Št. 51. V Gorici, dne 27. linija 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden T Štirih izdanjlh, in sicer: vsaktorek in petek, jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Liatoin" in s kako drugo. uredniSko izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......Rld. 6-— pol leta. . . j, 4. ... t 3-— četrt leta . . .•". V'.'. »' 'tf)0- -Posamične številke stanejo <> Jcr. • Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsakdan od 8. ure zjutraj do (J. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnina s« ne oziramo. • ^IMtlMORECizhaja-^eodvisnouod «SoSfl» trikrat mesečno in stane vse loto gld. 1*20. cSoča* in »Primorec« se predajata v Gorici v to-bakarni Sch\varz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo In odpravaJStro se nahaja v Gosposki ulici gt 9 v Gorici v IL nadstt. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dajv.od 11. do 12. ure predpaldne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reoi, katere n-j spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraviilStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravništvo. ______ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstaii, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ~ 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino iu oglase je plačati loco Gorica. „GoiiSka Tiskanm" A. GaurSeok tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca« Se -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih /5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Sloy. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna > A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. „Soče" in „Adriatische Post". (Ob moji desetletnici). S prihodnjo Številko poteče prvo polu-letje; ob enem se bliža konce moje desetletnice časnikarskega, književnega in narodnega delovanja v Gorici. Skrajno žaljen meseca marca v »Slov. Narodu* sem bil sklenil, umakniti se v zatišje; todu razmere, v katerih živim in katere sem sam pomagal ustvariti, so močnejše nego moja volja ¦— in ostal sem pri dosedanjem delu, katerega ne morem in po vesti ne smem opustiti. — Sodbo o mojem 10-letnem delovanju v Gorici prepuščam narodu. Jaz sem si v svesli, da sem delal več nego bi bil smel z ozirom na svoje telesne moči. Ako mi pa hoče kdo to ali ono očitati, naj pomisli poprej: kakoSni časi so bili posebno za me v teh 10 letih, kakošen je bil naš položaj leta 1889. in kakošen je danes, potem naj pa sodi, Rad bi videl moža, kateremu bi v tak6 burnem in odgovornem delovpnju, kakorlno je bilo moje, nikdo ne mogel ničesa očitali! Ako bi bil kdo drugi na mojem mestu, kdo ve, ali bi šlo vse tak6, kakor si morda kdo želi. Toliko le mimogrede. »Soča* bo izhajala torej nespremenjena tudi zanaprej, toliko časa, dokler bo imela dovolj naročnikov. Cena ostane nespremenjena, saj jo tuk6 nizka, da ž njo ne pokrivat:« rednih stroškov. Vkljub temu je ne povis.i.s ker upam, da bo število naročnikov raslo ia "a se mi pozneje kdaj pokrijejo vsi deficiti. Pazljivim čitateljem so gotovo jasni ia-zori, ki veljajo v uredništvu »Soče*. Kakd mislim ž njo tudi zanaprej, sem že povedal v sestavkih »Soča* in »Sloga". To, kar sem tam povedal, je le rahla ponovitev tega, kar sem pisal pred 10 leti. Takrat sem tako-le označil »Sočino* stališče: V članku »B o d i j a s.no" sem pisal: »Govorili in delovali bodemo pa tudi za složno delovanje doma, za svoje domače potrebe in razmere. Govorili in delovali pa ne bodemo za slogo s stališča lerorizovane, ampak slobodne volje, ne da bi posamični-kom alt tudi celim strankam mašili usta, da svet ne izve njihovih mislij in želja, ampak da vemo in poznamo želje najrazličnejših posanilčnikov in strank, kajti le na tak na- MARCO VISCONTI Zgodovinski roman Jtalijanski napisat tTommaso 6rossl (Dalje) Brodar je stisnil ustnici, ki sta se mu začeli tresti. Tak6 je bilginjen, da le s težavo je zadrževal solze; v njem se je obudilo tako nežno sočutje in ljubezen do stare tovarišice svojega Življenja, da je bilo to nekaj bolj močnega, bolj svetega in bolj ginljivega nego prva goreča ljubezen, katero je imel do nje v letih njene mladosti. DVANAJSTO POGLAVJE. Bilo je že pozno. Slišalo se je le še zamolklo Šumenje jezera; včasih je veter popihal v vrhe kostanjev, ki sta zakrivala brodarjevo bajto. Nenadoma je pes, ki je bil sključen na postelji, privzdignil svoj gobček, zadri ušesi in začel režati, in kmalu na to je poskočil in stekel proti durim, jezno renčeč in lajajoč glasno, kolikor je mogel. Miha in njegova žena sta jela poslušati.' Sli- 1 čin je možno pobratimsko sporazumljenjo". In na drugem mestu: »Soča" . je glasilo »Sloge" prav toliko, kolikor »Slovenskega Jeza* ali .Zavednosti" ali »politične Čitalnice v Oepovanu", ali pa tudi ostalega naroda, ki nič ali le malo vu o teh društvih. Če bi pa ta ali oni predsednik ali kdorkoli zahteval, naj bi »Soča" ne sprejela ničesa v svoje predale, česar ni poprej odobril on, ali da bi šla v boj proti vsem tistim, ki slepo ne plešejo po njegovi volji, lak mora res skrbeti za drugačna sredstva, toda jedinega glasila naj ne skuša zlorabiti v svoje namene". In končna 'zjava: »1. »Soča" je nezavisno glasilo naroda slovenskega na Goriškem, v katerem dobi prostora vsakdo, kdor se resno trudi za blagor naroda. 2. Urednik lista je popolnoma nezavisen od vsake politične stranke, od društev ali tudi katerihkoli posamičnikov. Tisti pa, ki bi radi ponižali »Sočo" v pomilovanja vredno služkinjo samovolji čestokrat jedno same osebe in bi radi uklonili voljo urednikovo v hlapčevsko spone, da bi smel pisati le to in le toliko, kolikor mu dovoli milostna cenzura po&amičnikov, ta so zelo molil" Nočem, da bi kdo aplikoval gornje odstavke iz »Soče" pred 10 leti na sedanje razmere ali osebe. Hočem reči le toliko: kar je veljalo pred 10 leti in se je izborno spo-neslo, saj govore dejstva dovolj jasno in glasno, t o t u d i d a n e s n e morebiti krivo. Dokazuje tudi, da sem dosleden v glavnih načelih, ki naj odločajo v uredništvu »Soče", in da nisem hotel nikdar bili le o r o d j e v rokah drugih oseb, marveč nezavisen delavec, ki ve, kaj hoče, — in da to moje stališče ni bilo nikdar na škodo skupni naši slovenski stvari, to dokazuje zgodovina zadnjih 10 let. Jaz po potrebi odkrito povem, kar mislim, in to tudi vsakomur v obraz, kar mi je prineslo sicer marsikako neprijetno uro. ali pomagali ne morem. AH bi bilo pa bolje, ako bi bil neodkrit, zahrbten značaj, da bi rabil večkrat spretnost svojega jezika in peresa v to, da bi zakrival svoje prave namere in nazore? Da sem hotel ostati vedno zvest svojim nazorom glede na »Sočo", sem pokazal v slavnostnem članku ob prvi obletnici znanega razkola dne 31. oktobra 1. 