POSEBNA IZDAJA Ne priznavamo nesramnega diktata! Naj se prebivalstvu omogoči, da izrazi svojo voljo! DELO GLASILO KOMLNISTIČSIE PARTIJE S.T.O. Podpisujmo proti diktatu BNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 259 TRST - SOBOTA, 10. OKTOBRA 1953 CENA 10 LiR E PRIZNAVAMO DIKTATA! -3 dločno v boj proti razkosanju ! er IDflUUJmO BORBO aChi i'K' U 'tieriška in angleška vlada samovoljno, enostransko, torsko odločili, da je pri-Žlrenutek, ko je treba v i-atlantskih interesov pri-iti k čimprejšnjemu uniče-STO. Sporočili sta italijan-itl jugoslovanski vladi, da v najkrajšem času izro-Upravo cone A Italiji. Ker 6na B že v rokah Tita, sta 'Viška in angleška vlada ho-s svojo noto poudariti, da e za njiju tržaško vpraša- va, a iia1 jetske zveze na stališču spoštovanja mirovne pogodbe, ne bi bilo nikoli prišlo do tega in bi bilo Tržaško ozemlje uresničeno. To naj vedo tisti tržaški titovci, ki naivno sledijo svojim skrahiranim voditeljem: protisovjetska politika je privedla do upičenja STO, do a-neksije cone A s strani Italije. Dejstvo je, da Anglo-ameri-kanci izročajo upravo come A Italiji in puščajo cono B Jugoslaviji. Tito je že pristal na Podpisi proti razkosanim ’ne j Spričo nenadne odločitve anglo-ameriških državnikov izročitvi cone A Italiji, poziva list «DELO» vse Slo-Hce, naj se strnejo okrog Komunistične partije in vseh tuokratičnih sii, ki ne priznavajo nesramnega diktata odločno nadaljujejo borbo proti njemu. Zato pozivamo vse Slovence, naj podpisujejo resoiu-ie in proteste proti nesramnemu diktatu, proti razkošju STO. Vsak podpis lahko odloči o naši usodi. Vsak 'dpis proti razkosanju je podpis za STO. Naj tisoči tisoči slovenskih podpisov izpričujejo svetu, da je naše «dstvo strnjeno okrog zahteve po spoštovanju mirovne 'Sodbe in po uresničenju STO. Ne pozabimo, da nas Sovjetska zveza podprla! DELO A- «rešilo» v smislu salomon-fazdelitve STO med Ita-in Jugoslavijo. rj^ša partija že štiri leta ne-ehoma svari pred baran-ii"il etn. Danes se to baranta-ureshičuje ne samo po Bi Anglo - amerikancev, več tudi po krivdi njiho-rimskih in beograjskih ev, ki so s svojim atlant-Ijt1 hlapčevstvom omogočili, usodi našega Ozemlja in §a prebivalstva odločajo is, ki z našimi kraji ne '•tleli imeti nobenega o- 41=6 ‘še prebivalstvo ne more ™ Zadovoljno s takim zloči-I 'ki ga izvršujejo nad njim. I 6 prebivalstvo ve in se za-^ da ta diktat, ki nam ga 'Ujejo Anglo-amerikanci, ni flf^jen samo proti našim in-gfSom, marveč tudi proti in-iH-’ som miru v svetu. Potep- 6 svečano sprejetih, pod-iif 4ih in ratificiranih medna-gi1' % obveznosti, ni nič dru-■rri kot dejanje, ki spominja ^ Bitter ja, kateri je svoj po-A Proti miru začel s trga-a,4 mednarodnih obveznosti Preziranjem vseh spreje-•horazumov. jč,4še prebivalstvo je ob tej .»K^i lahko spoznalo v vsej Podrobnosti, kaj so An-rf 4therikanci, znameniti in a"' švi «nosilci svobode in de-Racije». Ta z.načaj Anglije h a. so lahko spoznali tudi ki so naivno verovali v Bhiamernost Washingtona šj, '°Udona in so sledili krila-^ tistih slovenskih politi-. skupin, ki so vso svojo ,*ko podredile anglo-ameri-4 interesom in so vedno, i(i( ^aki priliki in ob vsakem Za' .Mku ploskale anglo-ame-d" !lt*l diplomatskim, politi-ll 4’ gospodarskim in — kar ^jhujše — tudi vojaškim 6^m. Vedno smo trdili, da kore biti prijatelj STO1, f je prijatelj Anglo-ameri-t6V. Sedaj je postalo jasno, j ko tudi v tej trditvi ime-V Voditelji SDZ, sloven-klerikalcev in tržaške ti-^ podružnice sc grobo s rali želje svojih ljudi in 6 s tem umazali z made-, ki se ga ne bodo mogli f>’ J ‘ več iznebiti. j o i Sg Anglo-amerikancev pa , sedanja jugoslovanska 4 največjo krivdo za na-. boložaj. Titova vlada je 1 mnogimi leti odstopila ,'rovne pogodbe in gonijo lajno o «sporazum» 'Neposrednih pogajanjih», ^eua potilika, ki je bila «kice enaka politiki itali-ve vlade, je torej vodila v ,.°sanje STO, je vodila k ktvi cone A Italiji. Vsa 4 demagoška zagotavljanja da ne bo dopustila anek- Ccne A s strani Italije, so osmešila. Vsi njeni se- Protesti služijo le za pre- . politika hlapčevstva atlglo-amerikancev neizbe- ;llvodila k razkosanju ŠTO, : 6ksiji cone A s strani Ita- 5e bi bila vsaj toliko ne- ka v svojih dejanjih, da gQ°ila lahko uprla načrtom V'amerikancev, ne bi bilo do tega. Se več: če bi v*tr»jala na strani Sóv- to in je ukazal svojim vladnim in režimskim organom, naj ne dopuščajo spontanih ljudskih manifestacij proti Anglo-ame-rikancem. S tem je potrdil svoje izdajstvo. Jasno pa je, da se mi ne moremo sprijazniti z anglo-ame-riškim diktatom. Ne moremo se sprijazniti iz enostavnega razloga, ker anglo-ameriška nota ni izbrisala kljub svoji kategoričnosti mirovne pogodbe z Italijo, podpisa 21 držav. Ne samo to: anglo-ameriška nota, ki daje pobudo za dokončno razkosanje STO, je groba kršitev mirovne pogodbe, ki je mi ne moremo sprejeti, ker predstavlja veliko grožnjo za mir v svetu. Mi kljub tej noti nadaljuje- (Nadaljevanje na 2. strani) Poziv Centralnega komiteja H P STO Državljani 2 Sklep, izražen v noti ameriške in angleške vlade za dokončno razkosanje tega Ozemlja, predstavlja zločinski diktat, kateremu se moramo upreti. V imenu atlantske politike se je že dolgo časa spletkarilo v uradih Washingtona in Londona, ob sokrivdi rimske in beograjske vlade. Neštevilne spletke in sleparije so bile izvedene v našo škodo s strani imperialistov in njihovih hlapcev, da bi se izognili miroljubni rešitvi vprašanja STO. Danes so prišli do raztrganja mirovne pogodbe, potrjene s podpisom 21 držav, ki jamči enotnost in svobodo našega prebivalstva in mu zagotavlja mirno življenje. Slovenci^ Hrvatje in Italijani STO 2 Resnost trenutka, ki ga preživljamo, postavlja ljudi in stranke pred velikansko odgovornost, katere se je potrebno zavedati. Danes bolj kot kdaj koli prej je nujno potrebna bratska enotnost mož in žena vseh narodnosti v skupni obrambi, za rešitev naših bratov v coni B, za priznanje nedeljivosti prebivalstev obeh con našega ozemlja. Možje In žene Trsta 2 Naša volja mora biti priznana in spoštovana še predno bo prepozno. , Zahtevajmo, naj nas OZN vpraša o usodi, ki