Tečaj XVII.
spodarske, obertnišk
List 39.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
Ljubljani v sredo 28. septembra 1859.
Gospodarske skušnje.
V jeseni z gipsôin
8
noj iti je dobro.
Gips je posebno dober gnoj za deteljša, če se njiva ž
njim le v dezevnem vremenu posiplje. Ce se pa pri- tega pa živini meri, da koj po tem, ko se je deteljše z gipsom potreslo,
se rado spomladi pripeti, bo gips
večkrat pri kravah zapazil, ki so preveč deteljne klaje povžile. Marsikaj so ljudje že zoper to napako skušali, kar pa vse tako dolgo ni nič pomagalo, dokler niso jeli detelje
enom mešati in kravam pokladati, zraven
s
m
i n
w
J
in kal m
dajati
suho vreme nastopi, kar malo zdal ali celó nič. Ravno zatega voljo so umni kmetovavci skušali, z gipsom že pozno v jeseni, njive z deteljo obsejane, ker po navadi rado dežuje, potresati. Skušnje te so se posebno dobro obnesle, in sicer tako, da na tistih njivah, ktere so bile pred božičem z gipsom pognojene, je
Od kod je prišla naša živina

piše sloveči francozki naravoslovec Izidor Geoffroy-
Saint-Hilaire sledeče:
Kosmopolitov, to je, žival, ktere bi živele v vsakem kotu sveta, ni ne med ribami ne med golaznimi; so pa med
Kdor tedaj v jeseni že proti božiču deteljša z gipsom ptiči in sesavci, in skoraj većino teh nahajamo po celem potresa, more gotov biti, da se mu bo drugo leto njiva bogato svetu, posebno pa konje, goveda, ovce, koze, mačko in še
Nasi kraji niso skoraj ne eni naših domaćih žival perva
domovini živali, ki jo zdaj dom a čo imenujejo,
domovina.
V •
letos detelja za en čevelj vecja zrastla, kakor na drugem kosu ravno tište njive, ki ni bil z gipsom pognojen
splačala, ker bo
dovelj piče na nji nakosil.
celó prešiča, pred vsemi pa psa. Iz tega se vidi, da človek
Prav bi tedaj bilo, da bi se kmetovavci tega gnojenja ^ more, kakor bi hotel, jih sèm ter tjè prestavljati.
Ju
bolj poprijeli kakor dozdaj ; saj veliko veliko zdá.
gips
ni drag in na deteljšu trove dezele, zlasti Azija, so perva domovina skoraj
____I	i 1 I I	v •	1	. k	V	«	«	•	. ■	V -
vseh takih zival, ktere so ze davno davno krotke.
Reči
Kakošna voda se senožetiin najbolj prileže?
Da je med vodo in vodo za namako senožet in trav
se smé, da so zavoljo tega najkoristneje, ker že tako dolgo člověku služijo. Med živalmi, ktere so bile najpred ukrotene
?
nahajamo zlo mnogoverstne plemena, kterih bi ne bilo po
nikov veíík'razloček, je gotovo.. Tukaj bomo le povedali, znati po njih pervotni divji podobí. Najbolj omikani narodí ktere vode so za namako senožet najboljše; te le namreč: imajo največ plemen domačih žival, neomikani pa imajo
ki se iz vaši odtekajo; 2) tište, ki pritekajo večidel živino, ktera se malo loci od živine pcrvotne po-
tiste
?
z dobro obdelanih krajev ali takih krajev, kjer veliko
dobe
ljudí stanuj e

posebno
v
ce
tečejo s hribov in hribovitih
5
pa tudi malo različnih plemen imajo:
krajev nuje;
Slavni Geoffroy-Saint-Hilaire meni, da so imele

kjer skor vsak dez polja, ceste, dvore itd. poplah- žjvali svojo pervo domovine tako-le:
vsi tisti studenci, ki v apnénih in granitnih
V Evropi so domá: beli zajček, gos, na vad na
hribih izvirajo, če le niso tako apnéni, da bi reči oskorjali; raca, labud, ligurska in navadna bčel a.
imajo
vsi topli studenci, ktere razkrojene rudnine v sebi
take vode
Slabeje od imenovanih so pa te-le:
V Azii so domá in od tod sose po svetu razširili : pes

?
konj
osel, prešič, velbljud, dromedár, koza,
ki iz neobdelanih krajev, ali pa iz hrastovih in jel- ovca, g.ovedina, cebu, bivol, severní jalen ševih borštev pritekajo;
tište
ki v pešenih krajih tarski bivol, arui, gaur; ptičev:
?
ta
gol ob.
kokoš
y
Škodljive so: 1) studenci, ki v sotnih tléh navadni bažant (fazan), pav, gerlica, labudna
izvirajo
ali mahovji izvirajo, ali pa če se šota in mah blizo njih
---------- - j - — » — —J ~ 7 ---r" ~ w ~ w ^ w--- — ------ ---- "J------g* O S , Là 1 « t I M U /J U U L ^ Dl 1/ M \> I U 1 M U £i II U l y M « W u V
vira nahaja; 2) voda, ktera rudni pesek, posebno svin-	kolarjem, židna gosenca, ricinová in ajlantova
čene rude ali druge ojstre ali razjedljive smeti iz fabrik	židna gosenca.
donaša.	V A f r i k i so domá : mačka, p o d 1 a s i c a, turška
zlati bažant, sreberni bažant, bazant
s
Živinozdravilske skušnje.
kokoš, kanaljčki, egiptiška bčela.
Amerika je pervotna domovina indiškemu pre
(V pre žni živini rane ozdravi jati). Ogoljene šiču, lami, alpaki, puranu, pižmovi raci,
9
in otisnjene rane se dajo vprežni živini kmali ozdraviti, ako šenilski uši.
ko
žolč star, koristneji
je in
se na nje, večkrat na dan, v svinjskem zolcu namo čene rutice pokladajo. Bolj ko je rano poprej ozdravi.
(Zoper božja st pri prešič ih). Živinski zdravnik Schlag je bolj mesnatih pereš tište rastline, ki se ji na-tresk, pri nas na Kranjskem naterst (sempervivum tec
Po številu ima domačih žival svoje pervotne domovine
v Evropi
v Azii 27
?
v Afriki 5, v A me riki pa
6
Od nove občinske ali srenjske postave