1890. v .Soči* št. 44., v katerem sem ponatisnil gornje odstavke in dejal: „....... s ponosom zatrdimo : šala nista nič nenavadnega, ampak le običajni šum. Mož je vendar odrinil zapah, odprl in šol ven. Slišal je tam pri Limonti drugega psa lajati; bil je ribičev pes. Zlezel je na neko skalo, ki je bila za njegovo hišico, pogledal proti vasi in videl, da se je na tisti strani nebo žarelo, visoke pečine pa so bile razsvetljene od neke trepetajoče in nestalne svetlobe, katero je moral pač gotovo provzročevati kak požar. «Ogenj v Limonti!» je zavpil in tekel hitro na tisto stran, da bi pomagal, kar bi mogel. «Varujte se nesreče*, jezavpila žena za njim in na to se vrnila v hišo, kjer se je vrgla na kolena in je začela goreče moliti. Grede naprej je slišal Miha neke krike iz vasi; kmalu na to še drugo, ki so prihajali od različnih strani j in celo* z gore, kakor tudi od obrežja. Po-četkom so bili kriki le posamezni, in se je moglo še razločevati, od katere hiše prihajajo; a potem so jeli naraščati in so se kmalu pomešali v splošno, obupno vpitje. PrišedŠi na neko višavo, se jo prepričal, da je bilo vžgano navlašč, kajti tak6 smo pisali takrat, p r i t e m ostanemo tudi danes, to je naš program". Tak6 sem pisal torej tudi po slovečem občnem zboru »Sloge" meseca septembra 1. 1800., ko je prešla v oblast stranke, kateri je stala v javnosti na čelu moja »Nova Soča*. — Ali so bili moji nazori napačni? Ako je »Soča" 10 let pod mojim neposrednim nadzorstvom kolikor mogoče dobro vršila svojo nalogo nezavisnega glasila, da jo govorila tudi o razmerah in osebah, katerih se marsikak drug list ni upal dotakniti, — menim, da po takih nazorih lahko brez skrbi nastopim drugo desetletnico svojega delovanja na časnikarskem polju. Zagotavljam pa p. n, čitatelje in naročnike, da nimam prav nikakih postranskih namenov* kakor jih doslej nisem imel, in da bom skrbel vedno za to, da bo »Soča* kolikor mogoče skrbno in previdno uredovana, Da vsakomur \selej ne bo po godu to ali ono v »Soči", je gotova istina, saj vedno še m eni n S h i I o; toda razmere, ki cesto odločujejo, so večkrat močnejše nego volja in želja urednikovo. Zajedno vabim tudi boljšo stanove »So-einega* kroga, da bi si naročali »A d r i a-tisclio Post«, ker jej še ni zagotovljen obstanek, kajti stroški so neprimerno večji nego za jednak list v slovenskem jeziku. List je jako potreben, in čitajo ga pridno neslovenski krogi, posebno v Gorici in Pulju, pa tudi gori na Dunaju. V vseh ministerstvih ga čitajo in izvedd iž njega marsikaj, česar bi drugače ne vedeli. List je pisan sicer precej z rokavicami, toda naliva v vsaKem vprašanju čistega vina brez obzira ne na levo ne na desno. Letos mi grozi kaj občutna zguba. Kdor je uverjen, da je tak list potreben, naj mi tudi pomaga, da ga polagoma postavimo na trdna tla. 2 gld. naročnine posamičniki prenesejo lož-je nego jaz zgubo nekolikih stotakov. Potrebujem vsaj še 200 naročnikov. Upam, da to število tudi dosežem — ali začetek je res težek 1 A. G a b r š č e k. DOPISI. Iz dornbcrške okolice. — Dne 12. t. m. sem bil slučajno v Prvačini, kjer je delil naš goriški nadškof-kardinal zakrament goreli sto hkratu dve hiši, vsaka na nasprotnem koncu vasi. Začel je pazno poslušati, položil je dlan za uho, da bi bolje vlovil glas, in tako" je mogel ra/. ločiti med tistim glasnim vpitjem neke pretilne vsklike in kletvine. Uprl je. svoje oči ha trg pred cerkvijo in zapazil, da so se med divjim vrvenjem ljudstva blesketali oklepi in sulice. Tedaj je jel slutiti, kaj bi moglo biti, in žal, uvi-deval je vsaki hip bolj, da se ne moti. Požar je naraščal, in kmalu je bila cela vas v ognju. Voda v jezeru je za-rudela. Videlo se je nekaj ladjic odriniti od kraja; ljudje v njih so veslali na vso moč. Od začetka so bile rudeče tudi te ladjice in ljudjč, toda čim bolj so se oddaljevale, tem bolj je ugaševala svetloba na njih; nazadnje jih je bilo komaj videti v mraku pluti naprej. Sedaj so se skrile očem, a sedaj so se za hip zopet prikazale v zadnjih svetlobnih trakih, ki so skakali som ter tja po jezeru, dokler se niso popolnoma izgubile v neskončni nočni temi. Brodar je hotel že kar hiteti naprej in skočiti med tiste razbojnike, ki r so vse pokončevali, toda zadrževala I sv, birme, Opoldne p bilo že vse zavrženo, in birmanci in botri so odšli vsak na svoj dom,— Popoldne — tako so mi pravili — pojde visoki dostojanstvenik obiskat tudi podružnico prvaške cerkve, to je cerkev sv, Lovrenca v Zaloščah. Ker sera imel opravilo v bližnjem Dornbergu, krenem tudi jaz v Zalošče. Med potjo sem premišljeval, kako je to še dandanes mogoče, da Zalošcani-Saksidovci so še vedno podrejeni oddaljeni p r v a š k i fari, med tem ko so v političnem obziru ena katastralna občina z bližnjim Dornbergom, in ker se 2« itak poslužujejo službe božje v bližnji dornberški fari, kadar ni v cerkvi podružnico sv. Lovrenca v ZaloSčah sv, mašo. Ti zapuščeni otroci Eve — ce jih že tako smem imenovati — plačujejo dva duhovnika za Prvačino, imajo pa zato lendke službe božje v ZaloSčah, vse drug« si morejo drugod poiskati, le v farni prvaskl cerkvi no, ki je oddaljena, tako tla moro lo maloknteri k službi božji tjc prihajati, V starodavnih časih ni bilo to brez pomena, kajti takrat ni bilo nobenega mosta čez reko Vipavo. Zalo so morali po desnem bregu Vip»ve hoditi v prvaiko faro. Dandanes pa je vse drugače. Železni most v Zaloščah veže skladovno cesto, ki pelje skozi Domberg v Prvačino itd. Ko si vse to natančno ogledujem in konečno obžalujem položaj Zaloščanov-Saksidovcev, ki so komaj čakali v obilnem številu na prihod Njegove Prevzvišenosti pri okusno napravljenem slavoloku, zapazim pri vhodu med vejevjem na slavoloku napis s pozlačenimi črkami: »To, kar narava sama določuje, Kar molimo že dolgo vrsto let, To naj Vaša Prevzvišenost rešuje In združi naše veje v — oljke cvet*. Komaj sem prečital te pomenljive besede, kar pridrdra mimo kočija in Prevzvišenost se ustavi pri slavoloku. Pa glej I Ko je bilo vse tiho in blagoslova pričakujoče ljudstvo mirno, se oglasi izmed množice gospa, ki se je predrznila zavpiti: Naprej, naprej, lukaj ni pravi napis, ta napis je od nasprotnikov, in ni tak, kakor ga je naredil naš dohtar! Na to vpitje je ljudstvo kar ostrmelo, meneče, da ni res, kar je slišalo, ampak da so to le sanje! O ti predrzna ženska 1 Mislil ga je misel na njo, katero je bil pustil samo v ubožni koči. Ko je tako" omahoval, je zaslišal, da so tam blizu zašumele veje, kakor bi jih kdo premikal, in začutil je tudi stopinje. Stopil je za deblo neke stare oljke, in pri svetlobi, katero je pošiljal požar celtf do tja, je zagledal neko ženo z dojenčkom v naročju in še neko deklico, katera seje držala za njeno krilo. Žena je vlekla tudi kravico za seboj. Uboga žival se je ustavljala in je pogledovala nazaj proti vasi. Žalovala je menda po zapuščenih jaslih iti jo mukala. Na njeno mukanje je odgovarjalo drugo od raznih daljav in stranij; bili so namreč še drugi nesrečniki, ki so prav takč spravljali proč svojo druži- • nico, kravico in še kaj drugega,- kolikor so mogli. Miha je takoj spoznal ženo. Stopil je tedaj pred njo, poklical jo po.imenu in vprašal: «Kaj se godf tam doli, povejte mi, ali se more na kak način pomagati ?