si jo želimo: to je naša nedotakljiva pravica, ki jo mora vsak od nas braniti. Združeno odklanjajmo nevarnost, da bi razpolagali z našim ljudstvom v zasmeh vsakemu demokratičnemu pravilu in človečanski pravici. V svesti si svojih odgovornosti, odklanjajmo vsak poskus, da bi nas odvrnili od našega nadvse upravičenega protesta proti razkosanju, da bi nas oddaljili od naših ciljev. Dostojanstvo in državljanska zavest, zaupanje v silo enotnosti naj nas navdahnjujejo pri vsakem koraku naše borbe! Živela enotnost prebivalstva našega Ozemlja! Živelo bratstvo med Slovani in Italijani tega Ozemlja! Centralni komite Komunistične partije STO SHPZ SLOVENCEM IN HRVATOM Strnimosvoje vrste Slovencem in Hrvatom Svobodnega tržaškega ozemlja! Ameriška in angleška vlada sta samovoljno odločili, da izročita upravo cone A Italiji. S tem sklepom sta na najbolj zločinski način poteptali mirovno pogodbo, podpisano od 21 držav, ne da bi upoštevali mnenje in želje prizadetega prebivalstva. S tem enostranskim sklepom, s katerim sta bila že vnaprej sporazumna Tito in Fella, hočejo obsoditi na narodno brezpravje Slovence cone A in Italijane cone B, vse ostalo prebivalstvo pa na gospodarski propad in na neznosno življenje. Končni cilj tega razkosanja je priprava vojne proti socialističnim državam, v kateri naj bi po načrtih atlantskih strategov služil Trst kot vojno oporišče in dobavna luka. Slovansko-italijansko demokratično gibanje pod vodstvom slavne Komunistične partije STO je že od vsega početka razkrinkovalo načrte za razkosanje Ozemlja ter se je in se še vedno odločno bori za dasledno uveljavitev mirovne pogodbe in za ustanovitev STO. Mi slovenski demokrati se še prav posebno zavedamo, da je to edina možnost, da zagotovimo našemu narodu popolno narodno enakopravnost ter njegov narodni obstoj. Nasprotno pa je beograjska vlada, ki se predstavlja kot zaščitnica Slovencev, podlo izdala naše narodne koristi ter je sedaj pripravljena izročili tržaške Slovence Italiji. Titovska propaganda po radiu in časopisih v zvezi z odločitvijo njihovih ango-ameriških gospodarjev ima le namen prikriti pred jugoslovanskimi narodi njeno grozovito zgodovinsko odgovornost. Tito se spričo diktata iz Washingtona in Londona omejuje le na plaho protestno noto, ker ve, da se mora brezpogojno uklanjati ukazom gospodarjev, za kar bo prejel nagrado v obliki cone B in v dolarjih. Ni se pa poslužil edine možne in zakonite poti, po kateri bi lahko takoj rešil tržaško vprašanje v korist miru in prebivalstvu STO — mirovne pogodbe, ki nam edina jamči vse demokratične, narodne in druge svoboščine. Slovenci, Hrvati in Italijani STO ne priznavamo vsiljenega diktata in ne odstopamo od zanteve, da se uveljavi mirovna pogodba ter ustanovi Svobodno tržaško ozemlje. Anglo-ameriška nota ne more izbrisati od 21 držav svečano podpisane mednarodne pogodbe. To tem manj, ker Sovjetska zveza ne odstopa od svojega podpisa in odločno vztraja pri uveljavitvi vseh njenih določb. Pozivamo vse Slovence in Hrvate brez ozira na njihovo politično pripadnost, da se strnemo v enotno fronto, skupno z italijanskimi demokrati, ter odločno nadaljujemo borbo proti nameravanemu razkosanju. Podpisujmo in zbirajmo podpise proti nesramnemu diktatu, čigar uresničenje bi pomenilo veliko nevarnost za naš narodni obstoj. Strnimo svoje vrste, okrepimo slovansko-italijansko bratstvo, najboljše jamstvo za uspeh naše pravične borbe! Raz-krinkujmo in preprečimo šovinistične provokacije, ki so naperjene proti delovnemu ljudstvu in posebno še proti nam Slovencem! Ohranimo mirno kri in ne nasedajmo provokacijam! Z enotnim in odločnim nastopom vsega prebivalstva je še mogoče preprečiti razkosanje. Strnimo se zato v odločilni borbi za Svobodno tržaško ozemlje in za naš narodni obstoj! SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA Etape titovskega izdajstva in posledice protisovjetizma Ce Tito ne_bi bil zavrgel mirovne pogodbe, če bi bil ostal ob strani Sovjetske zveze, če bi bil zahteval uresničenje STO, ne bi bilo prišlo do sedanjega diktata Noben poštenjak ne more preko dejstva, da je Titova vlada s svojo politiko preziranja mirovne pogodbe z Italijo, zavračanja rešitve našega vprašanja na podlagi uresničitve STO in nenehnega predlaganja . «sporazuma» z Italijo omogočila, da je prišlo do poteptanja listine, ki jo je podpisalo 21 držav. Ze «načelo nudenja sporazuma in kompromisa s strani beograjske vlade je sprostilo roke mešetarjem. Kdor predlaga kompromis ne more pričakovati drugega, kot da se njegova ponudba uresniči na podlagi obojestranskih koncesij. Dejstvo je, da je Titova vlada morala napraviti to koncesijo, ker nima svobodnih rok in ker se je na življenje in smrt povezala z Anglo-amerikanci. Anglo-amerikanci so tako ukazali. Tito je kljub svoji histeriji ponižno sklonil glavo in pristal na izdajstvo interesov tržaških Slovencev in jugoslovanskih narodov. Titovci so po Resoluciji IU kričali, da so sedaj «svobodni»: danes pa je vsakemu jasno, da niso niti toliko «svobodni», da bi lahko v Jugoslaviji dopuščali mani-lestacije proti Anglo-amerikancem. Politika sovraštva proti Sovjetski zvezi in taboru socializma je privedla Titovo vlade do tega očitnega izdajstva. Rezultat tega, da je Tito prestopil na stran Zahoda je izguba Trsta in cone A. 1. Ze 10. februarja 1947 je Kardelj v imenu svoje vlade izjavil v Paffzu: «Jugoslavija kljub podpisu mirovne pogodbe se ne odpoveduje zahtevanim ozemljem, ki so po pogodbi pripadla STO ali Italiji». 2. Hrvatski minister Diminič je 9. aprila 1950 izjavil v Bujah: «1% (v coni B) je JA, tukaj je ljudstvo, ki je sklenilo, da ne bo žrtovovalo več niti pednja svoje zemlje... Ne more biti več govora o izpremembi položaja v tej coni... Le na ta način bo mogoče doseči sporazum, medtem ko se o coni B ne more razpravljati!» 3. Regent je v beograjskem parlamentu dejal 17. maja 1950: «Zahteva za združitev obeh con STO nasprotuje interesom našega ljudstva». 4. Regent v «primorskem» od 19. avgusta 1951: «Trst, brez cone B, naj se organizira kot svobodno m samostojno mesto. Zahteva kominformovcev po združitvi cone B s cono A je skozinskoz reakcionarna». 