cd mize do mize in ogledoval razne stolpe iz piškotov in košare iz sladkorja in vse mogoče vrste mesnine, ampak najbolj všeč mi je bil pa tisti tič, ki je imel tak kljun, kakor bi hotel čavsniti purmana pred seboj, pa ga ni mogel, ker je bil iz čokolade. V to mizo sem bil tako zaverovan, da sem še na I tistega edinega ljubljanskega osla pozabil, kar pa nič ne stori. Se bom že v ogledalu pogledal, ko se bom v nedeljo bril. Ko sem si vse tc lepe reči na mizah do dobra ogledal, sem pn odšel, ne da bi bil drobtinico pokusil od vseh razstavljenih dobrot, ker so me v mladih letih učili in naučli, da hodijo čedni ljudje na razstave gledat, jedo pa lahko doma. Mislim, da bom v nedeljo v ogledalu res videl — osla! ljudi je pa bilo na razstavi čuda, da sc je človek komaj prerival skozi gr.ječo. Tako je bilo, kakor da imajo v Ljubljani le er.o samo ognjišče in samo enega kuharja, čegar dela vse občuduje. Ampak je že tako, da človek vedno rajši gleda, kaj delajo drugi, na samega sebe se pa ne spomni, ali pa se noče spomniti, kajti kako je sam umazan, itak v^ak ve, zato pa toli- ko rajši gleda na druge. Da se pa kuharjem nc zamerim, moram povedati, da na kuharski razstavi res ni bilo nič umazanega. Čokolada ali pa piškotne drobtinc na prstih in plaščih so le odpadki, ki pa niso umazani, ampak so le bolj temne barve, da se jih lažje razloči, s katere mize so padli. V človeškem življenju je pa že vse tako urejeno — ali ne razmetano? —, da dež za solncem mora biti. Z razstave sem prišel ves srečen in vesel domov. Ko sem pa hotel pozdraviti svojo ženo, pa kar naenkrat ni šlo in ni šlo. Raz-klepal sem usta in razklepal, odpreti jih pa nisem mogel in nisem spravil drugega iz sebe kot neko votlo grgranje — tako dolgi zobje so mi zrastli na kuharski razstavi. Namesto jezika so se mi pa odprle takrat oči in šele tedaj sem spoznal globoki pomen kuharske razstave za dolge in zbadljive jezike. Pred ljudi je vedno treba postaviti kaj dobrega, da dobe dolge zobe, potem pa molče, ker jim dolgi zobje branijo govoriti. Ni treba postaviti prednje ravno pečenih purmanov in podobnih trebušnih in želodčnih dobrot. Ljudje so zadovoljni tudi s koritci, nekateri tudi že s stolčkom. Škoda, da so kuharji na tc važne stvari pozabili. Nekaj prešičkov sem sicer videl na razstavi, kako so moleli svoje rilčke izpod kupov špclia, korita pa ni bilo nikjer nobenega zanje. Če bi pa bilo, bi bila tam okoli gotovo velika gnječa in obupno prerivanje, čeprav ne bi bilo v korilu tako lepo ostrganega korenčka kakor sem ga videl na razstavi, ampak čisto navadno surovo korenje s cimo. Meni pa za korito ni nič, ker je tam samo korenje, to in pa repa je pa slabo življenje, ampak bi sc rajši vsedel na kakicn mehak stolček. Na ra&sUvi pa še navad- nega kuhinjskega »štckerla« ni bilo videti, pa konja tudi ne, čeprav je tudi konj velikega pomena za gostilničarje, ker jim pripelje vsak dan sveže blago... Nekje sem bral, da je bila kuharska razstava prva svoje vrste v naši deželi. I'o mojem to nc drži. Nc vem sicer natančno, kje naj bi bila prva kuharska razstava, zdi se mi pa, da so jo napravili Eelokranjci. Belokraujci namreč zelo slavijo Veliko noč