* «Samostanski vojaki so vžgali vas», je odgovorila prestrašena žena, «in sedaj pobivajo vse tiste, katere morejo ulo- sem, da je zblaznela, "aH pozneje sem poizvedel« da, dasiravno niti domovne pravice nima v Zalošfiah, se vendar briga ter sovražno nasprotuje, da ne bi prišlo do združenja s bližnjo faro dornberško. Kako in kam se je potem izgubila, ne vem, gotovo pa je, da n: Čutila za tako občudovanja vredno obnašanje nikake sramote! Ko se je ta predrznost, ki nt bila gotovo nobenemu všeč, prezrla, se je zahvalil za ustanovo vikarijata v Zaloščah g. dr. Hojic, nasprotno temu je pa g. podžupan Bud in pojasnjeval in kazal na slabe sedanje gmotne odnošaje, da nikakor ni mogoče imeti samostalne duhovnije, ker vsied nastalih slabih časov, provzročenih po trtni uši, bi ne bilo mogoče Zaloščanom-Saksi-dovcem, ki so v večini revnega stanu, zidati hišo in zvonik ter slednjič, ako bi se tudi na kak drugi način pripomoglo do potrebnih naprav, ne bi bili zmožni sami vzdrževati dotičnega duhovnika. Kaj se je pozneje, ko si je visoki dostojanstvenik ogledal podružnico in pokopališče, zunaj cerkve godilo in govorilo, je bolje, da zamolčim. Kar strmel sem, uvidevsi, da ni bilo skoro mogoče tamošnjemu g. podžupanu razložiti težnje, potrebe in prošnje za združenje oddelkov Z. S. v bližnjo faro Dornberg, kajti na necuven način je trojica nasprotnikov dornberške fare ugovarjala resničnim doka-.zom podžupana, kateri je nepristransko in z odličnim govorom priporočal združenje oddelkov v dušni in telesni blagor! Nastal je bil vsled razburjenja skoro škandal, in knezonadškof, opazujoč vznemirjeno ljudstvo, je, priporočevaje mir in edinost, nas blagoslovil in odšel z obljubo, da se sčasoma potrebno ukrene na splošno korist Žaloščanom-Saksidoveem. Meni se ni bilo več dolgo muditi, ampak vrnil sem se in med potom na slavoloku pri odhodu čital drugi napis: ,ln zdaj, ko se od Vas poslavljamo, Iz src udanih Vas pozdravljamo, Nadejaje se, da uslišite naš glas, Bog čuvaj nam še mnogo leta Vas!" Zares zopet pomenljive besede, ki dajejo treznv •. očim Zalosčanom-Saksidov-cem up&,»je, da visoki dostojanstvenik v svoji odločnosti gotovo v kratkem času ukrene, da ne bode več nadalje trpel njih dušni in telesni blagor, ampak da se večini tamk. prebivalstva vse tako sponese, kakor jim je pred očmi in v srcu, da njih nada jih ne bo varala in da upanje ne bo prevarljivo, ampak da večletne prošnje za združenje z Dornbergom bodo ugodno rešene, kajti le tako in ne drugače obvelja odstavek: ,In združi naše veje v — oljke cvet". Poslo-vivši se od nekaterih znancev in od podžupana, ki se je v ta namen za splošni blagor občinarjev dovolj, da še preveč, potrudil, sem korakal dalje svojo pot v gotovi nadi, da Z. in S. zašije gotovo še tekom leta milejše solnce. Radovednež. Domače in razne novice. Priznanja našim poslancem. — Solkanska občina je poslala preč. g. dr. Antonu Gregorčiču tako pismo: Podpisano županstvo "se počastuje Vam naznaniti, da tuk. občinsko starašinstvo v svoji seji (22. t. m.) je enoglasno izreklo svoje polno zaupanje Vam in Vašim gg. soborilcem za srčno in modro se potezenje za pravice naše in širjega slovenskega naroda. V nadi, da tudi v prihodnje neomah-Ijivi ostanete na nastopivši poti, — das* zelo trnjevi — ter složno sebojujete po našem znanem geslu, kličemo Vam: Živili l Bog z Vami za pravično stvar! Z naj-odličnejšim spoštovanjem županstvo v Solkanu. Zfcpan Ant. Mozetič. „S 1 o v e n s k i j e z* v Brdih je poslal preč. g. dr. A. Gregorčiču tako pismo: Prečastiti gospod doktor in velepošto-vani državni in deželni poslance! Podpisani odbor je sklenil v seji dne 14. jun. t. 1. izraziti Vam in celemu klubu slovenskih deželnih poslancev priznanje in hvaležnost za Vaše neumorno in dobro premišljeno delovanje, s katerim ste branili pravice svojih volilcev. Zahvaljujemo se Vam v sedanjih razmerah posebno na Vašem prizadevanju za vpeljavo in vtrditev složnega postopanja med obema kluboma deželnih poslancev. Odobrujemo Vaše pismo od dne 27. apr. t. 1., s katerim ste naznanili klubu italijanskih deželnih poslancev zahteve slovenskega kluba, ki so ob enem zahteve goriških slovenskih volilcev. Obžalujemo, da je na to Vaše mirno pismo došel Vam od strani italijanskih poslancev s podpisom deželnega glavarja tako viharen odgovor, s katerim ste bili žaljeni ne samo Vi, deželni slovenski poslanci, ampak tudi Vaši volilci, ki so Vam izročili hrambo svojih verskih, narodnih in gmotnih zadev ter pospeševanje občnega deželnega blagra, ki sloni in vspeva le na podlagi pravičnosti medsebojnega spoštovanja med slovenske in italijansko narodnostjo te lepe poknežene Goriško-Gradiščanske grofovine. Čudimo se neutemeljenim »dedukcijam" in zvijačam, katere pulile iz odgovora italijanskega kluba, vzlasti: a) v odgovoru se trdi, da bi sklepanje v deželnem zboru, ako se popolnoma vrši v soglasju obeh strank, slovenske in italijanske, pomenilo — kakor da bi morali italijanski poslanci upogibati tilnik svoj volji slovenski ter znebiti se svojih prednostij. V soglasju pač se no more govoriti o takem upogibanju, ker sloni na mej-sebojnem sporazumljenju; b) rečeno je v onem odgovoru, da popolna ravnopravnost obeh deželnih jezikov, zahtevana v drugi točki slovenskega pisma, ni opravičena terjatev ter da bi se s tem temeljni zakon poknežene grofovine rušil. Vsaj je vendar v državni teni. postavi od dne 21. dec. 1867. drž. zak. št. 142 čl. 19. določba, da so vsi jeziki popolnoma enakopravni v šoli, v uradu in javnem a 'ienju. Kar drž. tem. postava zahteva, ne ni^re namišljeni tem. zakon poknežene grofovine ovreči. Skratka — odgovor italijan-skege kluba žali naše narodno čutstvo in izziva slovenski narod na boj; vsaj pravi odgovor: »Meni ni znano, da bi se ljudstvo (slovensko) v tem oziru kaj pritoževalo*. Ali niso pritožbe deželnih poslancev — pritožbe ljudstva, katero zastopajo? Ali niso slovenski deželni poslanci enako italijanskim