Ljube
n
Novice!" Pred 10 in 11 leti ste večkrat svojim
torům, Hauswurz oder Hauswurzel) pravi, kuhati dal in	braveom kaj koristnega zastran političnih ali postavodajavnih
vodo tega zeliša nekemu prešičku povžiti, kterega je božjast	reči povedale. Zdaj se je zopet dôba odperla, ktera Vas vabi
tako vila, da se je mislilo, da mora poginiti. In to zdravilo	o zadevah obljubljenega novega organiziranja kako besedico
seje pri prasetu tako dobro obneslo, da se je popolnoma	spregovoriti, in gotovo so vsi vaši bravci takega berila željni,
ozdravilo in ga ni od tega časa božjast več napadla.	kteri spoznajo, da marsikaj poprave potřebuje. Zatega voljo
(Višnjevo mleko) je živinski zdravnik Uder naj-	so nam tudi presvitli Cesar več prenaredb obljubili.
304
Najkrajša pot polajšanja bi sicer bila, ako bi se mogli davki, takse, štempeljni, percentvalne plačila itd. zmanjsati;
le z glavo kimati. On mora imeti lastnost zdravnika
bo
lezen
poznati, za ktero če zdravilo svetovati. Treba je, da
al sami dobro vemo, da to se ne zgodi hiporna, kakor bi kdo svetovavec dobro, največ iz svoje lastne skušnje vé, kje da
obcino čevelj žuli :
treba
Je
hotel, in potreba je, pri pervi picici začeti nove uravnave.
Perva potreba je dobro podlago napraviti, in to je občinska ali srenjska ali soseskina postava. Cesarski patent od 24. aprila letošnjega leta nam je sicer na znanje Prit' j'h odpraviti
treba je, da vé, kako ji pomagati
9
da dokaze, zakaj da hira javno življenje so
seskino, ker vladarstv
dal osnovo občinske postave; al še le zdaj, ko je vojska potihnila, se morejo začeti uretresovanja zastran te postave na podlagi gori omenjenega cesarskega patenta, gledaje pa zmirom na različne deželne potrebe.
besedo brez tosti pi
želi, treba je razžaljivega pikanje govoriti.
overam blasrostanj
©
i
i v okom
da ima svetovavec gladko
in
cnost brez serdi
t. 1
Dobili smo novo osnovo občinske postave od 24. j ; al ta osnova je tako obširna in tako zamotana
prila . da
V pretresovanje občinske postave se zdaj sostavljajo potřebuje velike umnosti, če jo hoćemo dobro zapopasti. Na komisije s pridružbo zvedenih in zaupnih mož pod pred-« celu nosi ustanovljenje gr a j š i n s k e okolije. Ako bi tudi
je že ta člen vreden za-
sedstvom dezelnih gospodov poglavarjev našega
cesarstva.
druzega treba ne bilo prenarediti
Treba se nam tedaj zdi od volitev teh zvedenih ali za- dosti, da se preudari: ali je primeren posebno naši d
upnih mož besedico spregovoriti.
Dobro nam je znano, da tudi pri izdelovanji dozdanjih poglavitnih postav so zaupni možje kaže
Naj nam bo pripušeno v tej zadevi svojo
Poprejš
grajšine so odpravlj
■■■V misel razodeti. z desetinami in davkom
pomagali; al kakor se
tr »
sposkinim, in niso s kmeti v nobeni drugi
zavezi. kakor
jo ti niso kaj dobro zadeli; zato je prenaredba po- v obcinski. Zup
so volili leta 1850 po
bila
>
h občinah
zlasti se je nekterim
« ju ii inču rv uj viuwivr /VUVIUII < /iuiu jg	uuui UUMU	--------------— v. ^ ^ « ^ ^v '
trebna postala. Že beseda dá, da zaupni mož mora za-	volitev ni vselej vsem po volj
upanje imeti , da bo to dobro opravil, kar se njegovemu ob-	poprejšnim grajšakom kadilo, da jim je kak kmetijsk župan ravnanju izroči. Občinska postava zadeva razmere občinske,	veljeval cesto posipati, da jim je vojake ukvartiral itd. Tato je, vse reči za skupne zadeve, ki jih ona kakor skup-	krat je bila tlaka in desetina še tako živa v spominu, da
ščina in pa njeno ljudstvo ima. Občinska postava živo
v blaçor sosesčanov, zato je potreba, da imajo možje
sega . ki
obnašanje nekterih županov res ni takošno bilo, kakor ga spo dobnost terja in
i m je primerna predstojniku obcine. Tedaj graj-se v po8vetovanje občinske postave pokličejo, zaupanje po šakom ni bilo zameriti, da jih je težko stalo, se ravnati po
deželi.
dekretih županovih. A4 zdaj je preteklo že deset
9
tlaka
Po kteri poti pa takih mož dobiti, ker niso volitve in desetina ste poravnane, in takrat napeta struna je zdaj
upeljane ?
dosti odjenjala
9
tako
?
da ob novih volitvah županov se je
Ministerski ukaz veléva, da bodo deželni poglavarji take nadjati dosti vecje prijaznosti med grajšaki in kmeti
^	____- %/	_	«	v t fl	i •	V	v	■	. «	* V	«
nu» ze
volili
bi po takih
9
nič nimamo zoper to; al le to želimo
da
tudi
so naši kmetje že menda dosti prepričani, da je za župana
segli,
il I lil Ci tli VJ £j U J/V/l IU a> Cti 11/ LU /jUIUIIU « vi 44L	v	j/i v^t jvuui^ m. j v íiW m~a v% M 1
kteri pravo vednost in zaupanje po de- kaj več treba, kakor le praznega šopiranja in bahanj
želi imajo. Ako bi imeli deželno namestništvo (Lan- Upati tedaj smemo, da bojo nove volitve županov na vsako desveitretungj, bi bilo kaj lahko, njemu volitev tacih zve- stran tako po volji, da se ne bo treba grajšakom sramovatí denih mož izročiti; pri pomanjkanji deželnega nadomest- biti udom kmetijških občin, pa tudi kmetom se ne bo mer
ništva se nam pa zdí pripravno, da bi skupščine ali žilo do grajsakov, in tako ne bo treba odločiti nekdanje družtva nekoliko govoriti ali nasvetovati smele. Take nam gosposčinske zemljiša iz zveze občinske. znane družtva so: občin s ko svetovavstvo (Gemeinde-rath) v Ljubljani, c. k. kmetijska družba in pa kup-čijska in obertnijska zbornica v Ljubljani.
Ker bojo mogle nove obcine prevzeti nektere opravila cesarskih uradnij, bo potreba, da se več kmetiških občin ali srenj v eno veliko obcino ali srenjo snide, zato ker
Mestni odbor bo prav prav dobro vedil, kdo je najbolj po tem manj stroškov pride na
vsake^a sosesčana.
Prav
zveden v zadevah občinstva, in prosto bi se mu volitev iz- lahko se bo to na Krajnskem ravnalo, ker so bile nekdaj
ročila tako, naj naznanuje zvedence kakor hoće niso mestni odborniki.
9
V
ce
tudi
ajhne komisijske okolice
k an t
imenovani
Kupčijska in obertnijska zbornica tudi sega
v občinske zadeve, in tudi ona bi utegnila primerno število zvedenih mož v ta namen naznaniti.
Kmetijska družba je najstarejše in po sv.ojih pod-
Coriči Ablah ljale opra
(Gortschach), Smlednik
T
Ig itd
Ko bi se vse obcine po tej razmei
kakor in pa Kaltenbrun
i upe-
9
9
bi bilo kaj prav
kmetje bi doma opravljali svoje
in treba bi jim ne bilo
9
dní zffubovati
ajhno stv
za ktero se
družnicah po deželi najbolj razširjeno družtvo. Pečá se sicer okraji le s kmetijstvom in obertnijo, al za oboje je potreba dobre lahko
cr t?
poski oglašati
zmagale, ktei
bi
Take mogli
III II m I Iza vsako
ajo zdaj pri daleč odločeni velike obcine bi stroške občinskemu uradniku ali
občinske postave, po kteri se ima boljšati stan in blagostanje oske-rbniku plačati in tudi poprejšnim grajšinam bi bilo mo-prebivavcov dežele, ktere korenina so obcine ali soseske. rebiti to tako po volji, da bi rade v taki občinski zavezi
Ne bo tedaj kmetijska družba prestopila meja svojih opravil, če nasvetuje tudi ona zvedence v imenovano komisijo.
ostale
Ce pr
na drobno pomislimo, ne moremo tudi raz
V
umeti, kako bi se
&
j š i n s k
ko lije napravile
Ne bodimo pri ti priliki zaspanci, ce nam je pripusceno očitno kaj svetovati, kakor vidimo in beremo v drugih no-vinah. Ne mislimo, da gré tukaj le za kake majhne prena-
Člen II. pravi : ,,da se napravijo grajšinske okolije, je treba
da posestnik
kdanjih gospo sci uskih