5. «Poročevalec» od 11. septembra 1951 je objavil intervju Tita z nekaterimi inozemskimi novinarji: «Mi smo proti združitvi obeh con. Smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več kot lahko dobe, 7. Maja 1952 si je Titova vlada s svojimi protiukrepi kot odgovor na londonske sklepe dejansko priključila cono B in s tem že začela tekmo v razkosanju STO. 8. 20. avgusta je Tito nekemu turškemu listu izjavil: «Sodim, da je najboljši naš predlog o kondominiju... Mi nismo apriori proli delitvi. 9. Tito je novembra 1952; podal ameriškemu novinarju Sulzbergerju naslednjo izjavo: «Jugoslavija kljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev, ki bi temeljila na prepustitvi večjega dela cone A Italiji in večjega dela cone B Prebivalstvu cone B Možje in žene cone B! Slovenci, Hrvatje in Italijani! Novo izdajstvo je bilo zasnovano na vašo škodo, da se tako podaljša vaše trpljenje. Nova anglo-ameriška nota o vprašanju STO dejansko ni nič drugega kot nova izdaja zloglasnega londonskega sporazuma, sklenjenega v maju 1952, ki je omogočil beograjskemu trinogu, da nadaljuje s priključevanjem vaših krajev k jugoslovanski državi. Novi sporazum — kar dobro vemo — slabša vaš položaj, ker vas izroča, zvezanih rok in nog titovski diktaturi. Dvigamo naš najbolj ogorčen protest proti tej novi krivici, proti temu nesramnemu barantanju, proti temu razkosanju, ki ga hočejo tuji imperialisti, gospodarji Rima in Beograda dokončati. Zagotavljamo vam, da bomo nadaljevali odločno in težko borbo v vašo obrambo. Pojačali bomo našo borbo v zahtevi, da se — predno se izvede kateri koli sklep — vpraša naše prebivalstvo, ki naj se mu nudi možnost, da izrazi svojo voljo o usodi tega Ozemlja. Danes so tržaški delavci stopili v stavko za vas, kot protest proti barantanju, v znak solidarnosti z vašo veliko bitko, da bi se cona B čimprej združila s cono A in se tako oblikovala skupna bodočnost blagostanja, pravice in svobode. Državljani, prijatelji in tovariši! Ne obupujte! Nudite še nadalje z vašo junaško borbo učinkovito oporo skupni bitki. Danes bolj kot kdaj koli prej čutijo tržaški delavci in demokrati potrebo, da vas imajo ob svoji strani. Bodite združeni, kot smo mi, Slovenci, Hrvatje in Italijani cone A. Vedite, da bomo dvignili svoj glas, ki ga bodo morali skupno z vašim poslušati. Zmagali bomo, ker so z nami najboljši del slovenskega in italijanskega prebivalstva tega Ozemlja, kakor tudi narodov Jugoslavije in Italije. Naj živi enotnost prebivalstev STO! Naj živi bratstvo med narodi! Naj živi mir! CENTRALNI KOMITE KP STO RESOLUCIJA KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Ljudstvo naj pove svoje mnenje in želje LAHKO DOBE TRST...» 6. Tito je 31 marca 1952 izjavil: «Mi še nadalje ostajamo pri predlogu naše vlade, ki smo ga v zadnjem času stavili, namreč skupna uprava, kondomi, nium». Jugoslaviji...» K). Bebler je v Kopru 6. junija 1958 izjavil: «Obstoj dejansko samostojnega, od Jugoslavije in Italije ločenega STO, je spričo vsega, kar se je zgodilo..., v naprej ogrožen... Ce pa Italija vztraja na tem, da o predlogu sploh noče resno govoriti in vztraja na delitvi STO, polem nam ne ostane drugega, kot da govorimo tudi mi o delitvi». 11. Bebler 2. julija v Trstu: «Jugoslavija... predlaga danes, ker ni bila uresničena mirovna pogodba, kondominij in v skrajnem primeru eventuelno delitev... Zato pa Jugoslavija predlaga kondominij, o delitvi bi se pa govorilo, če kondominij ne bi bil sprejet... Zaradi tega se Jugoslavija bolj nagiblje k rešitvi «obstoječih razmer» kot pa k rešitvi spoštovanja obveznosti». 12. Kardelj v Otočcu: «... Nekateri iščejo izhoda v dobesedni uporabi mirovne pogodbe. Mi ne verjamemo, da je to dejanski izhod iz položaja. Za takšno ureditev... je zdaj že dokaj prepozno. Razmere so se zelo spremenile». 15. 6. septembra 1953 Tito na Okroglici: «... Danes je mirovna pogodba za nas, kakršna je, skoro da nemogoča in bi jo morali v marsičem spremeniti... Prednost (internacionalizacije, op. ur.) bi bila v tem, da bi bila umetna tvorba, kot je STO, likvidirana». 14. Kardelj pa je v intervjuvu z dopisnikom francoskega lista «Express» (v prvi polovici septembra 1953) pripravil ozračje za razkosanje STO in za noto Anglo-amerikancev: «...Celotna anglosaška politika nam zagotavlja, da se zahodne sile v Trstu ne bi mogle dovolj energično zoperstaviti aneksiji cone A s strani Italije». Vse te izjave nam torej potrjujejo: 1. da so titovci zakrivili uničenje STO, ker so vodili politiko preziranja mirovne pogodbe; 2. da so o bližnji delitvi vedeli, ker je Kardelj na to odkrito namignil; 3. da so na to delitev tudi pristali. Teh dejstev ne more nihče izbrisati. Titova vlada nosi pred zgodovino vso odgovornost za današnje stanje! Do tega pa je prišlo, ker vodi protisovjetsko politiko in hlapčuje Anglo-amerikancem. Objavljena je bila anglo-ameriška nota, ki vsebuje sklep obeh vlad o rešitvi vprašanja STO z razkosanjem Ozemlja na podlagi izenačenja položaja vlad Rima in Beograda v upravi obeh con. Tako v Rimu kot. v Beogradu so bili na tekočem o tej odločitvi. O njej je vedel Tito, ko je govoril na Okroglici, in je vedel Bella, ko je govoril na Kapitelu. V Washingtonu in Londonu so drug za drugim sledili diplomatski in vojaški razgovori za «rešitev» vprašanja v obliki, ki bi dokončno razkosala Svobodno tržaško ozemlje. Pariz se je s tem strinjal. Note in odgovori, sestanki poslanikov, pomiki divizij, grožnje in lažnivo-domo-ljubna demagogija, resolucije in izjave: vse ni bilo nič drugega kot koreografija za sprejem monstruo-zne note, ki obsoja prebivalstvo cone B pod zloglasno titovsko trinoštvo in razkosava naše Ozemlje, ki je bilo stokrat proglašeno za nedeljivo. Komunistična partija S. T.O. je še dolgo časa prej svarila, da je atlantska politika veleimperialistov in njihovih psov-čuvajev postavljala vprašanje le z gledišča vojne proti deželam socializma in da bi se prav zaradi te politike hotelo priti do razkosanja. Anglo - ameriška nota brutalno uničuje Mirovno pogodbo z Italijo in popolnoma ignorira Organizacijo združenih narodov ter 21 