zastopniki svojih volilcev? Ali naj slovenski deželni poslanci dovulijo, da se njih volilci v » triumfalni" voz našega nasprotnika vklenejo in da se njin narodni in gmotni blagor položi na žrtvenik neopravičenega gospodstva nasprotne nerodnosti v deželi? Ne, nikakor ne! Doba sužnosti mora prenehati, drž. tem. postava zagotavlja tudi slovenskemu narodu enakopravnost, kakor italijanskemu. Tudi mi se ponašamo s svojo narodnostjo, katera je pred tisoč leti visoko stopinjo omike dosegla; tudi j ne stegnemo svoje roke nikdar, da bi podpisali osmrtni list svojemu obstanku. Kdor noče, da se sklepa v deželnem zboru v popolnem soglasju obeh narodnih strank, ta kliče na boj in ima na svoji vesti viti. Oh, moj Bog, kaj sem morala doživeti ; nocoj je zadnja noč za Limonto, izgubljeni smo! Bog nas kaznuje za kako hudo pregreho*. «Miha!» je pridejala še na to s prosečim glasom, On je šel naprej, nekaj ga je du-grlu; pogledoval je včasi na šilo plamtečo vas, včasi na svojo bajto* A ko je spravil iz nevarnosti udovo in njeno družinico, je stekel hitro domu. Koj ko je stopil v hišo, je videl, da se mu bliža mož na pol v železju opravljen, in mene, da je to jeden tistih razbojnikov, ki so pustošili Limonto, je naglo segel po železnem drogu, ki je bil za vratmi, in stopal odločno proti njemu. Toda vojak mu je zaklical: «Miha, kaj me ne poznate?* «A, Lupo ! Tudi ti si prišel s tistimi psi?» . (Dalje, pride). odgovornost za vso slabe nasledke narodnega boja na Goriškem. Prečastiti voditelj, vstrajajte v boju za naše pravice — in — mi smo z Vami! S trdnim zaupanjem v Vaše modro postopanje — kličemo: Bog Vas živi mnogaja leta/ Za odbor »Slovenskega Jeza* v Btfjani, dne 21. jun. 1899. And. Ž n i d a r č i č. mp. predsednik. And. Gergolet, mp. tajnik. Smrtna kosa. — Včeraj je umrla v Rabatišču v Goroninijevi palači gospe baronica L a g o, teta tržaškega namestnika grofa Goessa. R. i. p. Imenovanje. — G. A. Maver, pomožni uradnik pri okr. sodniji v Tolminu, je imenovan kancelistom za isti kraj. Kardinal dr. MIssia. — Danes ob 11. uri predpoldne je pričela cerkvena slavnost, na kateri položi na glavo našemu nadškofu kardinalski biret nadvojvoda Franc Ferdinanda Cesar še ni toliko okreval, da bi smel iz sobe. Prost mons. Jordan je bil brzojavno poklican na Dunaj, da prisostvuje sla vnos ti. Namestnik v »Šolskem domu*. — V soboto si je ogledal tržaški namestnik grof Goess italijansko šolo v ulici sv. Ivana ter potem slovensko mestno šolo v »Šolskem domu" kakor tudi privatne razrede. Namestnik se je izrazil prav pohvalno o šolskem poslopju kakor tudi o poduku slovenskih učencev in učenk. Spremljal ga je dvorni svetnik vit. Bosizio, v laški šoli je bi! ž njim tudi župan dr. V e n u t i, ki pa ni hote! iti v slovensko mestno šolo! G. namestnik je lahko uvidel potrebo slovenske mestne šole in tudi, kako neopravičena je gonja proti njej od strani italijanskih mogotcev. No? list »Gorica*. —- Z drugim po-luletjem dobimo v Gorici še jednega sobojevnika na časnikarskem polju; ako smo prav podučeni, se bo imenoval »Gorica", ki bo izhajala za zdaj 4 krat mesečno (da prihrani finančne koleke in bo zategadel lahko cenejši). — »Gorica" bo glasilo naših državnih poslancev in večine slovenskega deželnozborskega kluba. Iz tega Jista bo torej odsevala politika slovenskih poslancev. Iz pisave tega lista bomo mogli soditi politiko naših voditeljev, ki se zadnja leta sami niso neposredno udeleževali takega dela. Odslej bo v tem oziru vsekakor več jasnosti, ker bomo natančno vedeli: kaj hočejo in kaj nameravajo. In to je potrebno! Ako se gospodje nočejo posluževati v tak namen nobenega sedanjih listov v Gorici, je to njihova reč; nikdo jim ne more zabraniti, ako hote imeti svoje glasilo, ki bo sicer koristno, kakor smo omenili, ali neobhodno potrebno ni. Ako bo uredništvo umelo svojo nalogo, utegne list le koristiti, ker prostora je do-' volj tudi zanj. »Soča" ne bo iskala nikakega prepira z »Gorico*. Ako pa v katerikoli reči ž njo ne bo povsem edina, bo tudi govorila brez ovinkov, toda vedno stvarno in dostojno. Več očij več vidi! Le na tak način bomo koristili naši stvari, za katero se konefino borimo vsi. V borbi proti narodnim nasprotnikom in sovražni birokraciji, bodimo vedno vsi složni, če tudi morda jedni bolj drugi manj odločni. Z ozirom na vse to priporočamo naročnikom »Soče", da po možnosti naročajo tudi »Gorico". Za efektno loterijo »Šolskega doma" so dalje darovali: Neimenovana gospa: fino namizje za črno kavo z veliko taso,neimenovan gospod 3 K, gospa Terezina Vogrič 1 K, gospa Ana Hvala 4 K in gospa Ant. Hrovatin 5 K. »Goriški Sokol" ima smolo s svojo poletno veselico na Vailekovem vrtu. V nedeljo je zopet deževalo, da ni bilo nič. — Ako Bog da lepo vreme, bo veselica po istem redu na praznik sv, Petra in Pavla, v četrtek ob 6. zvečer. Velika večina naših Slovencev se itak ne udeležuje tombole na Travniku; tisti pa, ki menijo, da brez njih ne bo tombole, pridejo lahko še po njej; javno telovadbo bodo videli še vso, enako več kosov tamburanja, jedno pesem in v mraku umetne ognje. Torej, kdor le more, naj pride k Vaneku. Gg. pevci naj pridejo drevi, tambu-raši pa jutri k vaji. »Kolesarsko društvo Gorica" priredi v nedeljo dirko iz Šturij v Vipavo. Dirka prične ob 8. zjutraj v Šturijah. tr- dirki se zbero vsi v Vipavi »pod skalo" k /iajutreku; tu dobe darila 6 najboljših dirkačev. Ob 12r/4 odhod v ŠLurje, kjer bo *•? g. ŠaDli skupen obed. Po obedu koncert tar.ti cašktba oddelka iz Gorice. Odhod v Gorice najdalje ob 7. zvečer. — Pričakovati je obile udeležbe in vseobCega zanimanja. Nekaj za kolesarje, — Finančno mi-nistersLvo je pooblastilo naše carinske urade, da izdajejo kolesarjem, ki se hočejo voziti v inozemstvo, izkaznice, s katerimi smejo zopet uvažati svoja kalesa v naše carinsko ozemlje, ne da bi morali plačati carino. V legitimaciji je navesti ime in bivališče kolesarja in popisati kolo (vrsta, številka itd.) Izkaznica je veljavna redno 2 meseca, najdalje pa do konca dotičnega koledarskega leta. Vsako kolo dobi svinčen pečat. O izvozu ni treba pokazati kolesa dotičnemu carinskemu uradu. O uvozu sname carinski urad pečat ter odvzame izkaznico. Neniško-naeljonaliii naskok na slovensko Šolo v Gorici. — Grof Thun hoče vladati na Dunaju s pomočjo desnice, v ka- teri so tudi slovenski poslanci, njegovi organi na Primorskem pa z nami norce brijejo. Kar so se pa predrznih storiti, v zadnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta — presega vse meje! Cujte in strmite! V Gorici imamo za slovenske otroke c. kr. "pripravljalnico, ki hote pristopiti na gimnazijo. S to šolo so nas