redbe! Slisi se, da vladařstvo zelí deželne stroske pomanjsati nekaj opravil cesarskim uradnijam odvzeti in jih občinam izročiti. Težko se bojo dobili med našimi sosesčani povsod možje, kteri bi nove opravila dostojno prevzeli; niso zato za-
prosijo z se govoi
odločbo iz dosedanje občinske zveze
u
itd
» • • v v
1 j ISC
Tukaj
samo od
mlj
V V
Na dalje pa pravi komun) je namenjena zato:
1
5?
Občina (soseska, srenja,
9
to
dosti učeni in v uradniskih opravilih dovelj izurjeni. Potreba bo
voljo dobrih, izvedenih uradnikov najeti in jim letno
v žep prebivavcev; treba je
zatega
plačilo dajati
to pa bo seglo
da skerbi in se poganja za notranje občinske reči je, za vkupne zadeve, ki jih ona kakor skupščina in pa njeno ljudstvo ima, in kakor tudi da opravlja tište ocitne (publične) reči, ktere ji izroča
tedaj
9
da čujemo in da se ob praveni času oglasimo, kako
imeniten je poklic zvedenih mož o pretresu občinskih postav. Kteri hoče v tej reči svetovati, mora kaj več znati, kakor
postava ali kak poseben ukaz za vso obcinsko okraj Tukaj se govori samo od ljudstva.
«
Nam se zdi. da
se postava vselej le za ljudst
dajè, ne za
mlj
• r v
in ce se postave uticej
tudi
mlj
V V
se morajo le
Za krajnsko deželo je ta želja že izpolnjena. Poglejmo da našnjega „novićarja" iz Ljubljane.	Vred.
posestniki zemlj
v v
po. njih
če se ločijo zemljišča grajšin iz zaveze občinske
ar »
nati. Kaj pomaga tedaj
? Go
9
.
305
sposčinske zemljišca ne leže vselej okoli grajšine -
so
zvesto glagolice, vse
raztresene po soseski in so dostikrat v drugih kantonih, horvaski tekst beró. Mlajirn pa se glagolske čerke
kakor pa grajšina. Kaj bi pomagalo, ce bi
postavimo ker se v Goi
le v
pojó le po horvaski, pa tudi na tihem
spotikajo,
en travnik grajsčine
N., ker leži v drugem kantonu
kakor grajščina sama, odločen bil iz zaveze ondotue ob- med najmlajimi duhovni nekaj prav
vadijo ter po horvaski samo pojó, beró, pa za se po latinski. Moram pa priznati, da je
verlih domorodcov in
čine, in če bi se reklo, da spada pod grajšinsko okolijo
— zato ne bo ne eue bilke merve več zrastlo,
v
travnik ne potřebuje občinske postave. Ce pa občinske
prijatlov glagolice
9
N.
ker po-
da se ji je
kako boljši příhodnosti
stave le zadevajo osebe (ljudstvo), je vprašanje
9
osebe padajo
pod
tište
?
ktere
grajšinsko okolijo? Gotovo le
rod-
nadjati, saj so celó v oterpnjeni Dalmacii zadnji čas skerbno se z njo pečati začeli. Z glagolskimi čerkami se je na
Kerku nekdaj vse
pisalo, take
stare pisma se se zdaj precej
ktere stanujejo na grajšinskih zemljiščih, to je,
bina in oskerbniki in posli itd. Al to bi ne bilo primerno, vendar se mnogo
pogosto nahajajo. Jezik druge dôbe je ostal v pregovorih
ï, pa ima
in narodnih pesmih, je dosti nověji od cerkveneg
?
form in besed, ki se
zdaj vec ne gov
da bi posestniki sami čez sebe in svojo družino ob- Pa tudi v sedanjem govorjenju je velik razloček; stari rod
V 9	!	J	f	| •	1*1*1*	J 1 • 1 1 # •	11 V •	• v	v *	lli1i l9lli	1 » «	%	_
cinske postave ob enem.
izpeljevali; bili bi
predstojniki in podložni govori še čisto svoj boduljski dialekt, mlaj
9
pa vse meša, od
vseh sosedov novine sprejemaje. Starci na pr. pravijo samo Skušnja nas je že zadosti učila, da toliko težje so pri grade, mladina pa: pri gradu, pri gradi in pri grade
opravila, kolikor več se uradnije mnozijo. Poglavitna potreba
vse
prek
pri vsakemu organiziranju je ta, da se vse v tak red dene, pesmi
«	V «	V i	«	1 *	t '	1 A	~	1*1	1*	1	*
9
med
Stari rod ima še imperfekt in aorist, kakoi
ladimi pa se kaj tacega več ne sliši
Zna
da vsaki človek sam po
sebi ve, kterega sodnika ali
urad
menje tretje dôbe je tedaj čist dialekt, ki je pa v besedah
nika si ima o tej ali uni reči poiskati. Ako ni to natanko bolj reven memo druge dôbe; v 4. dobi pa se stari jezik
v	•	• iti	VjV	•	\ t	11 9	1	i	y \ m	. . 1	-VV#
razjasneno, je ze zadrega ;
koliko vec tezav je pa se tam,
drobi
i
z drugo hor
9
sèm ter tjè tudi z laščino se
če se začnó sodnije ali uradnije med seboj pričkati, da ta stapljaje
Kerški jezik ima tri števila, kakor slovenski
ali una reč ne spada v nj i h opravilstvo. Dolgočasne pravde, tedaj tudi dual. Narodna pesem ima
veliki stroški, zgube mnogih dobičkov, obupanje in nejevolja ljudi so žalostni nasledki takih homatij. Ne zdí se nam koristno za pospeh občinskih opravil, ako bo prihodujič ena
soseska v sredi druge soseske kmečke srenje
grajsinska obcina v sredi
skoraj se je bati, da se bodo pričele nove
Čerpala ju (vodu) je ljuba ma
in zopet:
Dvi sta Cèrni oći te
z nje prebel
rukama
Ona
9
meni igrata
dozdaj neznane zadrege.
Pa tudi za o čit ne (publične) opravke ne more biti
Mlaj
primerno, preveliko število občin narediti, in jih tako raz- dva prijatelj
....	. .	<•	. . V .	.	v	i v ,	V	I I	m m
Kako, kako i dvi ribice Kê sta na udice.
pa duala ne govore; pravijo zgol le: dva gradi
i su mi prišli. Deklinacija se razlikuje precej od krojiti, da bi ena v drugi ležala. Ce bo več občin, več serbske. Masculina imajo v lokalu e: bil sem u grade, tako bo treba pazljivosti, in uradnijam se bo napravilo s tudi ženske in srednje imena: u meste, pri vođe. Ženske
čuvaj8tvom toliko
opravkov, kolikor
jim jih hocejo za polaj- imena imajo
v genitivu
9
i: prinesi mi kruha i vodi; v vo
sanje vprihodnjič odvzeti in občinam nakloniti. Tako ne bo kativu o in e brez razločka: danico in danice na nobeno stran nič pomagano; polajšanja opravil in po manjšanja deržavnih stroškov ne bomo dosegli.
, gospo in
gospe; v instrumentalu: om še raje pa on: ribon. vodon.
Ciste
To so naše misli sploh v tej važni zadevi
9
razglasili
da bi
9
O" &
instrumentala mlaji nimajo, v narodni
Ja ću za tobon ribon (kakor riba) plavati
pesnu pa je
smo jih samo iz dobre volje in pa zato, ker želimo, se občinske opravila v tak red djale, da bi bilo za vse
sativu, le
V pluralu je tudi za možke imena nominativ enak aku-
da ima akusativ bolj dolg akcent, na pr. : Pozovi
prav in da bi novo obcinsko življenje tako bi se po
pravici moglo
napredovalo, da reči : Svobodna srenja je najbolja
mi težaki, neprijatelj je oplinil muži. Posebno imeniten je
genitiv; Boduli
ne pridevaj
serbskega a ne slovenskega
podlaga svobodné deržave !
A.
ov
9
ampak ostaja kakor v nominativu sing, s silno dolgim
akcentom: mûz, prijatelj
Narodo- in krajopisje.
Otok Kerk. *)
Spisal J. T e r di n a
v odgovor gospodoma Vuku in Klunu.
(Dalje).
Zdaj bom govoril še o jeziku bodulskih avtohtonov
grâd, stôl, brêg,
,	„v,.,	na pr. kadi je
starih zid, pelno je kleščar (kjer je starih zidov, je dosti
škorpijonov).
V lokalu je eh, na
pr. pri susedeh, pri brodeh
Tudi
ženske imena imajo v nominativu i, na pr. ženi su prišli pa sèm ter tjè tudi e. V narodni pesmi je:
Pokle su prišli kê su pobijali
silene sikire sileni volovi (akus.)
Akusativ se ujema tudi tù z nominativom: ribi sem jel.
priseljencov ne poznam dosti, tudi sem že rekel, da se v Genitiv je kakor slovenski. Srednje imena se po možkih
îen je
vu jih,
govorjenji
HV ^ V li 11U 111 UUUil ^ ÍUUÍ	1*1 «JV JI VI» VI ^ V1V*	T	------- O	----------- -------------------~ — —J " ---- —-----
z drugimi čakavskimi Horvati do malega uje- ravnajo, tla imajo še staro formo: na tloh. Pi
majo
Ta jezik ni le imeniten sam po sebi, ampak za slo- kakor slovenski; vendar ne pravijo nikoli v akusati
vansko filologijo sploh, ohranivši marsikaj, kar se nahaja le sem jih vidil, ampak: je. Boduli imajo tudi stari pronomen v stari slovenščini. Razvitek mu se more v 4 dobe razde- (hic); s ega dne, sega jutra, se sploh govori; od tod
liti
in vse te 4 dôbe zive, vsaka za se, se dan današnji.
prihaja tudi njihov siko in seliko
Perva doba, najstareji tip
kerškega jezika, se smé glagolska
Taj
abij
nas: tako in toliko)
vcasi se po
starem za ille: Ovaj težak delà, a
imenovati. Kakor drugim Horvatom se bere tudi Bodulom taj raje spi, enak smisel ima tudi tako v pregovoru
onako). Adjektiv
maša po horvaški; vse cerkvene bukve so pisane z glago-litskimi čerkami, ki so po novejih iznajdbah najstareji med
čisto zanemarjala, in še
siko al tako (serbski: il ovako il
Sloveni. Dolgo se je glagolitica
: al
dolgo in kratko deklinacijo: přišel sem iz lepa grada (aus einer sehonen Stadt). Cuden je nominativ pluralis sèm ter
dan današnji so nove glagolske bukve bele vrane. Vse cer
tjè
kvene knjige so na Kerku silo stare, tudi mislim, da ni ene cele; kar so moiji pustili, so pa „turisti" in drugi taki umetniki pohabili. Jezik, ki je v teh bukvah, se ne razlikuje dosti od stare slovenščine. Stari duhovni se deržé
V narodnih pesmih je:
Velike su noće Dva goluba leti
još veće dani
in celó v srednjem spolu se nahaja: beli jadi
V lokalu pluralis je
eh: v veleh brodeh; tudi v instru
V poslednjem listu tam, odzgorej namesto do li
mentalu se sliši: z dobremi prijatelji. Pri številnih imenih
popis Kerka zaćne, v 7. versti
je
pamtiti genitiv
sat
9
t
1799 beri 1797
(stotnik), in pa tisuč, ki ima vse tri spole
nominativ sto, od tod: satnik
: tisuc, tisuća


306
in tisuće. V glagolu ima Bodul marsikaj, cesar ni v serb- Frankopanico imenujejo „dobro gospo
u
Dokler je
mogla
y
v v • i
scini.
Njegov
kondicional je: bim (bin), bis, bi, bimo, bite, je popotovala peš po otoku, povsod pomagaje, zlasti pa
bi.
V 1. osebi sedanjega casa ima še dostikrat u
VIJU
ginu
umiru. ..Mišlju, ja mišlju, promišlju
sirot iskaje in jih s sabo v svoj grad jemaje, kjer so vse potrebno dobivale. Ko se je postarala, sta jo dva bela
(vidim), ^^I^H^I^^JHmH^I^^^I^^^HH^^I^^^H^^^^^I^^^HHH^IVP^^H^I^HH^m kako bih ju ja probudil" (Narodna pes.). V tretji osebi se konja sèm ter tjè prepeljavala ; dostikrat pa so tudi vidili
y
se t nahaja
yy
Stojii meni Verbniška
pod njon ť rai je vodniška
U lete je studena"
(Narodna pesem).
Razun futura : hoću jahati, se je ohranilo tudi : b u d u
jahati.
Imperfekt in aorist imata vcasi
dolgo formo.
kakor jo
tudi nekteri Dalrnatini pišejo, na priliko vijahómo (serb. vidjasino) vijahóté; rekohómo, rekohóté. Čudna je forma: pospohóte (serb. pósusté) iz posuti, pospem. Pametiti je particip bišuć (od biti, sem) „dika ti za minulo i za bišuće"
Tudi v gla-