podpisnikov pogodbe. Tokrat podpisniki note ne izrekajo predloga niti ne svojih utemeljenih preudarkov, marveč drastično prevzemajo samovoljni sklep, ne da bi v najmanjši meri vzeli v poštev že- lje in voljo v obeh conah našega Ozemlja živečega prebivalstva. Razvneti le od svojih vojnih ciljev, sta ameriška in angleška vlada sklenili: cono B Titu in cono A Belli. Rimsko in beograjsko vlado vabijo po tolikih demagoških izjavah, naj se zmenila za detajle. Zainteresirano prebivalstvo jih ne briga: to prebivalstvo je za njih ljubezniva žrtev hladne vojne in posledic barantanja. Tripartitna nota je bila navadna sleparija. Sedanja nota pa je zločin. Mi ne sprejmemo tega diktata, ki je vojno dejanje, našemu prebivalstvu pa sovražno dejanje. Ta nota poostruje nasprotja med o-bema sosednima deželama. Ta nasprotja predstavljajo temelj zlonosne politike imperialistov. Mi zahtevamo, da se, predno se uveljavi sklep, ki bi okrnil nerazdružlji vost našega Ozemlja, vpra ša za svoje mnenje prebi valstvo, da se vpraša, ali je pripravljeno biti pred met takšnega mešetarjenja Mi zahtevamo v tem tre nutku referendum, ki naj ga OZN organizira v obeh conah, ker se našemu prebivalstvu mo.ra omogočiti, da odloča o svoji usodi. Apeliramo na vse stranke, vse organizacije, na vse može in žene dobre volje, na vse prebivalce vsakršne narodnosti zato, da se združijo v tej zahtevi in da se omogočijo vsi potrebni ukrepi, da se zasliši volja prebivalstva obeh con, ki želi ostati združeno in skupno živeti v režimu svobode in demokracije v interesu miru na tej zemlji in sosednih narodov. KOMUNISTIČNA PARTIJA STO à S ZASKO 0 DELJIVO Ciano losHevshlh ‘Mir o meni «raflii rin animai Objavljamo skrajšan članek v' sedni deželi Trsla, da bi ju mo- zvezi s tržaškim, vprašanjem, ki ga je objavil moskovski list «Iz-vestija’ dne 20. 9. 1993. V uvodu opisuje članek že znane zadnje dogodke, ki so privedli do Titovega predloga o internacionalizaciji Trsta in izročitvi ostalega ozemlja Jugoslaviji ter do Pellovega predloga o plebiscitu. Članek ugotavlja, da je hrup okrog Trsta povečal medsebojno nezaupanje in sumničenje med Jugoslavijo in Italijo ter nadaljuje: «Naravno je, da je zaostritev italijansko-jugoslovanskih odno-šajev, ki so že doslej bili v stanju stalne napetosti, povečala pozornost svetovnega tiska okrog tržaškega vprašanja. Toda na straneh buržoaznega tiska ni mogoče najti vsaj malo razumne, še manj pa objektivne razlage in osvetlitve teh dogodkov. V svojih naporih, da zakrijejo pravo stanjet stvari, prihajajo nekateri ameriški časopisi do tega, da prikazujejo vprašanje Trsta kot «e-uo od onih nacionalnih vprašanj, ki jih ni mogoče objasniti z razumnimi in logičnimi razlogi». Toda teh «razumnih in logičnih razlogov» ni težko najti, če se spomnimo zgodovine vprašanja. Stroka mednarodna javnost prav dooro ve, zakaj ni bilo tržaško vprašanje doslej urejeno in služi, mea drugim, kot stalen Izvor trenj med Jugoslavijo in Italijo. To je neposredni rezultat dejstva, da so zapaane države na čelu z ZDA onemogočile uresničenje odredb mirovne pogodbe z Italijo v aelu, ki se tiče Trsla, in izkoriščajo tržaško vprašanje za svoje sebične cilje. Kot je znano, je bilo po mirovni pogodbi z Italijo, sklenjeni leta 1947., ustvarjeno Svobodno tržaško ozemlje, katerega neokrnjenost in neodvisnost bi moral jamčiti Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Stalni statut STO predvideva nevtralnost in demilitarizacijo tega o- čneje privezale k svoji napadalni politiki. Prav v tem cilju je bila svoj-čas izdana znana anglo-franco-sko-ameriška deklaracija od 20. marca 1948, v kateri so se tri zahodne države, kršeč mirovno pogodbo, izjavile za priključitev vsega STO k Italiji. To pa ni motilo iste tri zahodne države, da so pozneje postavile predlog za razkosanje STO med Jugoslavijo in Italijo, tako da bi bilo mesto Trst ln njegova luka izročena Italiji, ostali okraji pa Jugoslaviji. Arne-riško-angleška vojaška uprava cone A STO je dejansko stopila že na pot razkosanja, ko je dovolila Italiji, da sodeluje v upravi cone A in dejansko omejila izkoriščanje tržaške luke za potrebe jugoslovanske zunanje trgovine, istočasno so zahodne države z molkom odobrile razširitev na cono 13 jugoslovanskih gospodarskih in upravnih zakonov. Kot rezultat takšne politike ZDA m Anglije živi tako italijansko kot slovansko prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja v pogojih okupacijskega režima in je dejansko oropano demokratičnih pravic, ki jih predvideva mirovna pogodba. Vlado ZDA niti malo ne moti dejstvo da je predlog o razkosanju v nasprotju s tristransko noto z teta 1948. in da oba skupaj grobo kršita mirovno pogodbo l Italijo. Ameriškim napadalnim krogom je važno samo eno: da ohranijo svojo nezakonito oblast v Trstu in s špekuliranjem zdaj z*italijanskimi zdaj z jugoslovanskimi zahtevami po Trstu igrajo s tržaško karto, kot se jim zdi. Amenško-angleški imperialisti težijo za tem, da pri kateri koli varijanti separatne rešitve tržaškega vprašanja ohranijo okupacijski režim v Trstu. Medtem pa postaja takšna igra zemlja, demokratično samoupra- z dneva v dan težja, predvsem vo in pravice njegovega prebivalstva. istočasno upošteva ta statut politične in gospodarske interese sosednih držav ter okoliščino, da je Trst največja luka mednarodnega značaja na obali Jadranskega morja. V mirovni pogodbi je tudi predvideno, da bo Varnostni svet imenoval guvernerja za upravljanje STO. Ce bi se uresničil statut STO, bi Imelo od tega nedvomno korist prebivalstvo tržaškega področja ter bi se obenem ustvarili pogoji za normalizacijo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Zvesta svoji politiki miroljubnega reševanja mednarodnih vprašanj in spoštovanja v pogodbah sprejetih obvez, je Sovjetska zveza vložila nemalo truda, da se doseže rešitev vprašanja STO v interesu miru in varnosti. Sovjetski predstavniki so večkrat postavili vprašanje uresničenja odredb mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo STO. Med drugim je sovjetska vlada zaradi lažjega uresničenja teh odredb pristala v Varnostnem svetu OZN na imenovanje za