hoteli odškodo-vati za slovensko gimnazijo, katero bi morali že davno imeti! Učitelj na tej šoli, Bftn. Poniž, je šel v pokoj — a na njegovo mesto je predlagan zagrizen nemški nacijonalec H. Moro, c. kr. okrajni šolski nadzornik za okraj št. Mohor na Koroškem, mož, ki se je že cesto izkazal v koroško - škandaloznih naskokih na slovenski narod in ki slovenščino le za silo lomi. Da se je drznil c- kr. deželni šolski svet, predlagati za slovensko šolo takega moža, to je znamenje časa, ko začenja cveteli pšenica nemško - nacijonalne šopirnosti celo v Gorici. Morda potrebuje »Schulverein" v^Gorici takega pridnega odbornika, ali »Ge-sangsvereirt* učitelja petja, zato jim ga takoj preskrbi c. kr. deželni šolski svet. Zdi se nam, da ta Moro je tisti nemško-nacijonalni hujskač, ki je zložil ob nek" priliki škandalozno pesem-psovko na Slovence. Boljše informacije o tej koroški korifeji, katero hotč poslati v solnčno Gorico, pričakujemo s Koroškega. Mi pa svečano protestu-jemo proti nečuveno predrzni nakani, da bi slovenska mladež prišla v take roke! — Bomo še govorili! Shod pri Itebkuv nedeljo je bil odložen radi slabega vremena. Shod je bil še za časa odpovedan, ali žalibog, da ljudstvo tega ni izvedelo o pravem času. Zelo mi je žal, da je veliko njih prišlo in ni našlo govornikov. Upam, da ne bo to nikogar ozlo-voljilo. Shod bo v nedeljo, dne % julija, pri Rebku ob 4Va pop., in sicer v prostorih go- . stilne. Shod bo pri vsakem vremenu. Rojaki! Zberite se na posvet o naši gospodarski organizaciji ! Do svidanja! Dr. Pavlica. Peter Favetti, tisti italijanski neocl-rešenec, o katerem smo že večkrat v zadnjem času govorili v listu, in ki je bil obsojen, ker je bil svoj čas pobegnil iz vojaške službe, sedaj po vrnitvi v Trstu na dva meseca osirega zapora od vojaškega sodišča, se nahaja v tržaški garnizijski bolnišnici »radi telesne slabosti*. Govori se celo, da mu ne potreba delati več vojaške službe, ker utegne biti iste oproščen, kadar poteče določena dvamesečna kazen. Ako pa že to nikakor ne bo mogoče, tedaj pa odluži svoj čas pri peš-polku št. 97 v Trsti". Njegova žena je vložila v to svrho te dni prošnjo .na vojaško oblast v Trstu. Govore, da laški poslanci delajo na vse kriplje, da bi ga oprostili! Pričakujemo vendar, da vojaške oblasti jim ne pojdejo na lima-nice, temveč, da dado takemu možu kakor je Peter Favetti vse tisto, kar mu pritiče! Okrajna sodnija v Kobarida. —, Pretekli teden sta podpisala v Gorici g. Urban č i č in soproga pogodbo, veljavno za 10 let, po kateri se nastani nova sodnija v za to pripravljenih njihovih prostorih. Sod-nijo otvorijo, kakor čujemo, že v ž ali 3 mesecih. Sodniji v Gorici je bilo došlo dosti ano-nimih pisem, naperjenih proti novi okr. sodniji v Kobaridu kakor tudi proti nastanitvi istega v Urbančičevih prostorih. Stvar je torej sedaj dognana, in mislimo, da potihnejo razna nasprotstva, ker prizadeti gotovo uvidijo v kratkem, času korist, da imajo v Kobaridu sodnijo! Brzojavni in telefonski promet meseca maja. — Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva je bilo meseca maja na Primorskem oddanih 51469 brzojavk; z došlimi in tranzitujočimi vkupe jih je bilo 250.298. Od teh jih odpada na Trst oddanih 35.636, z došlimi in tranzitujočimi vkupe 203.120. —- V medmestnem telefonskem prometu je bilo v tistem mesecu pogovorov v Trstu 1737, v lokalnem prometu: v Trstu 230.000, v Gorici 5115. Kakšne ljudi pošiljajo k nam. — »Gorriere" tako pridno beleži vsak prestopek ali pregrešek, kateri stori kak Slovenec, ter tisti prestopek navadno še poveča. V najgrših izrazih blati Slovence, kar mu grč v posebno slast, ter potem se potrka na prsi: češ, mi pa nismo taki, čeprav dobro ve, da na italijanski strani je dokaj več pregreškov, ki so v slučajih kar najostudnejši. Pretekli teden je ta ljubezni laški list pripovedoval celo, da so zaprli nekega okoličana, popol-, noma pa je pozabU, da so zaprli tudi nekega laškega podanika, doma iz Sicilije, radi zločina, ostudnega zločina, o kakoršnih se obravnava na sodiščih pri trdo zaprtih durih. (Žrtev te zveri v človeški podobi je mlad dečko, ki je sedaj v bolnišnici in o katerem se ne ve, H okreva sploh ali ne). Poleg tega, da imajo primorska sodišča kar sproti opraviti z italijanskimi podaniki radi žaljenja naše države, Veličanstva itd., nastopajo še zločinci, najostudnejši zločinci. Kdaj vendar se od-prb visokim gospodom na visokih c. kr. sto-licah oči, da sprevidijo, kako nevarno na sploh je vabiti in trpeti na avstrijskih tleh zarod iz kraljestva, tisti zarod, ki rodi zločince »par excellence". Kako demoralizo-valno uplivajo taki življi na prebivalstvo v Avstriji, to vidimo zlasti v primorskih deželah, kjer kar mrgoli teh Učev iz dežele onstran luže! Pač skrajni čas bi bil, da se obračuna s to zalego ter se jo pošlje nazaj, I odkoder je prišla!...... Toda v »deželah ne- verjetnostij"' se gre tistim življem iz blažene domovine celo na roke v škodo domačinom ! Slov. Čitalnica v Dornbergu je odložila veselico, katero je mislila napraviti že 18. junija, na 25. junija; ker pa vreme obakrat ni bilo ugodno, jo je zopet preložila na dan 2. julija. Ta dan se bo vršila veselica pri vsakem vremenu, ker društvo si je preskrbelo za slučaj slabega vremena platno, da Ia-hko pokrije ž njim -vse-• prostore, - kjer se ima vršiti zabava. Vspored ostane isti, pač pa bo vsled vednih vaj bolj točen in natančen. Pri veselici bo sviral oddelek vojaške godbe*(18 mož), pešpolka bar. Beck št. 47. K obilni udelej&Lvabijiljudno odbor. Izginila je 15-letna deklica Ernesta Ko me l iz Orehove!j. Prosila je stariše, da si gre službe iskat, sedaj pa se ne ve nič o njej. Opozarja se torej onega, kateri jo je bodisi k sebi vzel aii v službo ali na stano-hje sprejel, da jo precej naznani županstvu v - BiljabL aH na _ c._ kr. ^glavarstvu __v_ Gorici, I drugače ga doleti postavna kazen, ker de-lica nima seboj nikakih pravic ni delavske knjižice. Proti toči. — Naznanjamo slavnemu občinstvu, da zavarovalno društvo „Unio ca t h o lica" zavaruje tudi proti škodi na grozdju in sadju, katero dela toča, z jako ugodnimi pogoji. Za poizvedbe naj se obrne vsakdo do glavnega zastopnika dr. Mazorana v Gorici, v ulici Codelli št. 3. Kouarlški klanci. — Kdor se je kdaj vozil ob Soči od Kobarida proti Bolcu, seje gotovo hudoval na tiste strašne in nevarne klance med Kobaridom in Trnovem ter med Trnovem in Srpenico. Prvi se imenujejo ko-*>ariški, drugi trnovski klanci. — Veliko let so prebivalci prosili, naj bi država uravnala to svojo cesto. Naposled so se odločujoči krogi vendar spomnili svoje dolžnosti ter sklenili, uravnati cesto vrh