hvala ti za přejete in prihodnje dobrote).
sovih se ne ujema Bodul vselej s Serbom. Konsonantov
i st nima
V v
y
pravi j m sc,
kakor Slovenci
y
svoj c îzgovarja
dosti bolj mehko od Serbov. Na koncu slovke se tim l vedno
v o omehčava: bio,
imao; Bodul si je
l o h ranil
y
toda
S*
bolj debelo izgovarja, kakor bezjaški Slovenci, približevaje
pologlasnik Serbom
se Poljakom in Rusom. Kjer se je stari v a premenil, ali pa se a sam izcimil, govoré Boduli povsod e: den (ne dan), len, lonec, misel, sem rekel. Ostala
horvascina je v tern serbscini enaka. Posebno imenitno je, da je Bodulom vokal l ostal, k većemu mu kratek e spred stavijo: pin, peln (ne pun); slza, selza; plh, pelh; gltati;
belha (in bleha) ; since; vendar nikoli vlk, ampak le
y
blha
vuk, tudi ne him (kar se pa na Ćresu tudi govori), ampak
hlam. duli
Neizrećeno
bogastvo
je tudi v besedah med Bo
y
najlepši še tù živě, kterim drugej sledu več ni. Za
poljubiti (kušniti) imajo; lobzati, za plug v erg an j; za bliska se: m a ga; apno je klak, dekle golica (primeri češki: holka), morski pritok in odtok: plima in oseka itd.
Kar jez vem, Bodul ne poje rad, je bolj resnoben, Bo-dulke pa mnogo lepih narodnih pesem znajo in prepevajo. Napevi so vsem enaki, za me kaj žalostni. Vselej je refrén
zraven
nina
ni na -
nine, ki ga čudno zategu

ni naj a
tujec ne privadi lahko. Ta refren včasi celó
jejo, da se
sred besed de\*ajo. Tako na pr. je narodna pesem:
Sidili su Bosanke Sideć rai besijahu: Marka kraljevića
pod gradom Dubrovnikom, oženimo mi Marka.
Pa to pojo:
Sidili su
Bosá
sa
m
nanke
pod gradom Dubrovnikom.
Sideć mi besijà
ja
ni
nahu itd.
Junaške poezije Kerk nima, za pokušnjo nate tù lirično ki je nekak v rodu naši slovenski o lepi Vidi :
y
Primorkinja konja jaše Nad Dunaj se naslonjaše Mili Bože! lipa sem ti
Tenka boka i visoka
i zlaćenu sablju pase
sama s sobon govoraše: lipa, bela i rumena
i
Da bim bila černa oka 1 samoga Ali-bega To su ćuli slugi Bega Ali Beže gospodine! Gdi dobroga konja jaše
se ogledaše -
nego nisem cerna
oka!
Na Dunaj Mili Bože! lipa sem ti Tenka boka i visoka!
tri bim gradi pomamila ali brajna ali njega.
ter su Begu povidali: Vidili smo primorkinju. i zlaćenu ćordu paše. sama s sobon govoraše.
Da bim bila černa oka
I samoga Ali
bega
Poslušajte slugi moji Mirit ćemo kosu ćordom Ako j' kosa dalja ćorde Ako j' kraća nègo ćorda Mirili smo kosu ćordom To je ljuba draga moja
lipa, bela i rumena, nego nisem černa oka, tri bim gradi pomamila ali brajna ali njega, dovedite primorkinju,
mirit ćemo kosu ćordom. ostati će ona ovde bit će ljuba brajna moga dalja j' kosa neg je ćorda to je ljuba draga moja.
da jo je čudotvoren voz brez kónj sam ulekel. Ko je umerla,
je vse žalosti
onemog
lo;
vsi prijatli in služabniki so šli
hitro za njo; belcoma se ni ljubilo več jesti, britko plakaje
sta pri njenem grobu ostala in nazaduje poginila; celó trava se je posušila, kodar je pred ona hodila. Toda še po smerti se je nekterim dobrim Ijudem přikazovala in pravijo, da se tudi zdaj še prikazuje, kot častitljiva, v černo oblečena žena, svojim ljubljencom pomagaje. Člověka pa ni strah,
. kersuikov in drugih
kadar jo zagleda,
kakor

Je
f y
ves
prikazen strah; ampak mu je nekak čudňo sladko pri sercu, da ne vedoč po več let z njo hodi ter misli, da je komaj nekaj trenutkov pri nji bil.
Pomni se tudi bitev na
grob niske m polji (1241?) med Tartari in Hrovati. Kakor strašen, čern oblak so pri-divjali psoglavi Turki po zemlji iu po zraku. Pobožni Fran-kopan jih je čakal s svojimi kmeti, ki nimajo druzega orožja kakor poljske pralice. Trikrat padejo kristjani v molitvi na zemljo. Po pervi molitvi se razdeli
gora ;
v raz
poklini se pokaže grobniško polje, obdano s stermimi hribi
polnimi nasutega kamenja, po
drugi
y
r
molitvi se premené
pralice v ojstre sulice in po tretji prijezdi na ognjenem konji nebešk junak. Junak odbije psoglavskemu vojvodu, najhujemu veščaku, glavo; kmetje pa usipajo od strani s pečin na ajde kamenje, napadaje jih od spredaj s svojimi
poginejo, pa
tudi
sulicami. Potokoma je tekla kri; vsi psoglavci
mnogo kristjanov za
vero umerje. Kjer je kerščanska kri tekla, je zdaj zeleno, rodovitno polje, kjer pa ajdovska je kamiiitna pušćava.
Krasu sem slišal to-le. Nekdaj je bil celi Vinodol
y
lep, cvetoč raj, pa je imel
čudnega
o4
ospodarja, ognjene^a
zmaja Negotina. Ta je stanoval daleč na nekem otoku. Le enkrat v letu je přišel v Vinodol po davek — po sedem
čistih devic
in prejemši jih je dal kmetom bukve
y
V
kterih je bilo vse zapisano, kdaj jim bo dez poslal, kdaj vročino in zopet zimo, kdaj naj sejejo, žanjejo itd. Poslušaje
Enkrat so bili za
o-n
fsa
so živeli ljudje srečno in
bogato.
zmaja zopet device pripravili, vsaki dan
ga
pričakovaje.
Imeli so jih v nadstropji zapeřte in sedem stražarjev iz
Dobrinja jih varuje. Stražarjem je
dolg
cas, pa si napravijo
igro.
Postavivši po koncu
dolgo
sulico se skušajo. kteri jo
bo přeskočil. Bili so krepki, urni mladenci: preskocijo jo vsi od pervega do zadnjega. V poskoku vidijo skoz okno lepe device ter se va-nje zaljubijo. Kmali potem pride zmaj
po davek. Devic ne dobi več čistih. Pa se razserdi
Negotin
in obletí z o^njenimi kreljutami Vinodol, požigaje stern, sadje, hiše in zemljo. Od tistih dôb je ta pokrajina pusta ostala, le z velikim trudom in z žulji se sèm ter tjè kaj prideluje.
(Konec si.)
Ozir po avsthjanskem cesarstvu

V statističnem spisu
yy
Allgem. Bevolkerungsstatistik"
od dr. Wappaeus-a beremo zastran o b ljudje nj a na
šega cesarstva to-le:
Y našem cesarstvu stanuje na 1 kvadratni milji v se-verno-izhodnih dežeiah po 2718, v južno-izhodnih po 2076
ljudi
y
v severno-zahodnih 4178, v južno-zahodnih pa po
v ceiem cesarstvu
rr i
O1
Razun pesem pa imajo Boduli mnogo narodnih pri po- leta 1831 do 1856 pa čedalje manj. Prerajtano je
vedk. Omenil bom tù nekaj
zgodovinskih in
mitologičnih.
3867, v sredi 2818; po srednji rajten tedaj na vsaki štirjaški milji po 2449 duš (brez vojakov). Od leta 1818 do 1827 se je ljudstvo množilo v našem cesarstvu pri vsakih sto ljudéh nekoliko čez enega, od
1 ■■ v ■■■■HPHHHl B
tem, da more število prebivavcov našega cesarstva čez
v
se
Ze sem pripovedoval, kako ima narod Frankopane 385 let še enkrat tolikošno biti kakor je zdaj, na Fran
Bog
zdaj v spominu; ko so oni kraljevali, pravijo, z nami; kar se je .počelo, je vse od rok šio
je bil
V
se
y
zadnjo
cozkem še le čez 405, v zedinjenih deržavah severne
Amerike pa že čez 29 let, brez ptujih naseljencov.
Po
f
307
Wappâus-u pride v našem cesarstva na nekaj cez 25 veseljeni. Posebna hvala gré častitim sois kim sestrám
ljudi 1 novorojen otrok; med 29 ljudmí umerje 1 mertvorojenimi pa pride na 30 ljudi 1 merlič.
y
?
z
ki so se z njimi celo leto trudile in ubijale; pokazale so pa tudi zdaj, da so za take naprave
■ > ■ HP
prav ugodne,
Dopisi