in takrat tudi lepo pojejo pri cerkvenih obredih. Fn obred je tak, da cerkvena vrata zapro in eden poje zunaj, drugi pa znotraj. Pa je tisti, ki je imel službo zunaj, zapel z visokim glasom: Mi - je - mo - ri - be -ra - kc - aaarnkcee —, znotraj je pa odgovoril mogočen bas: Miii - paaa - saaa - mee - pur -maa - neee! To besedilo je dokaz, da so Belokraujci že zdavnaj morali imeti kakšno kuharsko razstavo, ker se pevec zunaj cerkve gotovo .ie bi bil spomnil na vse postne jedi in jih tako lepo razvrstil, če jih ne bi bil videl na kakšni kuhij ski razstavi. Sedaj je pa vse kuharske slave konec in v loncih vre zopet fižol, zelje in krompir, da se zobje kar vidno krajšajo, jeziki se pa daljšajo in stegujejo. To se v Ljubljani že prav zelo po zna in če pojde po sreči, si bo ljubljanski jezil kmalu zopet priboril svojo staro veljavo, kot j< je imel nekdaj, ko nas še niso tolažili s kuhar skimi razstavami. Takrat bo v Ljubljani zop< lepo in mlajši rod bo kar navdušen za »novo Ljubljano, ki pa ne bo prav nič nova, ainpa' kar stara Ljubljana, kakor je bila, čeprav bodo našteli v njej še enkrat trinajst oslov namesti enega. Kjer samo en osel riga, jc dolgčas, tri najst jih jc pa že za cel koncert, da sc lepše sliši, čeprav jc melodija enaka« Leto strahote i793 Spisal Victor Hugo 60 »m smo ze v »Mislite samo na Boga,« je dejal duhovnik, »na zemlji nimamo ničesar več iskati.« »Res je,« je potrdil marquis, grobu.« Kmetje so sklonili glave in se trkali na prsi. Samo marquis in duhovnik sta stala pokoncu. Medtem ko so kmetje in duhovnik molili, je marquis nekaj mrko premišljeval. Skrinja je turobno bobnela od udarcev kopit. Naenkrat se je začul za molečimi možmi živ in svež glas: »Ali vam nisem rekel, milostivi gospod?< Vse glave so sc začudene obrnile. V zidu se je bila napravila odprtina. Kamen, ki se jc popolnoma prilegal k drugim, ni pa bil z malto pritrjen, je imel dva tečaja, enega gori, drulega doli, okoli katerih ga je bil nekdo zasukal tako, da sta nastali dve špranji, ena na desni, druga na levi strani kamna, ravno toliko široki, da jc mogel smukniti skozi človek. Za tema špranjama so držale navzdol zavoine stopnice, v odprtini pa se je pojavil človeški obraz. Marquis je moža sooznal. »Halmalo?« je vzkliknil. »Jaz, milostivi gospod. Vi vidite, da so res na svetu kamni, ki se dajo okoli sebe zasukati, in da je od tu izhod. Prihajam ravno orav, toda požurite se! V desetih m'nutah smo sredi gozda.« »Pogu hvala!« je dejal duhovnik. »Rešite se, milostivi gospod,« so zaklicali vsi v en člas. »Najprej vi,« je zaukrvzal marquis. »Nc, vi,« je vzk'iknil župnik Turmeau. »Konec besedi!« je odločno in strogo dejal mar-quis »Le ne nobene velikodušnosti. Za to nimamo zdaj'časa. Vi ste ranjeni in jaz vam zaukar-em, da živite in zbežite. Hitro! Zah/aliujem te, Halmalo.« »Gospod marquis,« \z dejal duhovnik, ali naj se res ločimo?« . . „ n . . »Seveda — ko dospemo namreč doli. bezati je treba vedno posamič.« _________. _. ........mini ■—■» tu- »Ali določite kakšno zbirališče?« »Se razume — v jasi Pierre-Gauvaine. Ali veste zanjo? »Kako ne? so vsi pritrdili. »Jutri opoldne sem tam; vsi, ki lahko še hodite, I se zberite tam.