ko-bariških klancev. Delo je preračunjeno na 180.000 gld. — Prvi del za 56.000 gld. bi bil moral biti oddan na javni dražbi že prve dni tega meseca. Ali ker je bilo vse silno slabo cenjeno, se ni upal nikdodomačih podjetnikov, udeležiti ,se dražbe na podlagi sedanjih proračunov, zlasti ker so jih izmo-drile nekatere skušnje iz zadnjih let. Podjetniki pri mostu čez Boko med Žago in Bol-eem so se pošteno spekli. — Naravno torej, ako so računili na to, da vlada vse načrte in cenitve zopet pregleda in poviša cenitve za 10 — 15%. Toda, zdi se, da se varajo. Doznali smo, ker imamo povsod oči, da se je ponudil neki Lah iz Vidma, torej ptuj podanik, ki bi rad prevzel to delo — in vlada ga ni zavrnila; Nevarnost je, da Lah dobi delo — strategiški važno cesto po Soški dolini ! I Taki slepci moremo biti le mi Avstrijci I — Da Lah more tekmovali z našimi podjetniki, to je naravno, kajti pripeljal bi seboj laške delavce, ki žrč neslano polento in delajo po nižjih cenah. Ali naj Avstrija zate-gadel daje zaslužek tem lačnim tujcem ? - • Morda ni še prepozno, da bi se odvrnila ta nevarnost, zategadel smo se oglasili, da pro-testujemo proti podjetniku iz Italije! Kazenska razprava proti načelniku mestne straže Matico. — V petek 23. t. m. se je vršila razprava proti načelniku mestne straže Matico in njegove soproge vsled ovadbe g. Andreja Kopača in soproge gospe Marije, trgovca v Semeniški ulici, radi razžaljenja časti. Razprava je bila jako zanimiva ali vsaj ilustrativna. Ta razprava bi morala opozorili tudi višje sodne oblasti na marsikaj. O tem se bode sicer m o r a 1 o govoriti na drugem mestu, tu naj sledi le gola slika razprave same. Zavedni bralci že stord iz tega samega pravilen, logičen sklepi G. Matico je pri zaslišanju priznal: da je dne L maja zvečer ob 7g9. prišel trkat na duri hiše g. Kopača, in ker mu ni nikdo odgovoril, je vstopil v vežo in hotel po stopnicah v prvo nadstropje; da je bil vinjen in vzburjen, in da se je iz te razburjenosti vzbudil še le, ko se je vračal s c. kr. re-darstvenega urada po dogodku; da pa je bil vinjen le toliko, da je pred c. kr. nad-komisarjem zamenjal komisarja z inšpektorjem. G^Matico je priznaval, da ni hotel ali znal drugega govoriti nego le laški in je nekako bahavo povdarjal, da je gospej Kopačevi in g. Kulinu ponovno zatrdil, da ne zna »per sciavo*. Gg. Kopač, Kutin in Haigon in gospa Kopačeva so izpovedali povsem jasno in neomahljivo, da sta sprva gospa Kopačeva in g. Kutin z lepa zahtevala od g. Matico, naj pojasni, kaj hoče; da je le-ta osorno postopal, ponovno, povdarjal, da ne žna ,per sciavo", in da ni znal drugega povedati v neki polnemški-polfurlanski mešanici, kakor da hoče preiskovati prvo nadstropje. Klicali so g. And. Kopača, ki je bil takrat v soseščini. Ta je prihitevši ponovil g. Matico, da brez sodnega dovoljenja nima pravice stikati po foji lastnini, da naj pove in naj se izkaže z oblastvenim poveljem. Tudi le-temu se Matico ni mogel storiti razumljivega in je nekaj jecljal o preiskovanju v prvem nadstropju. G. Kopač je bil vsled postopanja načelnika mestne straže prisiljen iti po pomoč na c. kr. redarstveni urad, kjer so mu tudi dali redarja g. Brencč-ta. Le-ta je načelniku mestne straže razodel, da nima pravice preiskovati hišo, in naj se odstrani. Ker Matico tega vkljubu vsemu opominjanju ni hotel storili, je zahteval g. Ko- pač, naj se spravi iz hiše in mu je položil roko na rame, ne rabeč sile, marveč hoteč povdarjati odločno, da mora iz hiše ven. Komaj se je g. Kopač stražarja dotaknil, ga je zgrabil le-ta za prša ter ga z vso močjo potisnil tako, da je padel znak na vreče, stoječe v veži. G. Kutin je priskočil svojemu svaku g. Kopaču na pomoč, pri-jemši stražarja za život ter potegnivši ga od g. Kopača proč, da je le-ta mogel vstati. Na to je peljal cTTjr. redar Brence načelnika mestne straže iz hiše. Gg. Mažgon in Kopač sta potrdila, da je Matico stopivši iz veže izustil besede »Maladetti sciavi". Me/d tem dogodkom se je nabralo polno goriške sodrge pred hišo in prodajal-nieo g. Kopača; bilo pa je tudi nekaj njegovih prijateljev, ki so ves ta dogodek opazovali. Drugi dan je šla soproga g. Matico mimo prodajalnice, v kateri je stala gospa Marija Kopačeva. Brez povoda se je obrnila proti pro-dajalnici in proti gospe Kopačevi, ter roko naštavši na nos izus tila besede »maramco mostra*. Nasproti pa je gospa Buda, ki je spremljala gospo Matico, zatrjevala, da je slišala le besedo „marameo", ne pa besede »mostra l" Na podlagi teh dejanj je storil c. k. sodni tajnik Carlo Govačig iz Sv. Lucije na Mostu sledečo sodbo: Gg. And. Kopač, Josip Kutin in Mažgon se obsojajo na 10 gi. globe, vsak po § 312, t. j. radi dejanske razžalitve javnega stražarja, izvršujočega službo, dočim se g. načelnik mestne straže obsoja na 5 gl. globe radi prestopka po § 331, t. j., ker je brez dovoljenja preiskoval hišo; gospa Matico pa se jo oprostila! Utemeljeval jo svojo sodbo tako-le : Kar se tiče čina gospe Matico po eni strani, po-trjujeti dve priči in ovaditeljica, da je izrekla besede »marameo mostra" in kazala osle proti prodajalnici in gospe Kopačevi, po drugi strani pa gospa Buda, ki je spremljala obdolženko, ni slišala kakor eno besedo. Ker je morala gospa Buda, ki je gospo Matico spremljala, boljo slišati nego gospa Kopačeva, gospa Kutinova in gospa Grusovinova, in ker ni slišala, je sodnik prepričan, da gospa Matico ni spregovorila besede „mostra*. O dejanski okoliščini, da je gospa Matico osle pokazala, devaje roke na nos in gibaje ga proti prodajalnici, se sodnik ni izrekel; bržkone ker ni smatral takega mi-ganja z rokami razžaljivim l Kar se tiče dejanja, očitanega gospodu Matico, je smatral dokazanim, da jo brez oblastvenega povelja stikal po tuji hiši, niti ni znal povedati, kaj hoče; da je bil vsled pitega vina razgret, in da se je torej pregrešil po § 331. Glede gg. Kopača, Kutina in Mažgona pa je imel dokazanim po izpo-vedbi obdolženca Matico in redarja Brenceta, da je g. And. Kopač položil Matico roko na rame rekoč, da mora iz veže, da sta gg. Mažgon in Kutin prijela stražnika za život in ga odtrgala od g. Kopača proč. Vse to je smatrati za dejansko razžaljenje stražnika, izvršujočega svojo službo; torej prestopek po § 312. Na ugovor zastopnika g. Kopača in drugov, da prvič g. Matico, ki je prišel opit pozno zvečer v tujo hišo, katerega je c. k. redar odstranjeval iz hiše, niso mogli smatrati za javno osebo, vršečo svojo dolžnost; drugič, da niso, če bi tudi to bilo, dejanski razžalili Matico, ker so ga niso lotiii, in jim je manjkal vsak „animus iniurandi", marveč je le g. A. Kopač izražal voljo, da