Iz Veprinca 4. sept. J. K.
t. m. imela je mladež Rukavaske kaplanije, Kastavske pie
in da
so vsem otrokom, ki so jim v skerb izročeni, res ljubez-njive matere. To že tudi mali otroci spoznajo, ker se jih kot svojih lastnih mamk oklepajo. Želeti bi bilo, naj bi tem V pondeljak 5. dan pobožnim, v šolstvu gko^ in skoz izucenim sestrám primož-
• v •
nisi
stariši svoje otrokc v popolno izrejo izročevali.
19.
vanije ovoletni šolski izpit (izprasevanje). Medju 95 ucenci	ravno t. m. pa je bila preskušnja v zavodu zanemarjenih
ni bilo ne jednoga, da ne bi bil iz vseh v tej ućivni raz-	otrok. Tudi ti otroci, 40 po številu, so pricujocim poslu-
laganih naukov dal na dano upitanje zadovoljnega odgovora,	šavcom pokazali, da so se letos zlasti kaj pridno v soli
Serca vseh pričujočih gospodov in šolskih prijateljev bile	učili; zakaj odgovarjali so na vsako vprašanje prav dobro
i
d
a ruso no
in marljivega učitelja Osipa Jane
so veselja ginjene, biti svedokom tako dobro naučene mla- posebno pa iz keršanskega nauka tako urno
deži. Bog živi in uzderži mnogočastnoga gospodina kapelana bene dolžni ostali. Hvala v tem gré neutrudljivemu letoš
-a zdravega in veselega,
da bo mogel tudi vprihodnje napredovati svojo neutrudlji-vostjo v cerkvi in v školi.
Iz Gorice 21. sept. — Da so naši Latinci in Nemci
z bogoslovci
y
njemu vodju, gosp. Antonu Kumarju, mlađemu duhovnu ki se z učnikorn, M. Sa m com vred, čeravno še z dru-

gimi
opravili preobložen, vendar s stanovitno serčnostjo za dušni in telesni blagor izročenih otrok poteguje. H koncu
vred za letos se pred polovico avgusta svojo izprasevanja ustane eden teh fantičev
?
se gostom
ponizno
šolsko preskušnjo dostali in jo berz potem veseli vsak na priklone in jim svoj in svojih tovaršev nekdanji in sedanji svoj dom posmodili, je bravcem slovenskih časopisov dobro stan z ginljivo besedo pred oči stavi, in se vsem podpor-
Sicer pa največji del očitnih spraševanj v Gorici nikom serčno zahvaljuje tako, da so bili vsi pričujoči do
solz ginjeni. Sledilo je potem obdarovanje najpridniših tudi po našem přemilostivém nadškofu, ki so tudi po poprejšni
znano.
spada na mesec September. Spomnim tu samo treh, ki
bi utegnile nad drugimi zanimiviše biti, in sicer toliko, ko
îikor se to na kratko dopovedati dá, da človek ni dolgo- navadi tega zavoda šesterim najpridnišim sreberne medalje časen svojim bravcem. — 1. dan t. m. je bilo namreč spra- na persi pripeli. Častiti gosti, med njimi tudi dva tuja ime ševanje gluhonemov (mutastih) obojega spola. Zanimivo nitna gospoda, namreč prečastiti gosp. Novak, korar ljub
je to spraševanje gotovo vsacemu, ki se prepričati hoče, Jjanski in blagi gospod Fulčini, deželni poglavar postavne kako da se tudi gluhomutci dobro brati, lepo pisati, urno modeneške vlade, kot vsi domaći gospodje so popolnoma rajtati, H|H||H|HHHHH||H
keršanskega nauka in druzih potrebnih znanost na- zadovoljni zavod zapustili.
Da je silno težka naloga take
učiti dajo, se vé da po znamenjih njim lastnih. Marsikomu
zanemarjene otroke tako otesati kakor bi se želelo in imelo
y
se te reve v serce smilijo

jih viditi, kako da
se na upra- vsaki lahko spozná, ce le premisli, da se ti otroci od jutra
sanja učnikov ali učnic tudi z jezikom odgovoriti napenjajo,	do večera zunej zavoda pri svojih mojstrih v delavnicah
čeravno sploh Ie malo razumljive besede ali marveč nepri-	med delavci raznih rokodelstev. znajdejo. — Kar bi se še
jetne glasove od sebe pčhajo. Na zadnje sta bližej pristo-	vprašati imelo, je to: zakaj bi se ti roko dels ki otroci
pila pred poslušavce dva mala fantiča, ktera izmed 55	če se že z nemškim jezikom učijo, saj nekoliko tudi v
y
součencov in součenk najbolj čisto in zastopno besedo iz- slovenščini ne izurili, ki je v našem mestu toliko po govarjata. Pogovarjala sta se o prihodnjih opravilih ob casu trebna, ker se na tergu, v delavnicah, v štacunah,
v
šolskih praznikov, in to
tako po domaće in
prijetno, da
sta
vradnijah vedno s Slovenci sučemo? Res čudno je to
vse pričijoče do zdaj bolj v nesrečne gluhomutce zamišljene da se začetne šole nimajo za to, kar bi imele biti: za iz goste razvedrila in jih v smeh posílila. Sledilo je potem učenje mladine v raznih za življenje potrebnih praktičnih obdarovanje najpridniših. Dělili so dařila sami premilostivi vednostih v domaćem jeziku, ampak da so le šole tujih
knez in nadškof gg. Andrej, kterim so še kak srebern jezikov!!
Sicer pa vsem takem in enakem napravam
cveuk pridjali, kar je otrokom še najbolj. dopadlo. Tud je
mnogo mnogo podpornikov želim, in blagor vsakemu člověku
bila v bližnji izbici marsikaka izdelana roba izpostavljena zakličem, ki ne samo za svojo mavho samopašno skerbí na pogled in v spričevanje, da se nekteri fantiči pod vod- ampak keršanske ljubezni do svojega
)
bližnjega unet tudi v
stvom domaćega mojstra prav lepo mizariti, dekline pa od djanji kakor si bodi po svoji zmožnosti kaže, da mu je res častitih šolskih sester zvunej šolskih naukov tudi prav mar na dušni in telesni sreči človeštva!
čedno šivati. plesti in vezati (štikati) učijo. Iz letošnjega programa, kterega je častito vodstvo pri tej priložnosti na
Iz Idrije.
f
da
je gluhomutnisnica zavolj po
J. Furlani.
Popisov šolskih preskušinj in slovesnih šolskih sklepov so se bravei naših časnikov menda že tako naveličali, da se človek ne derzne več ziniti o tej reči

svetio dalo, se razvidi
trebnih stroškov v dolg za 960 gold. 27 kr. zabředla, za voljo kterega je
rejencov pa za zdaj sprejeti ne premore. Vodstvo tega Iju- napravlja v Idrii le samim šolskim obdarjencom (premijantom).
ako nima naznaniti kaj vse posebnega in res zanimivega. treba bilo enega učnika odpustiti, novih Taka pa je v vsakem oziru veselica, ki se že nekaj let
domilega instituta se toraj na dobrotne prebivavce cele pri- Ker ta vsa posebna slovesnost še ni bila
kar jez vem
morske dežele obraća z milo prošnjo, naj bi to tako ko
omenjena v nobenem slovenskem časniku, in jo tudi letos
ristno in potrebno napravo v blagor svojih mutastih bratov še zmiraj pogrešamo, ker je pretekel že cei mesec po moči po dpi rati in ji iz pešajočega stanů na bila, naj omenim jez bivši priča kaj od nje noge pomagati blagovolili. Bog
?
kar je
Drugod je
daj, da f
bi te besede z zahvalno mašo in delitvijo šolskih daril končana vsa slo Poleg instituta vesnost šolskega leta. V Idrii pa napravlja sedanji pred
stojnik tamošnega rudnika, v živo spodbudo šolarjev k prid
njegove ne bile klic upijocega v puscavi gluhonemov je naprava za male otroke (Kleinkinderbe wahranstalt) do šestega leta. v skerb šolskim sestrám iz- nemu učenju in zglednemu obnašanju, leto za letom na
svoje stroške javno in slovesno pogostbo šolskih obdarjencov
■■MM
Osnovala jo je, ravno bo zdaj leto in dan, blago
rocena.
rodna gospodična Matilda grofinja Koronin-ova, aolo in blagor človeštva vsa uneta. Pri očitnem spraševanji
za
«
na zemlji" — idrijskem „praterji". S tem še posebnem poslavljanjem in gostovanjem pa blagi mladinoljub ne išče le
otročičev iz te naprave, tudi 1. dan septembra popoldne, se	samo še bolj uneti svoje izvoljence za stanovitnost, manj
je bilo za pervokrat prav obilno poslušavcov sošlo. Viditi	izverstne in zanikerne pa spodbadati v posnemo izverstnejih
in slišati, kako da se mali otročiči serčno obnašajo, pridno	součencov, temuč hoče jim pri tej slovesni priložnosti sam odgovarjajo in veselo prepevajo, je vse pričujoče goste z
• V
veseljem navdalo. Pridnejši so bili s primerjenimi dařili raz- in serce vtisniti marsikak velevažin nauk in opomin
m v pričo duhovske in svetne gospode globoko v spomin
Sf #	Ti	«	.M-A	•	i K	_
ne
308
le za šolo, temuč za celo njih življenje. V kratkih pa
mlin, o nevihtah
pa narastejo tako, da jih je strašno viditi
zdatnih zdravicah jim priporoča zdaj ta zdaj uni kako drugo in privlečejo včasih kamnja in šute, da člověk stermi