« »Sigurno!« »Potem bomo začeli vojsko iznova,« je dejal i marouis. Medtem je bil Halmalo zapazil, da se kamen ni dal več zasukati nazaj. »Milostivi gospod,« je rekel, »požurimo se, kamen se ne premakne. Odprl sem zid, zapreti ga pa ne morem.« Kamen je bil v resnici obtičal v svoji zapornici in se na noben način ni dal več zasukati. »Milostivi gospod,« je Halmalo govoril dalje, »jaz sem upal, da bomo lahko modrim pot popolnoma zaprli. Ko bi bili vrdli v dvorani, ne bi bili našli ničesar, nedoum^vaioč, kako in kam smo mogli izginiti kakor kafra. Zdaj pa se nam je kamen izneveril. Sovražnik bo seveda odprtino zapazil in jo ubral za nami. 7ato vsaj ne izgubimo minute. Hitro po stopnicah doli!« Imanus je položil roko Halmalu na ramo. »Ko-; liko časa je treba, tovariš, da skozi ta hodnik dospemo v gozd tako daleč, da bomo popolnoma I varni?« »Saj ni nihče težko ranjen?« jc vprašal Halmalo. »Nobeden.« »Potem smo v četrt ure v gozdu « »Če torej« — tako je nadaljeval Imanus — »sovražnik šele čez četrt ure vdre semkaj noter ...« »Potem nas lahko zasleduje, dohitel pa nas ne bo « »Toda, sovražnik bo v petih minutah tukaj,« ;e deial marquis, »delj se mu stara skrinja ne bo mogla upirati. Še oar zamabljajev s kopiti in se bo razklala. Četrt ure! Ivdo pa bo sovražnika zadržal četrt ure?« »Jaz,« je odgovoril I^ianus. »Ti, Gouge-lc-Bruant?« »Da, milostivi gospod! Le poslušajte. Od šest i tovarišev je pet ranjenih. Meni pa krogle niti kože i niso opraskale.« »Tudi meni ne,« je rekel marquis. »Vi ste poveljnik, milostivi gospod, jaz sem pa samo vojak. To je razlika.« Obrnjen h kmetom, pa je nadaljeval: »Tovariši, treba je sovražnika zadržati, da ne bo mogel takoj za nami. Poslušajte me tedaj. Jaz sem še popolnoma pri moči in nisem izgubil niti kapljice krvi; ker nisem ranjen, bom zdržal delj nego kdorkoli drugi. Zato bežite, pustite mi Ea vaše orožje. Dobro ga bom rabil in mislim, da om dal sovražniku opravka najmenj pol ure. Koliko samokresov je nabasanih?« »Štirje.« »Položite jih na tla.« Storili so tako. »Tako. Jaz ostanem. Imam se s sovražnikom veliko pogovoriti. Vi pa glejte, da izginete čimprej.« V takih trenutkih ljudje ne delajo veliko ceremonij. Komaj da je vsak Imanusu naglo stisnil roko. »Upam, da se skoro vidimo,« je dejal marquis. »Ne, milostivi gospod; upam, da ne. Mi se ne bomo skoro videli, ker me čaka skora smrt.« Vsi so drug za drugim odšli po stopnicah; zadnji .io bili ranjenci. Medtem je marquis, ki ie ostal zadnji, potegnil iz žepa svinčnik in zapisal na kamen, ki se ni dal več sukati ter puščal prehod prost, par besedi. »Hitro, milostivi gospod,« je opominjal Halmalo. In izginil je v za.ojišču. Marquis mu je zdaj hitro sledil in Imanus je ostal gori sam. Rabelj. Na kamnitih opločnikih so ležale štiri nabasane pištole. Imanus je vzel v vsako roko eno. Potem se je od strani splazil proti vhodu, ki je bil zadelan s skrinjo. Napadalci so se očividno bali kakšnega presenečenja, kakšen čin obupanosti, ki večkrat prinaša pogin zmagovalcem in premaganim. Kakor je prvi napad bil nagel in silovit, tako je bil drugi previden. Republikanci skrinje ali niso mogli ali pa niso hoteli