se mora odstraniti iz njegove hiše, in to vpričo c. k. redarja, ki je kot javna oseba Matico odstranjevala iz veže; gg. Mažgon in Kutin pa nista storila drugega nego branila g. A. Kopača pred napadom Matica; posebej pa ni dokazano, da je g. Mažgon sploh se dotaknil Matica, ker le-to trdi in še to z negotovostjo le redar Brence, dočim drugi, ki so bili okrog, zatrjujejo, da se g. Mažgon ni ganil. Novih prič zato po mnenju sodnika ni bilo treba več zaslišali, dasi so bile po-nujane. Iz te slike razprave vsakdo vidi, da je odločevalo edino le popolno prepričanje sodnika, da sta soproga Matico govorila čisto resnico, dočim pa g. Kopaču in drugovom in njih pričam ni dajati vere! Komentarja pač zasluži ta razprava, ali ne smemo ga tukaj podajati. Proti razsodbi je podan vsklic, vsled česar pride do nove obravnave na okrožnem sodišču. Tačas se zopet oglasimo. O reklami. — V .»Edinosti" od sobote je priobčil g. Ant. Kristan o reklami zanimiv članek. Ker so ponekod še nejasni pojmi, kaj je prav za prav z reklamo, poda jemo čitateljern to-le v pojasnilo: Kaj se pa vendar ume pod reklamo ? Na to bi odgovoril: vsako sredstvo, katero razširja tako podjetje, ali pa njegov ugled na manje ali više umeten način mej ljudi, se imenuje reklama. In posebne važnosti je reklama za obstanek novih, mladih podjetij; niti priznane firme ne morejo kaj prida uspevati brez reklame. Glavna pripomočka reklame sta inserat in plakat. Cenene stvari se najprvo upoštevajo. Inserat je cenejši od plakata. Zato ga uva-žujejo veči del šibkejši sloji podjetništva, to je: obrtniki, začetniki-trgovci, najemniki stanovanj in jednako. Inserat je odvisen od časopisa, v katerem je, od njegova razširjenja, od lineje* od mesta, kje je tiskan, na prvi strani, spodaj, zgoraj itd. Zato pak zanj ni treba ničesar drugega plačati, nego gotovo i pristojbino lastniku časopisa. In inserat gre t najoddaljenejše kraje, ne oziraje se na pošto, razne kolke, da, niti na svojega gospodarja... V revijah, mesečnih ilustrovanih časopisih in koledarjih pak mu je obvarovano če celo trajno mesto. Inserat je tudi pisemski papir s firmo podjetnikovo, zato je le takega priporočati vsakemu interesentu. Plakat je svobodnejši od inserata, ki je. vedno le * odvisen., od. volje urednika inse-ratnega dela lista. Plakat nalepam, kamor hočem, plakat pošiljam, kamor mi drago. Plakat na voglu ulice ni samo odrejen za či-tatelje jednega časopisa, za pristaše jedne stranke, temveč je za vse. Plakat zaustavlja vso ulico, mlado in staro, žene in može, bogate in revne, radikalce in konservativce. No, in plakat tudi nima več samo lokalnega pomena ; razna podjetja, pivovarniška in bici-klistiška, razobešajo že svoje firme v najod-daljenejših javnih lokalih... Plakat je znak pospodarske moče firme; čim veči je, čim lepši je, tem bolj diže s samostalnostjo firmo, oz. podjetje, katero predstavlja. In interesovane kroge to vleče in vabi. Inserat in plakat se v novejšem času čem dalje bolj razširjata v svetu. Kdor se vozi recimo proti Dunaju, začuden gleda one plakate na vseh možnih krajh, ali pa, kdor pogleda v SN. Fr. Presse", ah, kako vam ljudje inserujejo! Naši slovenski listi se pak ne moreje dosti pohvaliti z inserati. Za plakat je bil odločilnega pomena oni moment, ki mu je odvzel prejšnji lokalni pomen ter ga razširil tudi drugod. Plakat se je namestil v kavarne, hotele, restavracije, brivnice. In če je firma hotela, da ga ji vsprejmo sem, je morala paziti na njegovo zunanjo obliko. Plakat se je spreminjal. Ko-kurenca je postajala silnejša, in treba je bilo najti ničesa, kar bi opozorjevalo ljudi. Tem potom se je razvil umeten plakat, na katerem poskušajo svojo umetnost fini, slavni umetniki. In, elo, da je res, kar sem rekel zgoraj; plakat je znak gospodarske moče firme. Na Češkem delajo plakate za imenitna podjetja imenitni slikarji, kakor; V. Oliva, K. Mašek itd. I slavni Alf. Mucha se ne stidi delati plakatov. " Posnemajmo Čehe! Poleg umetnega plakata imamo še do-vtipnega, kakoršnega je firma Kathreiner zanesla še celo mej nas. Ceniki in prospekti, ki jih razpošiljajo velike firme na neizmerno mnoštvo adros, so tudi svoje vrste plakati. Listnica. — G. dopisniku iz Šlovrenca v D. Naslov, pod katerim ste nam poslali po pošti v Biljani svoje cenj. pismo, za katero se Vam zahvaljujemo, se glasi: Slavnemu uredništvu »Soče* v Gorici, Gosposke ulice št. 9 H. nadstr. Spodej pa je zapisal nekdo drugi še: Via Signori Nr, 9 H. piano. — Prosimo Vas, da poizveste, kdo je pripisal to v prometu, ako niste Vi sami morda naročili laškega pripisa? Reč je taka: Na pismih v Gorico namenjenih ni potreba ni-kake italijanske primes« k slovenskemu naslovu, ker za Gorico zadošča popolnoma čist slovenski naslov. Ta bi bila lepa, da bi v Gorici ne dostavljali pisem s čisto slovenskim naslovom!! Mi mislimo, da je tiste besede pripisal kak nepoklican človek, zato bi bilo dobro to poizvedeti, da se morebitno protestuje proti takemu postopanju. Prosimo odgovora. Zdravi! G. dopisniku iz Št. Andreža: Prihodnjič. Gg. naročnike prosimo ob sklepu prvega poluletja, da bi se domislili našega upravništva. Mnogo je dolžnikov; posebno te prosimo, da se čim prej oglase. — Kdor pa lista ne more ali noče plačevati, naj ga na pošti zavrne. Nam bi bilo ljubše in bolje, ako bi imeli 200 naročnikov manj, a ostale samo redne plačevalce. Razgled po svetu. f Kardinal Schonborn, ki je obolel pred kratkim za pljučnico, je umrl v nedeljo. Pokojnik je bil izmed najodličnejših članov avstrijskega episkopata ter zvest pristaš in bfanitelj konservativnega Češkega plemstva. Naj počiva v miru! Pokojni kardinal je študiral pravo v Pragi, na to je bil častnik pri kisasirjih, in kot tak se je udeležil bilke pri Kraljevem Gradcu. Po vojni se je posvetil teologiji; 1. 1883, je bil imenovan škofom v Budejovicah, 1. 1885., star 41 let, pa nadškofom v Pragi. Pokopljejo ga v Pragi v katedrali sv. Vita. Ogcrska. V zbornici se nadaljuje de-baia o nagodbi. Poslanec Apponvi je odobraval nadaljevanje carinske ukupnosti ter branil predlogo. POsl. Polonvi pa je zahteval samostojno carinsko ozemlje. V seji v državnem zboru včeraj je bi! predložen zakon o davku na pivo in Špirit ter popolnilo zakona o bančnem privilegij,u. Po tem popolnilu pripade delničarjem za vsako delnico po 22 K odškodnine za 1. 1908, 1909 in 1910, ako se privilegij ne obnovi zopet 1. 