guvernerja več kandidatov, ki so jih predlagale zapadne države. zaradi tega, ker svetovna demokratična javnost vedno bolj vztrajno zahteva mirno ureditev tržaškega vprašanja, kakor tudi ostalih mednarodnih vprašanj. Ne more se ne upoštevati tudi to, da se zavijanja in taktični manevri, ki jih vrši ameriška diplomacija pri vprašanju Trsta obračajo proti nji sami. V Italiji m v Jugoslaviji ne morejo ne videu teh manevrov, ne morejo ne razumeti, da vladajoči krogi ZDA s svojo politiko samo vozlajo tržaški vozel. Ni težkb razumeti niti to, da če ameriška in takoj za njo angleška in francoska diplomacija pozivajo Jugoslavijo in Italijo «naj ohranita hladnokrvnost» in naj ne zaostrujeta situacije v zvezi s Trstom, delajo to samo zaradi odstranitve ovir na poti ostvaritve ameriških vojno-poli-tičnih načrtov na področju Sredozemskega morja, načrtov nadaljnjega pritegovanja tako Italije kot Jugoslavije v ameriško napadalno politiko. Toda kako naj se ohrani «hladnokrvnost» če je prav politična igra ameriških vladajočih krogov pri tržaškem vprašanju dovedla da zaostritve italijansko-igra se nadaljuje kot prej. Zna- Ce to vprašanje doslej ni bilo, ... . .... , . čilno je, da je državni tajnik urejeno in ce postaja vedno bolj vn/1 w zamotano, nosijo za to neposredno odgovornost zapadne države na čelu z ZDA. Ce hočemo soditi po njihovih delih, niso te države postavile svojega podpisa pod mirovno pogodbo z Italijo, ki vsebuje določila o STO za to, da bi izpolnile sprejete obveznosti, c e par let ameriško-angleški blok preprečuje nevtralnost tn demi-. , o tržaškega področja ter izrazitev STO pod kontrolo Varnostnega sveta, kot zahteva mirovna pogodba. ZDA in njihovi partnerji so odbili, da uveljavijo stalni statuì STO. Izkoriščajoč vojaško okupacijo Trsta s strani anglo-ameriških čet, so spremenili Tržaško ozemlje v veliko an-glo-ameriško vojno in vojno-po-morsko bazo. Ze samo s tem so zahodne države prekršile svoje mednarodne obveze. Odrekle so se reševanju tržaškega vprašanja po mirni poti. Dejstva dokazujejo, aa se napadalni krogi ZDA pri vprašanju Trsta kakor tudi pri drugih vprašanjih ne ravnajo po interesih miru in varnosti, temveč se ravnajo po svojih vojnv-političnih načrtih, v danem primeru na področju Balkana in Sredozemskega morja. Danes je triaško področje dejansko vključeno v napadalni sistem severnoatlantskega bloka. Napadalni interesi tega bloka diktirajo vse akcije zahodnih držav v zvezi s STO. Dočim so določila mirovne pogodbe z Italijo v pogledu STO predstavljala za vse zainteresirane aržave sprejemljiv kompromis v interesu miru tn varnosti na področju Sredozemskega morja, išče ameriška diplomacija takšno rešitev, ki bi omogočila ostvantev ameriških v ojno-politi-čnih načrtov. Združene države oedno bolj Izkoriščajo tržaško vprašanje kot sredstvo za krepitev svojega pritiska ntc ebe so- zda Dulles, z vzdržljivostjo, ki ni v njegovi navadi, v svojem govoru na tiskovni konferenci J. septembra zelo megleno govoril o tržaškem vprašanju. Po eni strani je Izjavil, da tristranska nota z leta 1946. «ne bo večno ostala v veljavi» in da Združene meru, mirovne pogodbe z Italijo, države «še naprej nimajo nič proti drugim alternativam», kar je bilo namenjeno Jugoslaviji. Po drugi strani pa ni omenil nobene «druge alternative», da ne bi povzročil nezadovoljstva Italije. Angleško ministrstvu za zunanje zadeve se je takoj pridružilo Dullesovi izjavi. Toda kakšen je njen smisel'! To je ostalo skrivnost za Rim in za Beograd. «ZDA in Anglija, ki skušajo posredovati v novi italijansko-jugoslovanski krizi zaradi tržaškega vprašanja, so se našle v nekoliko nerodnem položaju — javlja iz Londona dopisnik «New York Herald Tribun». — Obe za-padni dižavi sta se vgrizli v jezik...» Vendar pa vsi ti nerodni manevri ne morejo zakriti pred svetovno javnostjo, da nosijo za u-stvarjanje napetosti na področju Trsta vso odgovornost ZDA ln oni, ki skupno z njimi kršijo mirovno pogodbo z Italijo. Zadnji dogodki v zvezi s Trstom z novo silo potrjujejo, da kršitev mednarodnih ojcez in podpisanih pogodb, v danem pri- poaja resne zaostritve u mednarodnih odnosih. OPAZOVALEC Radio Moskva protestira MOSKVA - Moskovski radio je v petek oddajal oster protest proti anglo-ameriški samovoljni odločitvi o razkosanju STO. Moskovski radio je dejal, da so Anglo-amerikanci s svojim korakom nesramno prezrli mirovno pogodbo z Italijo in njene določbe. Vlada Sovjetske zveze si pridržuje vso pravico postopati proti tej ne-čuveni kršitvi mirovne pogodbe z Italijo. Besedilo diktata Da bodo naši bralci spoznali stanovila stalna vlada Svobod- lijansko-jugoslovanske odnoša-vso resnost novega ukrepa nega tržaškega ozemlja, kakor j je. Upata, da bo ta korak dal anglo-ameriških imperialistov i je pieavideno v mirovni po-na škodo našega Ozemlja, ob- 1 godbi. javljamo razglas, ki ga je conski poveljnik gen. Wintérton v četrtek po radiu naslovil na prebivalstvo cone A STO. TRST, 8. (PIO-AiMG) Mislim, da ste že zvedeli za zelo važno izjavo, ki sta jo skupno podali vladi Velike Britanije In Združenih držav. Ta izjava se tu v Trstu nas vseh zelo tiče. Preden naslovim na vas nekaj besed glede novega položaja, ki se obeta, dovolite, da vam podam celotno besedilo te izjave: 1. Vladi Združenih držav in Velike Britanije sta gledali z veliko skrbjo zadnja poslabšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so ga povzročila nasprotja glede bodočnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. 2. Odkar je prenehala druga svetovna vojna, sta obe vladi skupno upravljali cono A Svobodnega tržaškega ozemlja na podlagi določil mirovne pogodbe z Italijo. Podobno je jugoslovanska vlada bila odgovorna za upravo cone B. Te naloge so bile mišljene kót zgolj začasne in nikoli ni bilo namena, da bi morale postati stalne. Iz dobro znanih razlogov se je bilo nemogoče sporazumeti z drugimi podpisniki mirovne pogodbe, da bi se u- 3. Vladi Združenih držav in Velike Britanije sta se vsled tega znašli v položaju, ki ni bil predviden v mirovni pogodbi, ter sta ponovno posredovali v upanju, da bosta pospešili rešitev s spravo med Italijo in Jugoslavijo. Na žalost ni bilo mogoče doseči sporazuma, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Poleg tega sta tako Italija kakor Jugoslavija odklonili predloge, ki so bili v zadnjem času predloženi tako z ene kakor z druge strani. 