prebiti, ampak so samo prevrtali vanio z bajoneti nekaj odprtin, skozi katere so si mogli dvorano ogledati, preden bi vdrli vanjo. * N C„ ^ -rc o. "t o.2T 03= C- — s 5 <£• n *- sgi i:* ni> * _ —ČSc>N * — u r« C a fii^ZS — > u>. uj _ < rt to m m S™*" J?1' 0 _ - i- a JwNs 2*2 — 31 r§. CS 'o *>5 2 r* ■ 1 5 > - s {5 r* = * » S^S-rt 5" s-crfitls i | C* ui M-< M B N »O ^ 63 S. ? » c ~ rt ^ 5 _rt " C 5C* Sg a <- S SMTn - eo -i < K W N ~ < rt rt t: f P 5-5" p{in _ tzroh bzr! nshe marčne revolucije Kako se političnim geslom le prerado pripisuje prevelik upliv, o tem čitamo v »Frankturier Zeiiun"' zanimiv dokaz. Vse zgodovine, zlasti sol-ske, n: jo kot vzrok berlinske marčne revolucije pa o februarsko revolucijo. To pa ni niti najmanj res, ker Se nikdar ni izbruhnila v nobeni deželi revolucija zato, ker je bila v drugi deželi revolucija. Nasprotno ie vsaka revolucija samo vzrok domačih razmer in tako je tudi berlinska marčna revclueiia na .ala vsled berlinskih razmer. Oficielna zgodovina pravi, da ^o se od 2. marca naprej pr č?li viharni hodi v Tiergartenu. Zakaj sj se ti sh idi pričeli, oficielna zgodovina ne omenja, a ba5 ti vzroki sn povzročili revolucijo. Takrat je namreč mesto Berlin vpeljalo plinsko razsvetljavo. Mesto pa ni imelo denarja, da bi plačalo napeljavo. Zato je mesto zvišalo da ko, ki pa so jih takrat plačevali v pretežni meri le rokodelci in mali obrtniki. Ti so vsled tega povišali cene. obenem pa do skrajnosti skrčili svoje osobje, vsled česar je prišlo polno ljudi ob kruh, draginja pa se je povečala. Toda tudi davki niso zadostovali za plinsko napeljavo. Tedaj pa si je pomagal magistrat z naravnost radikalnim, a tudi nad vse obupnim sredstvom. Kratkomalo je zaplenil vse vloge v hranilnicah. S tem fo bili zopet najbo-lj udarjeni mah ljudje, : ' so dru^i dan naravnost navalili na hranilnice l bi dobili svoj denar. A zaman. I.judje so bili od vse svoje prihranke. Naravno, da so bili ljudje nadvse razburjeni, to razburjenje se je še stopnjevalo, ko je neki berlinski list pisal, da morajo delavci prenašati »svojo trpljenje«, kot od Bosa zapovedano..Odgovor na to neverjetno izzivanje je bil, da so delavci drugi dan pobili vse šipe na uredništvu tega lista. Tolpe delavcev in brezposelnežev so hodile nato po mestu in po vseh pekarnah preiskovale, če so peki zmanjšali teio kruha. Kjer je bila teža pravilna, so izobesili tablo z napisom: »Prava teža.« Ko je pozneje ljudstvo oplenilo pekarne, so teh pekarn ni nihčo lotil. Pa tudi kmeisko ljudstvo jc hotelo od splošne draginje nekaj imeti in zato so kmetje znatno zvišali ceno krompirja. Tedaj pa so nastopile žene in na trgu je prišlo do pravega upora in kmetice so Dva časnikarja bosfo posvečena za svetnika Kakor sporoča »Literarische VVell«, se bo prvič v zgodovini zgodilo, da bosta dva časnikarja proglašena za svetnika. Gre za francoska časnikarja Camille Ferrou in Philibert Vrau. Oba sta živela v prejšnjem stoletju v Lillu, kjer sta izdajala katoliki list. Njiju list pa je slabo uspeval in nato sta ustanovila tekstilno tovarno in t njenim do- mesta je že večkrat zahtevalo, da se oba preglasi za svetnika in sedaj je bilo njih prošnji ustreženo. morale