od
mladostno čednost, posebno pa
in ravno to je glavni kod se je vse to vzelo.
Se nekaj imam, kar nikakor ne
namen te veselice
unema blagoserčni gostovavec ze te
smem in tudi nočem zamolčati.
v	v
Ako se pelje člověk od
mlade serca za hvaležnost, udanost in zvestobo do pre- Skofjeloke proti Zeleznikom, vidi na več mestih cesto
svetlega cesarja, ki skerbi tudi že za nje se v njih otrocjih	razsirjeno, klance znižane, doline zasute. Mnogo od tega
letih po javnih šolah, kjer si naberajo potrebnih véd in	se je letos doveršilo; na enem kraji cesto od spomladi sem
znanost, s kterimi si bodo enkrat odrašeni kruha iskali,	noter do zdaj popravljajo. Mislim, da mi naš spoštovani
m
Ravno zato odložuje častiti gospod to veselico vselej na ze	kantonski poglavar gospod J. Pajk ne bodo zaměřili, ako
bližno obletnico rojstnega dneva, da jo tako premení v jim za njih veliko cestno skerb tukaj izrečem očitno hvalo
god
V
ze
5
ktero po vsi pravici zaslužijo.
Od tistihmal, kar
dvojen praznik. Potem namreč, ko je bil veseli poprejšni večer v gledišu obhajan z navadnimi slovesnostmi, stojnika v loškem okraji, so ceste skoz in skoz v takem pa tudi z vso Idrijanom lastno priserčnostjo, nasledva po
poldne še omenjena javna po
gostba
solskih obdarjencov.
Popoldne se zberó srečni izvoljeni ob napovedani uri na določenem kraji, in peljani od učnikov in učenic jih spremlja mestna glasba „na zemljo". Tukaj jih čakajo najpred mno-gotere kratkočasnice, izmed kterih omenim le kaj mikavne vožnje na kroživnici (Ringelspiel). Med tem prihaja zmiraj
stanu, da nic boljega od nobene velike ceste pričakovati ne moremo. — Druzih novost nimamo ; toraj za danes z Bogom !	J. Levičnik.
Iz Ljubljane. Z velikim veseljem je tudi pri nas

?
le več radovidnih gledavcov, in vmes se vé da tudi pre-srečni starši in žlahta slavljencov. Kadar že vès prostor
mergoli množice, se usedejo ovencani fantici in deklice za gostivno mizo. Krasno je pogernjena, s šopki cvetlic okin-čena in z najokusnejimi jedmi in pijačami obložena. Vès čas med jedjo jim doné na usesa veseli glasi kratkocasne
kakor od vec strani slisimo, vsak domoljub sprejel pismo ki ga je novi gospod minister notranjih oprav zastran nove občinske ali srenjske postave poslal vsem gospodom deželnim poglavarjem, in kterega poglavitniše čertice smo posneli po „Wien. Zeitg." v današnjem „novičarji;í iz Dunaja. Kdor
kako globoko v srečo in
blagostanje vsakega cloveka sega srenjska postava, ktera je v resnici po dl aga cele deržave, bo pač tudi želei, da se ta postava osnuje tako
?
muzike, in sam visoki gostovavec in še ena višjih jim prijazno strežeta. Tù ima zdaj blagi mladinoljub za-željeno in kaj ugodno priložnost, dajati svojim gostom sam in po druzih že pred omenjene nauke in opomine
gospa
važne
za celo življenje. Mikavno je poslusati, kako jim vedó v jedernatih zdravicah vsak kaj druzega koristnega pripo- e ri I li in odkritosernih
ročati; pa je tudi zanimivo slišati, kako urno in umno jim mladina odgovarja v zahvalo in obljube, in kako pristojne zdravice tudi oni napivajo. S takim gostovanjem in vza-
da more svoj cilj in konec tudi doseći. Zato je bila to kaj dobra misel novega gospoda ministra, da je grozno dolgi in težki razumljivi načert srenjske postave, ki ga je 24. aprila 1. 1. izdalo prejšno ministertvo, izročil od konca do kraja resnemu pretresu, in da je deželnim pogla-varjem vseh dežel oblast dal, v ta namen si izvoliti zve-
iz različnih stanov, , kaj je na omenjeni
?
mož
reči
kteri bojo smeli naravnost osnovi dobro, kaj pa ne velja nič in potřebuje
premembe, da se doverši „prosta in lahko razumljiva postava". In če ktera postava mora kratka, prosta lahko razumljiva biti, mora biti taka ta postava, ker zadeva preprostega kajžarja ravno tako kakor visokega gospoda. Kar je abecednik med bukvami, mora biti srenjska
postava med postavami. Kdor misli

jemnim pozdravljanjem napreduje veselica noter do mraka takrat pa učniki in učnice peljejo svoje fantiče in deklice dobro pogostovane nazaj

na dom, si gotovo zvesti, da no
beden izmed njih ne bo pozabil vse svoje dni tega za-nj tako veselega dneva, pa tudi ne opominov ne obljub prijetih in danih pri tej slovesní gostii „na zemlji". Slava velikodušnomu darovavcu tacih veselíc, ki iz zgolj mladinoljubja žertvuje znatne stroške, da unema že mlade serca z Iju-
drugaé,
kaze
?
da ne
pozná ljudstva in da nikoli z njim opraviti ni imel. Ker je, kakor smo rekli, gospod minister izročil pretres in predelo-
beznijo za Boga, cesarja in domovino!
En šolnik.
vanje nove postave deželnim gospodom poglavarj em, je pa tudi očitno, kako i m en i tn o nalogo so oni dobili s
lz Zeleznikov 21. sept. Naj Vam naznanim tudi odtod, tem, da si volijo prave može v posvèt. Imena mož, ktere
kako se nam poljski pridelki obnasajo. Ajda slabo zori, bojo v posvèt dežele srenjske postave
(Landgemeinde
utegnila
prav
ordnung) volili naš gospod deželni poglavar, nam niso
v
se
akoravno je drugač lepa; pozna bo, pa bi
dobra biti, ako ji slana kake škode ne naredi. Vsi drugi	znane, toliko pa vemo povedati, da jim je le za napravo
sadeži malo obetajo. Fežol nam je zlo suša pobrala; malo	dobre postave mar, ne pa za osebne zadeve, in ker
bo tudi korenja in zelja. Taka je tudi z repo. Podzemljice	hočejo odkritoserčno slišati želje in potrebe o srenjski
(krompir) letos
ne gnjijejo
pa
kazejo neko drugo čudno
postavi od več strani, so narocili tudi
naši
kmetijski
napako ; izrašajo se namreč in poganjajo
še v zemlji nov družbi, naj jim nasvetuje sest moz, kteri so pripravni v to Sadja se prav prav redko vidi; kdor ga kaj ima, posvetovanje vzeti biti. Družba je to častno sporočilo se vé sam ne vé, kako drago naj bi ga prodajal. Bčele pa so da berž in z veseljem spolnila. — Kakor je prestrašila nova
kal.

9
letos posebno dobro nanesle, že več let ne tako. Škoda, da postava zavolj vžitnega davka za vino naše Dolence je v najboljših dnevih vreme bčelicam neprijazno bilo; še tako jih je razveselila novica, da je ta dac do maj nika velikov bolje bi bile.
sile. Ze več let ni bila naša Sora tako strahovita kakoi
Přetekli teden smo imeli dežja od prihodnjega leta odložen, ker vsak po tem
odlogu
upa
da
saboto

vec
IT. t
v
m. pa je napravila tudi v zaloški in soriški lovica naših vinorejcev
se bo postava ta potem celó preklicala; sicer bi se res po
mogla vinogradom odpovedati.
Tak
fari škode grozno veliko. Pobrala je nek blizo 1000 sežnjev dac utegne, na priliko, v Rajnskih vinskih deželah pri
derv
Se v Bel
gradu bodo lahko kurili z njimi
V
meren biti, kjer je vino po 12 do 15 gld., al za nase Do
velikem strahu smo bili zavolj tukajšnih fužinskih jezov, pa lence bi bila velika nesreća, so, hvala Bogu, brez škode ostali; Ie za en most je malo
v
ce
bi se moglo od vsakega
vedra pridelanega vina zraven zemljisnega davka se kakih njkalo, da ga ni odnesla. Potoki naših gorá so zlo 75 krajc. vžitnega daća plačevati, vino naše pa le niz ko
. da
malo ma
malopridnega značaja. 0 navadnih časih komaj solzi mala ceno po 3 ali še celó po 2 gold. ima. Upamo tedaj vodica po njih strugi in goni z veliko težavo kak samoten po začasnem odlogu bode přišel popolnoma preklic.
Taka je tudi pri nas v Ljubljani in marsikod drugod. Ne le
kali poganjal, tudi mladih krom-
V
ze
da je krompir v zemlji pirćkov je že nastavljah Huda letošnja vročina ga je presi lila; komaj sam rojen je moral roditi že mlade. Vred.
kako bi želeli tudi mi, da bi nam Ljublj v Z al o g popravil !
kdo eesto Vred.
30í>
Novičar iz domačih ia ptujih dežel.
Iz Dunaja. Vsled lastnoročnega cesarskega ukaza se
ima v kratkem ko mis i j
za
b
V •
davkovs kih
prenaredb e
«	V •
V
h ustanoviti. Zbor ta bo obstál vecidel
samo iz takih ljudi, ki davke plačujejo in ki se bojo poklicali iz razlićnih dežel našega cesarstva; predsednik
zbora bo Kalchberg
N
grof
Ha r ti g, zbora vodnik pa sekcijni glavar
)vi minister notranjih oprav je nedavno razposlal vsem deželnim
y
grof Gořuhovsky
poglavarjem pismo