4. V ten okoliščinah vladi Združenih držav in Velike Britanije ne vidita drugega izhoda, kakor da napravita konec dosedanjemu nezadovoljivemu položaju. Ti vladi nočeta več nositi odgovornosti za upravljanje cone A. Zato sta skleniti odpraviti Zavezniško vojaško upravo, umakniti svoje vojaštvo in, upoštevajoč pretežno italijanski značaj cone A, prepustiti upravo te cone italijanski vladi. Vladi Združenih držav in Velike Britanije pričakujeta, da bodo ti ukrepi dovedli do končne mirne rešitve. 5. Obe vladi sta trdno prepričani, da bo ta korak pripomogel k ustaljenju položaja, ki je v zadnjih letih motil ita- osnovo za prijateljsko in u-spešno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki je potrebno za varnost zapadne Evrope, kakor je v interesu obeh prizadetih držav. 6. Umik vojaštva in istočasna predaja uprave bosta izvedena kakor hitro mogoče, in to bo tudi o pravem času objavljeno. Gornja izjava je podana v jasnih in preciznih besedah in ni potrebno, da jo pojasnjujem. Želim pa vas opozoriti na zaključni stavek. Dan, ko bodo morale biti izvedene spremembe, ki jih izjava omenja, še ni bil določen. Do takrat bo uprava cone o-stala neizpremenjena. Apeliram na celotno prebivalstvo, naj ostane popolnoma mirno in naj med to dobo nadaljuje s svojim vsakdanjim delom. Mogoče, da se pojavi kak občutek negotovosti, toda prepričan sem, da bo z dobro voljo vseh tudi to premagano. Ni prvikrat, da stojimo pred spremembami, ki smo jih malo predvidevali, verujem pa v prebivalstvo Trsta in cone A in v njegovo že dokazano razumevanje ter tradicijo, da mi med to prehodno dobo izkaže vse svoje lojalno sodelovanje. “NE, CONE A NE BOSTE OKUPIRALI" - JE KRIČAL NA OKROGLICI TITO JE GLAVNI SOKRIVEC za današnje stanje na STO Titova vlada je bila na tekočem o izročitvi uprave Italiji - Kardeljeve izjave dopisniku lista "Express” - V Beogradu so demonstranti vdrli v ameriško in angleško knjižnico Zaradi zahteve Anglo - amerikancev nastopa Titova vlada proti demonstracijam Vse izjave, ki so jih dali posebno v zadnjem času najvišji predstavniki Titove vlade glede tržaškega vprašanja, nam potrjujejo da je bil Tito povsem na tekočem, kako bodo Anglo-americani dokončne «rešili» tržaško vprašanje. Tito in njegova vlada sta prav dobro vedela, da bodo ZtDA in Anglija prepustile cono A Italiji in jasno je, da sta v vlogi zvestega hlapca zapadnih imperialistov tudi poslušno sprejela in se strinjala s to «rešitvijo». Že iz tega razloga je torej ves hrup in vrišč, ki ga je zagnalo titovsko časopisje okrog samovoljnega diktata za izročitev uprave cone A Italiji, naravnost nesramno metanje peska v oči jugoslovanski javnosti in tržaškim Slovencem, posebno še tistim naivnežem, ki so morda pričakovali, da se bo jugoslovanska vlada resno zavzela za zaščito tržaških Slovencev. Se na Okroglici se je Tito v 1 jugoslovanskih narodov, ki so morda še verovali v geslo «tu- svojem govoru svečano za- j Spravljen v koš. In še globlje klinjal: «Ne, cone A ne boste I je to demagoško geslo potisnil okupirali!» Toda že takrat je | v ozadje isto tako Kardelj dne barantanje dozorelo, ker se ■ ■ " v " - brez dvoma niso zaman vrstili pri Titu in Pelli višji predstavniki zapadnih vlad, njihovi Da si je bila Titova vlada {je torej tisti, ki prodaja Trst docela na jasnem, kakšna bo j Italiji? Sicer pa je Kardelj s rešitev, ki jo bodo vsilile ZDA to izjavo še bolj podkrepil Ti-in Anglija — vedno seveda v tov «Italijani lahko dobe Trst», sporazumu s svojima poslušni- ] V boljšo objasnitev Titovega ma hlapcema Titom in 'Fello I podlega izdajstva pričakovanja — vidimo iz izjave, ki jo je dal Kardelj v drugi polovici septembra dopisniku lista «Express». «Te pravice kakor tudi celotna anglosaška politika nam zagotavljajo, da se zahodne sile v Trstu ne bi mogle dovolj energično zoperstaviti aneksiji cone A s strani Italije. Toda mi nikdar ne bomo priznali takega položaja in bomo podvzeli vse potrebne u-krepe, ki so na razpolago v miroljubni državi, da bo takega položaja ne pride». Kakor vidimo so te Kardeljeve besede v fiistvu že priprava jugoslovanskega javnega mnenja, da bo v cono A prišla Italija in da se bo Titova vlada omejila na papirnate proteste. Titov «cone A ne boste okupirali» je bil torej kaj kmalu generali, poslaniki, ministri, sploh čreda mešetarjev, ki se jim je mudilo, da se čimprej reši vprašanje, katero je predstavljalo kamen spotike za sklenitev sredozemskega vojnega pakta. 4. t. m. v Kočevju, kjer je pri naštevanju vseh predlogov, ki jih je postavila Titova vlada povedal tudi to-le: «Mi smo dali konkreten predlog teritorialne razdelitve. Rekli smo: če hočete dosledno uresničenje etničnega načela, potem je mesto in to ali ono mestece v coni B res vaše, ker ima italijansko večino». Kdo NAJNOVEJSE VESTI Najnovejša poročila pravijo, da namerava italijanska vlada v kratkem imenovati za cono A svojega «visokega komisarja», ki bo prevzel upravo področja. Prav tako se pravi, da se bo izročitev uprave izvršila dne 3. novembra t. 1. ali pa prihodnjo pomlad. Po tem, kar se je zvedelo, lahko poročamo, da so vse an-glo-ameriške čete v stanju pripravljenosti. Prav tako je v stanju pripravljenosti policija. Sole za angleške in ameriške otroke so bile zaprte že v sredo zjutraj. Opaža se, da ameriške in angleške družine pripravljajo prtljago. Vojaško poveljstvo jim je sporočilo, da morajo biti pripravljene na takojšen odhod. Demobilizacija se vrši tudi v uradih Vojaške uprave in na poveljstvih okupacijskih čet. • Po neuradnih italijanskih poročilih bo prišlo v cono A, čim se bo predaja oblasti izvršila, več oddelkov vseh rodov vojske. Titovske oblasti so zaprle blok med Ospom in cono A. Gibanje med obema conama je skrajno omejeno. Po nepotrjenih vesteh bodo titovci zaprli bloke med cono A in cono B. Velika je ogorčenost proti V coni A je vse popolnoma ' Anglo-amerikancem. Sedaj vsi