oditi domov brez denarja pa tudi brez j bičkom vzdrževala list. Oba sta bila v zgledna Člo-krompirja. To so bil vzroki revolucije, nc pa od- j veka, ki ju je vse mesto spoštovalo. Prebivalstvo pad Neuenburga k Švici, kar je tako zelo razburilo kralja. Pa tudi vprašanje ministra Bodelschvvlngha ni razburilo množice. Vse to je bila nema visoka politika, za katero se ljudstvo še brigalo ni. Plin. davki, draginja, brezposelnost, to je nagnalo ljudi nn ulice in ko se je vojaštvo ljudem postavilo nasproti, so ti v svojo obrambo pričeli graditi barikado in tako je nastala marčna berlinska revolucija. Ko!<(to ie Siovarsov? V zanimivem zborniku o slovanstvu, ki so ga izdali češki znanstveniki dr. štula. dr. Bohač, dr. Kadlcc in drugi, objavlja dr. Bohač statistiko slovanskih narodov. Na podlagi uradnih in drugih podatkov je avtor izračunal, da živi v slovanskih deželah slovanskega prebivalstva: V sovjetski Rusiji: Velkorusov 77 milijonov 760 000, Ukrajincev 81,184.000 in Belo-rusov 4,738.890. Poljakov na Poljskem je 18,820 000. Lužiških Srbov (po nemški statistiki) 72.026, Cehoslovakov 8,760.937, Srbohrvatov (v Jugoslaviji) 8,C46.884, Slovencev (v Jugoslaviji) 1,024.761, Bolgarov pa 4 milijone 86.056. Vseh Slovanov v lastnih državah in v tujini pa je po računih dr. Bohfiča 179 180 000, torej za 12,580.000 več. kakor pa jo izračunal 1.1800. profesor Nlederle. 3ugusm. kniipna u Ljubljani Za vsako umetna gnoliia. čemerni itd. itd. dobavlja gospodinjstvo j lum važne knjiget SLOVENSKA KUHARICA. Velika _ izda ja z mnogimi slikami v besedilu, 33 barvnimi tabelami in 103 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja Priredila s. Eelieita Kalinšek. Cena v platno vezani knjigi 160 Din. GOSPODINJSTVO. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. — Zdravstveni del napisal dr. Fr. Dol-ša.k. Za gospodinjske šole in slovensko gospodinjr sestavila s. Li-dvina Purgaj. 40 Din, voz. 60 Din. 1'lilKROJEVANJE PERILA PO Ž1VOTNI MERI. Vsebina: Zivotno perilo — moško, žensko, otroško. Posteljno perilo, namizno perilo, hišno perilo. Sestavila Ema Arkova. 40 Din. \ fciTI ZA IIIŠO IN DOM. Praktični nasveti za vsa domača opravila slehernega frospodinjstva ali gospodarstva. — Priredil J. Majdič. 20 Din, vezan« v platno 30 Din. VARČNA KUHARICA. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Sestavila Morija Remčeva. 36 Din. PLEVEL. Zbirka naravnih zdravil. Solncc, zrak, zemlja in voda — so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, vezana 75 Din. ie 8e naročajo v Jugoslovanski Ljubljani. Najnovejši cenik Vam najboljših svetovnih znamk v velik izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do na tinejšega in igračni' vozifki v zalogi Več znamk Šivalnih slro.ev najnovejših modelov, deli in pueutnalika Ceniki tranko. Pro lajn na obroke. „Trlt»iina" F. B. I... to-varim dvokoles >n otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. i LOVEN E ZEL IN Vse te knjigarni v je'na zahtevo brezplačno na razpolago. Izdaja konzorcij »Slovenskega lista«. Zastopnik Miha Krek. katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 2> Din. Pišiie. da se Vnm nošlie nn o;led. Naslov: »SLOVENEC«, L.IUBLJ ANA. JUGOSLOVANSKA TISKARNA inserirajte v „Slov. lista!" Četrti proces madžarskih zaslrupiievaik Pred szolnoškim sodiščem se je vršila četrta razprava pro!i znanim madjarskim zastrupijeval-kam. Proces je bil zlasti zanimiv vsled pričevanja žo na smrt obsojene žene Kardos, ki je podrobno izpovedaia o pogubonosnem delu babico Fazekas, ki se je, kakor znano obesila, ko sc je zvedelo za njene zločine. Vsled dvojnega umora se je morala zagovarjali 41 letna obteženka Varga. Pred vojno se je poročila in bila je premožna. Njen mež je moral takoj v začetku v vojno in se je vrnil leta 1015. kot popclen invalid. Bil je slep ter bolan na pljučih in želodcu. Dolgo je bil po raznih bolnicah, 1.1916. pa se je vrnil domov, kjer je po dveh mesecih umrl. Po osemletnem vdovsivu se je Vargova zopet poročila, kmalu nato pa je prišla ovadba, da je ona zastrupila svojega prvega moža. Odprli so grob, preiskali moževo truplo in v resnici našli v njem veliko količine arzenika. Vargovo so nato zaprli. Ne dolgo potem pa je prišla nova ovadba, da je Vargova zastrupila tudi starega cčela svojega moža. Vargova odločno taji vsako krivdo in pravi, da je tudi to pot zastrupila njenega moža znana babica Fazekas. Prišla je k njej in dejala: »Ti si bogata ima. Jas pa imam lepega in »fcjsU sina. Vidva bi bila lep par. Zapomni si, da sem saslrupila tvojega moža. ('e pa o tem trhnei le besedo, prideva obe v/i vislice To je na kratko predzgodovina procesa, za katerega je vladalo veliknnjko zanimanje. Povabljenih je bilo 25 prič. Vargova tudi sedaj taji vsako krivdo in pravi, da jo je Fazekasova ovadila, ker se ni hotela poročiti z njenim sinom. Senzacija pa je nastala, ko je bila zaslišana , ie na smrt obsojena Kardosova, ki je zastrupila svojega moža in svojega sina. Med drugim je izpovedala: »Takoj sem vedela, da gre tu za zastrupljenje. Meni, ki sem morilka mola in sina, ni bilo treba lega razlagati. Vse povem, ker hočem, da pride na uan resnica. Ko sem bila skupno z Feldvarijevo pred sodiščem, sem bila jaz, ker sem vse priznala, obsojena na smrt. Feldvarijeva jia je bila oproščena, ker je vse tajila. Kogar usoda tako zelo preganja, ko mene, ta govori resnico. Fazekasova je meni tožila, da Vargova noče plačati. Vargova pa mi je rekla: »Ne morem vendar Fasekasovi vsega dati. Dovolj sem ji ie dala.« Na vprašanje predsednika, če ji je Fazekasova povedala, zakaj je denar zahtevala, je odgovorila Kardosova: »Meni, ki sem bila sama v zvezi s to prokleto babico, mi ni bilo treba nič povedali. Vsak v vasi je dobro vedel, da pride takoj v hiio smrt, (e je prestopila prag Fazekasova. Zato je čislo jasno, zakaj je Fazekasova zahtevala denar. Zato pa jc morala tudi Vargova vedeti, kakšna »zdravila« nosi Fazekasova njenemu možu. Prav nobene nedollne jene ni bilo v vsej vasi! Vsakega možn, r iegar truplu so naMi arzenik, jc umorila njegova žena/ Grešila sem, a hočem se apokoritl. Kdor jc uedol-i žen, naj bo oproščen, kdor pa je kriv, tega se naj i obesi. Vargova pa je kriva. Dala je Faze'-asovi pet 1 metrskih stotov pšenice, jaz sem dala 80 peugflv (okoli 800 Din). Komur je dala Fazekasova strup, temu je polagoma vzela vse.