v
kterem jim naroča, naj na podiagi občinske ali srenjske postave, ki jo je prejšuo ministerstvo izdelalo in 24. api
v	- -	V	V . .	.	. ■
izdalo.
s pnpomocjo
priprost
in
hk
pnih m mlj
doversijo kratke
postavo. Gospod mi
nister razločno pravi, da so pripusene b i s t
P
db
omenjene
y
ki ne steje
manj kakor 346
delkov. in
y
samo
v to. kar zadeva
y
seči
nasveti teh komisij, temuč se cez t
smejo
namreč tiče naprave medsrednih
y
kar se
y
to je
y
med sose8ko in
med kantonske gosposke postavljenih oblastnij
Možj
v
posvet poklicani naj so taki, ki vživajo zaupanje ljudstva pa zaslužijo tudi zaupanje vlade. Poslednjič priporoca mi
y
nister hitro
Iz
dognanje
te
reci.
liko
so z
vsega
se kaže, da smejo
ki zdaj neko
dkrit i o v i m
govoriti kakor poprej
Vrednistva
policijskim ministrom kaj zadovoljni, da jih je
[li biti.
řešil stanů, s kterim tudi bravci niso mogli zadovoljni Le pretresati tuje zadeve in govoriti o tem, kar se v Kinii
in Sibirii godi
y
o domačih rečéh pa mol ca ti: je bila
pac prebridka zaderga časnikom
Po višjem sklepu je tarifa za
b o d e nj
iz
v oj a dnarj
V •
za prihodnje leto 1860 na 1200 gold, novega
določena
Za ■
čas
vojske najeti
ko d el
se bodo 1
oktobra večidel spet iz vojaške službe izpustili
dan Tudi
ces.
dnikom, ki so za čas vojske kot oficirji stopili
) spet
v armado, so že slovo dali z naukazom, naj se podaj
• V
v svoje prej
službe nazaj
Vojaški časnik pravi, da v enem letu je 47 gene
ralov za feldmaršallajtnante
Ijenih bilo, 100 oberstarj
generale iíi 140 oberstlajtnantov za oberstarje, 75 feld
mar šal laj t nant
dj an i h.
in g
P
w
J
v p e n z ij
• v • •
Visi
ukaz od 15. t. m. dovoluje, da za
živež
vo
jakov se sine tudi c pa tako, da namesto
cj e m il e g a
namesto govejega rabiti
y
funt
vzeti ovčjega 1 funt in 11 lot
Vodstvo dunajsko-teržašk
1
znanja, da od 1. oktobra naprej se bo tarifa za
na
aj
blag
nekoliko premeni
Tudi iz
tega
naznanila se vidi
y
da je družbi malo mar, ljudstvu kakošno reč polajšati
Sliši se, da berž ko bo vreme pripustilo, bojo
sili novo znajdene b
sku-
ki se dajo, kakor kdo hoče
y
t
P
T
zraku, dni smo bi
da je nekdo privilegij dobil
na novo znajdbo vóz z dvem tako vpreže, da ne teče. kak
koleso
y
v ktere se kónj
P
adnih vozovih
pred
vozom, ampak med ko I es oma.
še bolj pa zvediti, crnu so taki vozovi.
Radovedni smo tak voz
viditi
y
Iz Tersta 20. sept. B
V •
minister baron Bach se je
danes popoldne na ladii v Jank
podal
y
da gré odtod v
▼ •
Iz Ceskega. Iz Prage. Naša kmetijska družba je
přejela od deželnega poglavarja povabilo, naj nasvetuje 6
zaupnih mož v komisijo, ki bo pretresala novo občinsko postavo.
7)
Bohemia"
• v
pise, da pervi letošnji sneg je ze pade!
in sicer v českem gojzdu. Kakor je vreme
daj
y
je bil ta
sne
o* »
pac le sneg
lz Linea 18
od lani.
sept
V okolici Lambaha in Vôkla
bruka razsaja griža med mladimi in starimi tako hudo je za prihodnji teden napovedana birma odpovedana.
y
da
Iz Bocna v Tirolih 18. sept
bolezen grozno škodo napravila
ejcov opustilo
letos
trošenje
grojzdji, ki
Skoda, da s v e p 1 e n e
Spet nam je tertna
je tnnogo vino-
p r a li
po
se je sicer tako dobro skazalo
Iz Zagreba. Vradni časnik „Agr. Ztg
«
■w
J
23. dan
t. m. pi
oficiozno novico
y
ktera pravi, da ni res, da
njske opravila, zadelo
je učenje gimnazijskih naukov v domaćem jeziku na ovére
y
mar
varstvo dotični ministerski ukaz gimnazijskim vodj
le to je resnica, da je deželno pogla
raz
p osi
y
da se
t
pol
y
kar oni ukaz veleva.
Tedaj ni dvombe več, da bi nova postava le na papirji ostala
y
ampak spol
se b
kolikor bo le mogoče po številu
za izpeljavo ministerskega ukaza pripravnih učnikov.
Iz vojaške Granice. Koliko vojakov je dala vo-
Mi-
litar-Zeitung". Vojaška Krajina je imela namreč za vojsko
jaska Krajina (Granica) v poslednji vojski, nam pové „
nr.nu„n „.« *7 • * i/-___::___ • •____. ________i __ _ <
popolnoma pripravljenih 43 batalij
2 kompanij pešeov,
7 divizij serezanov na konjih in 7 divizij ^lahkih konjikov
y
700
vojakov za topništvo in 21,000 za stražo na meji in
druge službe v deželi. To vse skupej stori lepo število
ni malo čez
78,000 vojakov. Ako pomislimo, da v celi Krajini 1 milijon duš živi, okraj enega regimenta pešeov pa na
vadno čez pol milijona ljudi obsega in iz njega
le 8
y
k
večjemu 9 tavžent moz v vojaščino vzame, bi bila imela vojaška Krajina po veliki rajtengi le 18 tavžent vojakov dati. Dala jih je pa štirikrat toliko. Vseh teh za vojsko popolnoma pripravljenih vojakovje izmarširalo 40 batalijonov in 2 kompanij pešeov, 700 kanonirjev in čez 200 serežanov; število serežanov in divizije lahkih konjikov je bilo poluo
9
samo zavoljo tega niso izmarširali, ker njih oprava še ni
bila dodelana. Granicarji, ki so šli v terih armadah razdeljeni ;
vojsko, so
bili v čve
armadi na primorji
al većina njih je bila pri ceterti
bilo samo 13
batalij
Iz tega se razume, da je
res v boj
tako
govejega mesa se ima tarif
lz Temesvara 19. sept. Ker je cena goveje živine
je veliko mesarjev začelo goveje meso pod
tega mesca tarifo tako znižaii,
padla, da
prodajati, so v sredi
da funt mesa v takih krajih, kjer se mora vžitni davek
plačevati, sedaj veljá le 13 novih kr., drugod pa 12 krajc
lz Laškega
laških zadevah se sliši iz Ziirich-a
y
da bode kmali konec ondašnjega zbora, ker ne bo nič dr
te
v >
y
zega doversil kakor le dve reci, namrec m ej
lombardiško
in dolg lombardiski; vse drugo se bo dogotovilo v kongresu, za kterega je nek kralj belgiški v Biaricu dobro mešetoval in 3 dní dalje tù ostal, kakor je izperva mislil.
Kar se tiče tega
kongresa, bo
nek v Bruselj
kralj
belgiski mu bo predsednik. Ne bomo tedaj ponavljali praznih pravlic , ki smo jih spet te dni na cente v časnikih brali; le to omenimo, da se še zmiraj govori od novega
va na Laškem in da za kralja tega
truškega kralj est
imenujejo zdaj grofa flandriskeg
Al vse to je dozdaj
Rim
y
le govor
bo novo službo avstrijanskega poslanca opravljah 24. dan t. m
brez gotove podlage. Gotovo je le to
y
da je
tudi deputacij
iz
dcepljenih papezevih
Iz Reke 20. sept. Hudi viharji so potihnili in lepo dežel se kralju sardinskému Viktoru Emanuelu poklonila
•	• -m	m	«	mm	* «	%j	•	*	«	*	• «	•	w	« m	m m	m	\	-m	m	M	V # #
vreme je nastopilo, in tako bojo mogli naši ubogi kmetje ga pi malo mervico grojzdja potergati, ki ga jim je nesrečna Sardinij
naj
tudi tem deželam, da se zdruzij
s
Ker je deputacija ta ze dolgo bila napove
bolezen še pustila. Ne pravim po krivici :
ubogi
kmetje
y
dana
se je veliko

ilo o tem. kakošen od

ji bo
zakaj vsi
naši
primorci so letos v hudih nadlogah: vina
malo, tudi krompirja ne dosti, koruze pa bo pozimi! Tudi tergovstvo hira.
• V
nic
kaj bo, kaj
kralj sardinski dal, ker se je slisalo, mu veleval, to deputacijo s kratko besedo odpraviti
bilo tako; Viktor Emanuel je poslance iz papeževih dežel
da je cesar Napoleon
Al ni