mirno. Nikjer ni prišlo do no- vidijo, da so oni glavni krivci benih incidentov. Vest o noti =tania’ ki ^ nastal. Vsi hupa je povsod vzbudila živahne dJe Pa.!e odzivajo poz.vu Ko-komentarje. Za sedaj je vse o- stalo pri komentarjih. Na vsak način je dobro, da se nihče ne pusti izvabiti od karšnekoli provokacije, ki bi lahko otežila položaj. Na podeželju vlada med Slovenci upravičena zaskrbljenost. Danes bolj kot kdaj koli prej se čuti potreba po povezavi z italijanskimi demokratičnimi množicami. Vsak poskus okrnitve te povezave in slovansko-italijanskega bratstva bi prav nas Slovence težko prizadel. Opaža se zmeda v titovskih vrstah. V Lonje-rju, n. pr. tudi titovci preklinjajo na vse pretege Tita, ki je toliko obljubljal a nobene obljube držal. Mnogo je titov-cev, ki priznavajo, da je zgrešena titovska politika privedla do tega stanja. So tudi indipendentisti, ki se približujejo našim tovarišem in izjavljajo, da so bili zaslepljeni in da sedaj vidijo, da je imela Komunistična partija prav in da so zato sedaj odločno na njeni strani. munistične partije za odločen boj proti razkosanju. Ze v petek popoldne je bilo nabranih na tisoče podpisov proti razkosanju. Včeraj zvečer se je v Nabrežini sestal občinski odbor, dočim se bo danes zvečer na izredni seji sestal občinski svet dolinske občine. Živahne in pikre komentarje je povzročilo dejstvo, da je bilo po Trstu razobešenih pičlo število italijanskih zastav. Zgleda, da so ljudi pripadniki italijanskih šovinističnih strank zelo nezadovoljni s tem, kar se je dogodilo. V vodstvih italijanskih nacionalističnih strank je zavladala velika zmeda. Prihaja do izraza mnenje, da jih je Pellova yladg izdala. Med istrskimi begunci pa vlada veliko ogorčenje proti anglo-ameriškemu sklepu. Prišlo je do ostrih prerekanj in do izpi dov proti rimski vladi. Na splošno prevladuje med njimi mnenje, da je STO tudi za njih edina mogoča rešitev. jega nočemo, svojega ne damo», pa imamo zadnjo izjavo Kardelja Zvezi novinarjev Jugoslavije, v kateri pravi, da «bo Jugoslavija storila vse u-krepe, kar jih ima na razpolago na temelju ustanovne listine Združenih narodov, da bi zaščitila jugoslovanske koristi v coni A. V tem smislu bo jugoslovanska vlada izročila zahodnim državam tudi protestno noto». Torej papirnata borba na celi črti. Jugoslovansko ljudstvo pa je v velikih pouličnih manifestacijah dalo duška svojemu ogorčenju, ki je šlo — proti vsem pričakovanjem titovskih oblasti — v pravilno smer. Samo titovsko časopisje mora priznati, da je v Beogradu množica demonstrantov predrla kordone ljudske milice pred angleško in ameriško knjižnico in razbila šipe, vdrla v knjižnici in ju opustošila. In le s težavo se je milici posrečilo preprečiti demonstrantom, da bi vdrli v angleško in ameriško ve’eposlanistvo. Jugoslovansko ljudstvo je dalo torej duška svojemu upravičenemu ogorčenju proti tistim, ki so ga še enkrat kruto prevarali. Protestiralo je proti tistim, ki so spremenili Jugoslavijo v svojo kolonijo in vir izkoriščanja _ in izmozgavanja delovnega ljudstva. Ta protest pa je bil medvomno obenem obsodba vse izdajalske Titove politike in njegovega režima, ki je pahnil narode Jugoslavije v suženjstvo zapadnih imperialistov. Protest je zavzel za ZDA, Anglijo in Tita povsem nepričakovano smer in zaradi tega se skuša titovski radio opravičevati češ, da «so se med manifestante vrinili nekateri provokatorji». Zaradi tega so tudi vladni krogi ZDA takoj namignili svojemu hlapcu Titu «naj ne pretirava». In zvesti hlapec je seveda takoj ubogljivo izpolnil njihove želje. Ze naslednji dan je titovska «socialistična zveza delavcev», to je najvišja politična organizacija v državi, pozvala vse svoje podrejene organizacije, naj ne prirejajo več pouličnih manifestacij. Tako se bo torej vsa «obramba koristi Jugoslavije v coni A in zaščita tržaških Slovencev» omejila na nekaj diplomatskih not, ki si jih Titovi gospodarji že v naprej pričakujejo. Titov svečani «cone A ne boste okupi-ralia, «Trsta ne damo», «Nikoli več Italije» so bili — kar smo sicer mi vedno trdili — le metanje peska "v oči in nesramno varanje jugoslovanskih narodov in tržaških Slovencev. Kot zvesti hlapec atlantizma in protisovjetizma je Tito padel že tako nizko, da ne sme dopuščati jugoslovanskemu ljud- stvu javnega izražanja svojega upravičenega ogorčenja. Zato so klavrni poskusi še ljudske demokracije. Na naši Strani je blok 800 milijonov svobodnih ljudi, ki imajo kljub bolj klavrnih tržaških titov- , Eisenhowerjem in Churchul0m cev, da bi zvrgli krivdo za da- ' j da povedo svoje mne-S* “S 1 »je in postavijo svoje zahteve. in Kil imeli ravno nasproten učinek. Celo sami njihovi pristaši so končno spoznali utemeljenost naših svaril pred pretečo nevarnostjo pogubno-snega zaključka mešetarjenja s STO. Sprevideli so, da je poleg zahodnih velesil glavni krivec tega stanja prav Tito, ki je podredil vse interese Jugoslavije v coni A in svoji deželi ter obrambo tržaških Slovencev, politiki vojne proti SZ in deželam ljudske demokracije. Nadaljujmo borbo (Nadaljevanje s I. strani) mo svojo borbo, ker vemo, da imamo pravico na svoji strani. Nadaljujemo svojo borbo za uresničitev STO, za spoštovanje mirovne pogodbe. Mi se v tej naši pravični borbi čutimo močne. Na našem stališču so ogromne sile: ob naši strani je velika Sovjetska zveza, ki mora še povedati svoje mnenje o nesramnem anglo-ameriškem diktatu, ob naši strani stojijo 500-milijonska Kitajska in vse Na naši strani je 10 milijonov italijanskih delovnih ljudi, 6 milijonov Francozov, milijoni in milijoni delovnih ljudi vsega sveta, ki nas bodo podprli v pravični borbi za spoštovanje mirovne pogodbe, ker je to borba za mir v tem delu Evrope in v svetu. Na vsak način pa mi v tem težkem trenutku vemo, da smo edina sila, ki lahko z vedrim celom in ponosom stopa pred prebivalstvo, ker smo vedno zastopali pravilno stališče. K nam se obračajo tudi tisti zaslepljenci, ki so do včeraj verjeli v obljube Rima in Beograda, Washingtona in Londona. Zato pa v tem težkem trenutku, ker se zavedamo, da je to mnenje vsega prebivalstva, zahtevamo, da naj se mešetari i končno obrnejo na nas in naj nam dopustijo, da povemo svoje mnenje o vsem tem. Hočemo, da se zasliši ljudsko mnenje, ki je prav gotovo kot en sam mož proti takšni pogubonosni rešitvi. In s tem mi zaključujemo; naprej, pogumno, hladnokrvno nadaljujmo svojo pravično tjor-bo, ker nas noben diktat ne more ukloniti in noben diktat ne more izbrisati podpisanih obveznosti. RESOLUCIJA CK KP $11 od 19. septembra m Centralni komite Komunistične partije STO', upd števajoč najnovejši razvoj tržaškega vprašanja po predi logih, ki sta jih postavili vladi v Beogradu in Rimu, srn» tra za potrebno, da v sedanji situaciji ponovno iznes1 svoje stališče. Predlog voditelja jugoslovanske vlade o takozvani «in ternacionalizaciji» mesta Trsta in priključitvi vsega osta lega zemlja k Jugoslaviji predstavlja nesprejemljivo pel spe .