< Toda obkženka je še vedno tajila in tudi potem, ko je bila konlron irana z na smrt obsojeno Kardosovo. Sodiščo pa jo je vseeno spoznalo za krivo ln jo obsodilo na dosmrtno ječo. Olajševalno je bilo, da še ni bila kaznovana in da je od umora preteklo že mnogo let. Od umora starega očeta pa je bila oproščena. Uvorni bobri Na nekem kanadskem jezeru so že leta dolgo živeli bobri, za katere se ni nihče brigal. Sedaj pa je njih Idiličnega življenja nakr^t konec. Oblasti so namreč sklenile, da izpuste iz jezera vodo in da z njo napolnijo druge reke. Ko pa so inženirji in delavci hoteli izvršiti naredbo oblasti, pa so naleteli na nepričakovan odpor bobrov. Vse, kar so delavci naredili čez dan, so ponoči razdrli veliki glodav-ci. Delavci so položili velike cevi za odtok vode, bobri pa so ponoči te cevi z lesom in drevesno smolo krepko zamašili, da ni mogla voda odtekati. Odpor bobrov je bil tako močan, da se je vse delo ustavilo. Energično pa delavci zopet niso mogli nastopiti proti bobrom, ker so ti po zakonu zaščiteni. Ampak na vse zadnje se je našel v ministrstvu Salomon, ki si je znal pomagati iz zagate. Naročil je, da bobre polove in tako so delavci nekaj časa sploh samo lovili bobre. Sedaj pa ponuja vlada ujete bobre zoologičnim vrtovom v nakup. Klsib „copatariev" V Liverpoolu se je osnoval neki klub, ki je prosil za dovoljenje, da sme biti klub v gotovih dneh v tednu odprt vso noč. Klub je štel 5K> čla-! nov, samih zelo uglednih meščanov. Dolgo časa so j ni vedelo v javnosti, kaj je pravzaprav namen kluba, nazadnje pa je prišlo vse na dan. Vseh teh 500 članov je bilo poročenih in sicer z ženami, ki so imele doma prvo besedo. Vseh teh 500 »copate je zvečer zaman prosilo za ključ in tudi zaman poskušalo priti do besede. V organizaciji pa je m^ž in zato se je teh 500 »copat« združilo, us'anovllo klub, ki ni odprt samo do desetih, temveč vso noč. Tako sploh kliuča ne [>olrebujejo in sedaj so zmagovalci. Kronika pa ne pove, kako se plazijo ti zmagovalci zjutraj domov in če so »copatarjic ree ugnali nežni spol. Radio Programi Radio-Ljubtfanat Ponedeljek, 10. februarja: 12.80 Reproducirana glasba. — 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18430 l)r. Leben: Francoščina. — 19 Zdravstvena ura: Počitniške kolonije, predava dr^» ris.anova. — 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. — ZJ.OO Koncert Radio orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Belgiad: 20.00 Chopinov večer. — 20.40 Dnev. ne vesti in čas. — 22 55 Večerni koncert radio-kvarteta in Zd. Knittla, člana belgr. opere. — 8.00 Massenet, Thais, operna fantazija. — 22.00 Plesna glasba. — Varšava: 16.15 Mladinska ura. — 16.45 Reproducirana glasba. — 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 19.25 Reproducirana glasba. Torek, U. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 18.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 18.80 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 1880 Dr. VI. Kna-1115: O postanku tlaka. — 19.00 Dr. Baje: Zgodovina tujih jezikov. — 19.80 Dr. Pre->bražensky: Rušč na. 20 Prenos Iz Zagreba — 22 časovna napoved in poročila. — 22.15 Koneert radio-orkestra.