310
skor ravno tako sprejel kakor toskánské, parmiške in mo- pervi carov sin, ker je dosegel polnoletnost đeneške; rekel jim je namreč, da se zahvaluje za želje, ki
so mu jih razodeli; kot katolisk vladar bo zmiraj visoko careviću-následníku

na
vadno prisego storil; velike svečanosti se bojo obhajale
čast. — Zastran Šamyl-a —
na
in zvesto spoštovanje do najvišje cerkve ohranil; kot lašk Mahomeda II.
pišejo rusovski casniki tako-le: „Kdor
vladar pa mora spomniti, daje Evropa stan njih ze zdavnej spoštuje svojega sovražnika, spoštuje sam sebe. Nihče,
v prevdark vzela in hitro in zdatno pomoč za
nasvetovala. „Rad sprejmem
je kralj sklenil
blagor njih
Yraše
najmanj pa tisti hrabri sinovi naše domovine, ki so se ž
njim
vojskovali, ne
bojo Samy l-u
leta 1797 v Aul
želje, in močán po pravicah, ktere mi izrocujete, se bom po-	Himri rojenemu profetu — odrekli slave, da je pravi junak,
tegnil za Vašo reč pri velikih vladah. Le zaupajte cesarju	ki je od leta 1824 vse vagal za svobodo svoje domovine.
Napoleonu, ki bo začeto veličansko delo, da bo Italija	Da! pokažimo mu zdaj, čeravno smo ga zmagali, da spo
__- J. ___taisli il rvir A î 1	____ \Tnr/no nmrinn î a fil /I !	/\»vt ^ rk Î a*/\ /\ »i Anï.nrin i» kJ n wk «r I ^ ^ ^	2L - __TI«
spet vstala, gotovo tudi doversil".
Važna novica je tudi štujemo njegovo nesrećo". Šamyl-a so pripeljali že v Pe
ta, da mora cesar Napo le on bivšemu sardinskému ministru trograd in mu za zdaj stanovanje dali na tavriškem vertu; Cavour-u spet dober biti, ker je bil vec dni v Điaricu car Aleksander je ukazal z vso spodobnostjo ž njim ravnati.
pri Napoleonu, in se spet zlo govori, da pride ua svoje mesto za ministra nazaj.
Iz Turskega. V več časnikih
se je bralo te dni, da
so na Turškem zasledili zarotbo zoper življenje sul
Iz Benetk. 1. dan prihodnjega mesca stopi Beneško tanovo,
z Mantovo vred iz
obsednega stanu,
da na celu te zarote stoji paša albanski
i
m
v kterem le da so 200 zarotnikov že
zaperli, med
kterimi je tudi mnogo
vojaške oblasti zapovedujejo, in civilne gosposke bojo spet turških vojakov. Telegrafno pismo iz Carigrada 23. sept.
nastopile svoje opravila.	i ■
Iz Milana. Dan na dan vozijo vozovi in tovorijo mule
pa pravi, da ta novica ni po vsem resnična; res je, da so zasledili zaroto. al nje namen ni bil sultana umoriti, ampak

i
živež za francozke vojake le-sem; vsi magazini zo ze	le punt napraviti ; blizo 40 zarotnikov so zasačili, ki so
tako polni, da več kakor teh 60,000 Francozov, ki so	večidel Cer kesi in Kurdi. Sliši se namreč od več strani
zdaj v Lombardii, bi imelo leto in dan ziveza dovelj. Vidi	da so Turki stare korenine zlo nevoljni na sultana zavoljo
se iz tega, da Francozi ne mislijo sveta spolniti, ki ga je	patenta (hat-humayum-a), ki ga je 18. februarja 1853 kri-
nnidan Mazzini v drugem pismu Napoleonu dal,	stijanom dal in ga zdaj sultanova vlada dogotoviti hoče.
rekši, naj se verne zdaj iz Laškega domů, ker je po svojih	Morebiti je omenjena zarota v kaki zvezi s tem. lastnih besedah „nalogo svojo doveršil v Itálii".
Kakor se sliši, bo sultan patent (ferman), ki do
Iz Rima. Svetemu ocetu papezu, ki so tako nevarno ločuje kneza Kuza za „hospodarja moldavo-vlaškega.
a
>
zboleli, da so se s sv. zakramenti za umirajoce previditi	poslal v Moldovo in Vlahijo, ker s tem hoče poterditř
dali, je spet toliko odleglo, da so se 25. dan t. m. na mo-	da Moldava in Vlahija niste ena dežela, ampak le za
stovžu vatikana enmalo sprehajali. Vsi zdravniki so enih	zdaj pod enim gospodarjem.
misel, da žalostné novice, kterih čedalje več zvejo iz svojih	_
puntarskih dežel, so jim res pravi strup. Kakor v Bergamu tako so tudi v Kantu obhajali unidan vstajniki spomin do-moljubov, ki so za osvobodenje Italije kri prelili; na vélikem tergu so napravili štatvo, ki je predstavljala Italijo, s sledečim nadpisom: „Kadar bo Rim Herodoževo krono z glave djal, in si Kristusovo krono na njo posadil, bo laška dežela svobodna". Da take prigodbe ne pospešujejo zdravja sv. očetu, je lahko razumeti.
Iz Svajca. Iz Berna 22. sept. Princ Napoleon
je le-sem přišel, pa se bo kmali v Zurich podal.
Loterijne srećke:
V Gradcu
na Dunaji
21. septembra 1859 :
17. 1.
o
12. 79.
62. 60.
4. 39.
9. 17
Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji bo 5. oktobra 1859.
v
Zit il a cena
v Ljubljani 24. septembra 1859. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 4 fl. 96.
banaške 5 fl. 25.
turšice 3 Û. 93.
soršice 4 fl. 6.
V 9
rezi
3 fl. 23
Iz Francozkega. Iz Pariza.
teur
«
je
»
oklical razglas
Vládni časnik „Moni
ječmena 2 fl. 90
prosa 3 fl. 30.
ovsa 2 fl. 10
ajde 3 fl. 35.
zavolj tiskárně postave.
Vse
Kur si na Dunaji
je mislilo, da bo cesar Napoleon dovolil časnikom večjo
prostost in da bojo smeli saj nekoliko cez vojnice ojstrega 24» septembra 1859,
regimenta stopiti. Al omenjeni razglas jim je potlačil vse Deržavni zajemi ali posojiia.l Druge obligacije z lotrijami.
v novem denarji
njih upanje, ker ob kratkem pravi, da svobodna beseda 5% obligacije od leta 1859
Kreditni lozi po g. 100
in pa Napoleonovo cesarstvo ste dve reci morete rok podati.
5
si ne
v novem dnar. po 100 g. g. 68.50|4'/20/tíTeržaški lozi po 100
S
Y)
97.50 124.
Iz Avignona 12. sept. Papeževo poslopje
t
lepo
5°/0 nar. posojilo odl. 1854 „ 5% metalike ....

Donavske parabrod
hišo, ktero so poprej deloma za ječo rabili, popravljajo sedaj in kmali bo spet stala v svojem prejšnem lipšu. Pravijo, da bi utegnili sv. očeta papeža sem vzeti, ako bi se prekucije na Rimskem tako širile, da bi treba bilo, da bi papež zapustil svojo deželo.
4 % %
4°/.
0
3%
2 'A %
1%
V) 11 rt 11 rt
rt
Y)
rt 11
r> U
79.40
73.50|j ske po g. 100 64. 57.
rt
102.50 81. 40.
43.501 Knez Palfyove po g. 40 „ 35.75 37.251 Knez Claryove po g. 40 „ 37.25
Knez Esterhazy. po g. 40 „ Knez Salmove po g. 40
rt
14.
Knez St. Genoisove po g.40
Iz Angležkega. V Londonu je bil preteklo saboto
ministerski zbor, v kterem se je sklenilo, da se zoper Kitajce ne bo tako dolgo nič gotovega počelo, dokler ne
pridejo nove depeše. Pred mescom suš com se ne dá v 5% krajnske, štajarske
Obligacije zemlišn. odkupa. JKnezWindischgraz.pog^O
(po 100 gold.)
5% dolnjo - avstrijanske g. 93.
5°/0 ogerske.....„ 72.7
.. 71.
v rt rt
36. 24.25
Grof Waldsteinove po g.20 „ 26.50 Grof Kegleviceve po g. 10 „ 14.50
5% horvaškein slavonske
1
severní Kini nobena vojska začeti.
Veliko se govori od
84.
- Denarji.
Cesarske krone . . . Cesarski cekini . . . Napoleondori (20frankov)
tega, da si bote angležka in francozka vlada se zdaj spet 0 laskih zadevah bolj edini, kar so bili njuni ljudje skupaj od Kitajcov tepeni.
koroske, istrijanske
Deržavni zajemi z lotrijami iSouvraindori
Zajem od leta 1834 po 250 „ 330.
1834petink. „ 330.
Ruski imperiali Pruski Fridrikdori
lz Rusije. Iz Petrograda 19. sept. General Ba
rt
rt rt
rt
rt
rt
rt »
rt
1839. . . 1839 petink.
riatinski, ki je Samyl-a vjel in Kavkaz spet Rusom 4% narodni od leta 1854
rt rt
rt
118.501 Angleški souvraindori 114.501 Louisdori (nemški) . 109.751 Srebro (ažijo) . . ,
S
rt rt
51
rt rt n rt
rt
16.40 5.68 9.56 16.50 9.75 10.10 12.
9.75 19.25
pridobil, oklicuje, da bo Kavkaz v 4 okrajne razdeljen in v vsakem bo začasno vladařstvo postavljeno. — Jutri bo
Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.50

Od

ednik: Dr. Jane* Sleiweis
Natiskar in založnik: Joief Biâïnife