čtivo, da se Trst spremeni v nov Tanger. Mesto t bito tako ločeno od svojega neposrednega zaledja in t> dejansko postalo vojna luka beograjskega diktatorja l> njegovo napadalno politiko na Balkanu. Predlog predsednika italijanskega ministrskega sveti predvideva organiziranje plebiscita pod okriljem Z drl Ženih držav, Anglije in Francije, z intervencijo jugosl» vanske in italijanske vlade, za izbiro med vključitvijo Italiji ali . Jugoslaviji. Ta predlog ne more privesti d® rešitve vprašanja Svobodnega ozemlja temveč predstavi]1 nevarnost, da se podaljša in poslabša trpljenje prebival' stva cone A in cone B, ki je že naveličano živeti kot žrte' «hladne vojne» in imperialističnih nasprotij ter nestrp"1 pričakuje konca sedanjega neznosnega stanja. Komunisti niso proti plebiscitu in so vedno trdili, d* če bi OZN določila njegovo izvedbo, bi se ga udeležili i® se pri tem borili, da bi se plebiscit izvršil v kar naj boli demokratičnih pogojih, v spoštovanju ljudske volje. Tod1 predlog Pelle se poziva na trostransko izjavo od 20. mat’ ca J 948 in se s tem povezuje s sramotno sleparijo, zasn° vano, da se s prevaro izsili glas italijanskega naroda ' korist klerikalne klike za interese atlantske politike. -predlaganjem plebiscita postavlja danes rimska vlad1 tržaško vprašanje ponovno v okvir takozvanih atlantski!1 zavezništev, to je, v okvir politike izsiljevanja in strah0, vanja tako kot ga postavlja beograjska vlada. Predlog Pelle za plebiscit, kakor tudi Titov predlog za «intero1’ cionalizacijo» Trsta in priključitev vsega ostalega ožel"’ lja k Jugoslaviji, ima namen zaostriti 'mednarodne odn° saje, prezirajoč mirovno pogodbo in Organizacijo združ6' nih narodov. Obenem pa popolnoma protidemokratičn” prezira pomembni del krajevnega in mednarodnega ja?' nega mnenja, ki je naklonjeno ustanovitvi Svobodne?1 ozemlja. Komunisti smatrajo, da predlog klerikalne vlade samo neizvedljiv, temveč je tudi nevaren, ker bi lahk° predstavljal sredstvo za dosego onega dokončnega ra8'! kosanja STO, ki ga dopuščajo, poleg italijanskega 'l' atlantskega tiska, tudi ugledni predstavniki Krščanske d6' mokracije kot perspektivo umika. Sedanje stanje našega Ozemlja, polno nevarnosti, ic| rezu tat nesrečne atlantske politike De Gasparijeve vladc' ki je tej politiki podredila interese italijanskega narod8 ter politike beograjske klike, ki je izdala jugoslovansK6 narode in poteptala in zavrgla mirovno pogodbo. PrV8 žrtev te politike je prebivalstvo Svobodnega ozemlja, k1 je predmet sleparij in špekulacij in katerega stanje se je postopoma slabšalo, dokler ni postalo povsem neznosn0 tako s političnega kot z gospodarskega, socialnega in m0-ralnegà vidika. Slovenci, Italijani in Hrvati teh krajev se vedno bdi prepričujejo, da je mogoče iziti iz tega stanja z uveljs' - vitvijo mirovne pogodbe, ki bi pomenila združitev obel1 con in prenehanje zatiralnega okupacijskega režima. ^ ustanovitvijo STO bi imelo prebivalstvo možnost, da se samo upravlja in si s pomočjo demokratično izvoljen6 ljudske skupščine določi ustavo, ki naj zajamči temelju6 svoboščine in človečanske pravice dočim bi uredbe, d°' ločene v mirovni pogodbi za politiko gospodarskih 'odnosov z vsemi deželami, nudile perspektive premagani8 sedanje težke krize tržaške luke, industrije in trgovin6' Celo plebiscit, ki v sedanjih mednarodnih pogojil1 nima nobene perspektive uresničenja, bi se mogel izvest' — če bi bil zahtevan —■ v ustanovljenem Svobodne"1 ozemlju. V izogib dokončnega razkosanja STO in nadaljnje?8 trajanja sedanjega neznosnega stanja, vztraja Central"1 komite Komunistične partije STO v podpiranju zahtev6 po enotni civilni upravi za obe coni, ki naj se izved6 kot takojšnji in začasni ukrep. Okrog te zahteve. "8 katero je s svojim podpisoma pristalo že nad 40.000 državljanov, se morejo in morajo združiti stranke in politico8 gibanja ter vse prebivalstvo. Sprejem te zahteve ne obv6" zu,e na odstop od katerega koli načelnega stališča v zve8' z dokončno rešitvijo, temveč nasprotno nudi stvar"6 možnosti novih pogojev, v katerih se bo mogla vsaK8 stranka ali politična skupina bolje boriti za dokonč" rešite/, ki jo želi, v ozračju svobode m spoštovanja demokratičnih pravic. V tej težki situaciji, ki ogroža mir in prèdstavlja provokacij in hujskanja sovraštva med narodi, poziy:l Centralni komite Komunistične partije STO vse tovariš6, demokrate in državljane, naj bolj kot kdaj koli prej utri"" jejo soglasje med tuživečimi narodi m naj z odločnosti0 in navdušenjem utrjujejo enotnost vseh sil miru, poseb"0 pa enotnost delavskega razreda. , Naj živi bratstvo med Slovenci, Italijani in HrV"‘ STO! Naj živi prijateljstvo med narodi Jugoslavije r Italije! Naj živi mir! CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO “Corriere" se je popolnoma razgalil Nekaj besed je jasno, da moramo povedati lažnim indipenden-tistom, ki izdajajo list «Corriere di Trieste». V petek zjutraj je «Corriere« izšel z naslovom ki se glasi: «Anglo-amerikanci izdajajo mandat Združenih narodov — Ponovno se stopa po poti, ki je izročila Berlin u roke sovjetskim. četam». Uvodnik pa se glasi: «Korejsko vzdušje». V tem članku se pravi, da so se «anglosaške velesile napotile po poti, Jel je privedla zlobnega Hitlerja do grmade in izročila Berlin v roke Rusom». Nato pa se <