1907. Mirovna konferenca. — Predlogi, predloženi od strani Rusije 1. komisiji mirovne konference, gredo za tem, da se za dobo 5 let ne smejo povečati sedanja efektivna števila vojaštva in dpličnih depotov. Od tega določila je kolonijalno vojaštvo isjvzeto. j Revolucija v Belgiji? Vlada je zahtevala v državnem zboru, da se ima pričeti I dne 6. julija razprava o njenem načrtu' volilne reforme, s katerim bi po zatrjevanju socijainih demokratov zagotovila klerikalcem večino ter bi spravila delavce m meitŽhstvo ob pravo volilno pravico. Socijalni demo-kratje nameravajo uprizoriti vseobči strajk ter revolucijo. Vlada kliče. vojaštvo od vseh slranij v Bruselj. : Francoski minisforski predsednik Waldcck - Rousseau je poslal prefektom okrožnico, ki naglasa, da ministerstvo prevzema hranitev republike ter je v njem izključen vsaki pojav strankarskega mišljenja. Okrožnica pravi; »Naznanite mi vsaki dogodek, ki se tiče spoštovala institucij in vzdrževanja reda; v slučaju potrebe izdajajte nemudoma in pod osebno odgovornostjo na-redbe. Poročanje o prejšnjih dogodkih odpade. Vlada računa na Vašo udanost«. Svetovna razstava v Parizu. — Da bi se zamoglo učiteljstvo obrtnih šolskih zavodov upešno udeležiti svetovne razstave v Parizu, namerava naučni minister učiteljem, ki se leta 1900 podajo radi študij v Pariz, dati na čelo strokovno vodstvo. V to svrho se izplačajo 400 učiteljem stroški potovanja v Pariz ir. šestnajstdnevega bivanja tamkaj« Razun tega se ustanove tega poletja kurzi za učenje francoščine, in sicer na Dunaju in v Pragi, Zopet parnlk iz Aleksandrlje. — V soboto jo prišel v tržaško pristanišče Llovdov pnrnik „Imperatrix" z nekaj potnikov. Kakor druge ladije, prihajajoče iz Egipta, se jo podal tudi „Imperalrix" v lazaret pri sv, Jerneju, da dovrši predpisano karanteno. Kuga v Alcksandrijl. - Dne 22. t. m. so zbolele 3 osebe za kugo, 1 je umrla; dnč 23. sta bila dva nova slučaja. Razgled po slovanskem svetu, Dr. Ferjandld — dvorni srotnlk. — V Jnform." čitamo, da z moravakim drž, poslancem dr, Začkom in z dr. Porjan-čičem se vrše od strani vlade pogajanja, da bi vstopila kot dvorna svetnika na sod-nijska centralna mesta na Dunaju. zaprisega ljubljanskega župana. — Izvolitev g, Ivana Hribarja ljubljanskim županom je potrdil cesar. Zato se bo vršila slovesna zaprisega dnč 3. julija v meBtni dvorani ljubljanski. Slovenska zmaga. — Po tridesetletni borbi so končno zmagali Slovenci v Brežicah na Štajerskem dne 2tJ. t. m. pri volitvi v okrajni zastop v skupini veleposestva. S tem je Slovencem v tem zastopu večina zajamčena. V Višnjami na dopolnilni občinski volitvi za prvi razred so zmagali Hrvatje z 20 glasovi proti 14 nasprotnikov. Čemu tlacaiilino vladi? — Pretekli teden je pokazala vlada zopet enkrat svojo „naklonjenost" Slovencem, in sicer tačas — na Kranjskem! Imenovala je trdega Nemca, ki ne zna slovenski, zdravnikom v tobačni tovarni v Ljubljani, v Logatec pa pošlje za notarja moža, ki tudi ne zna slovenski, le tako za silo lomi slovenščino. In vendar je bilo dosti slov. sposobnih kompetentov! Nastala je velika ogorčenost radi tega, in za to mislimo, da je pač skrajni čas, da se povpraša g. grofa Thuna, kaj prav za prav misli s Slovenci, katerih poslanci, državnem zboru stoje na desnici ter podpirajo njegovo vlado! »Slovenec* piše tem povodom: In če vlada pometa z nami na Kranjskem, aH naj potem pričakujemo, da bode obmejne Slovence pestovala? Ali je čudno, da slavna vlada niti z mezincem ni ganila, da bi omogočila sodelovanje slovanskih poslancev v Istri, Trstu in Gorici?- Slovansko prebivalstvo tvori veliko večino v Primorju, toda njihovi zastopniki morajo stati pred vratmi, ker Italijani tako hočejo in visoka vlada to trpi. Ali ni to narobe svet? Slovenski poslanci na Dunaju podpirajo vlado z največim samozatajevanjern, a istih poslancev vlada na Primorskem niti ne pozna. To niso naravne razmere! Ali naj visoka osrednja vlada tudi v državnem zboru išče zaslombe in podpore pri Italijanih in liberalnih Nemcih proti Slovanom, ako se upa, ali pa naj poseže v to sršenovo gnezdo ob Adriji ter zatre proti-avstrijskega duha. Tlako so odpravili že pred 50 leti in naši poslanci ne bodo hodili na Dunaj tlačanit!" (Dalje na 4. strani.) Ustanovljeno leta 1863. Prvi primorski zavod za izdelovanje aromatiških izcedkov, likve- ; rov itd. tvrde ' Fratelli Marega Gradišča, Isonzo«. Čistilnica na par: konjaka, sllvovke, tropinovoa In najfinejših Hkverov. jbvernet vinsksga kisa po edino racijonelni sistemi »Pasteur*. Kam pridemo po tej poti, ako vlada celo ua Kranjskem tako postopa?! To je slabo,»si!no slabo znamenje, katero kaže,'tudi, da v Primorju bomo plavali le še naprej tako, kako doslej, ter da grof Thun ni Usti mož, ki bi naredil rair na jugu. Preziranja Jugoslovanov od njegove strani je preveč, zato ie skrajni čas, da se ž njim obračuna! Inženir Ducati je tožil tržaško mestno občino za poplačanje odškodnine 45.635 gld. s 5 % obrestmi. Magistrat je bil naročil Du-catiju, naj predela svoj načrt za vodovod Reka-Bistrica; magistrat je porabil ta načrt, kolikor se je dalo a se ni menil dalje za vse zahteve Dueatijeve. Poslednji je vložil tožbo, in sodišče je spoznalo, da mora občina plačati Ducatiju svoto 18.661 gld. 86 nvč. za projekt, 1635 gld. za prevdarek stroškov in povrniti pravdne stroške v znesku 3254 gld. 15 nvč. Torej trpi občina po sami neumnosti in trmoglavosti mogočnih gospodov ukupno škodo 34.551 gld< 1 nC, in obresti od prvo imenovanih dveh svet od 8. junija naprej. Zares vzorno gospodarstvo, kakoršnega jo sposobna le velika tržaška visoka italijanska gospoda! Shod slovenskih lesotržcev bo dne S. julija t. K v Ljubljani v »Narodnem domu". Na shod so povabljen! slovenski Iesotržci iz Kranjske, Štajerske, Koroške in iz Pri-morja, O.nameravani lesni zadrugi je priobčil g. Ant. Žnideršič neka; nasvetov, ki grede na to, da naj se ustanovi v Trstu zadružno skladišče, kamor naj bi pošiljali vsi zadružniki svoje produkcije. Iz Trsta, kjer bi bilo središče zadruge, bi šel promet na vse kraje sveta. Slovenski lesni trgovci producirajo na dan nad 100 vagonov lesa, torej bi bilo na leto nad 30.000 vagonov. Če pride le 10 gld. več na vsaki vagon, je na leto že več za 300.000 gld. Če se tako podjetje ustanovi, bo to velik korak naprej na našem gospodarskem polju. Zmaj Jomn Jovanovič. — V nedeljo in včeraj so stavili v Zagrebu 50 letnico slavnega srbskega pesnika Zmaja Jovana Jo-vanoviča, ki živi v tem mestu. Srbi v Zagrebu so iz te slavnosti napraviti vHiko politiško demonstracijo proti Hrvatom! Hrvatski ban je hotel odpotovati v Hški komi tat. ali je odpovedal to potovanje, ker se je zbal tamošnjih Srbov. Ti so hoteli banovo prisotnost baje izkoristiti v to s vrh o, da bi ga prisilili, zakon o prosti rabi srbske zastave kot cerkvene predložiti deželnemu zboru. Banu pa se ne zdi ugoden čas, storiti kaj takega, kar bi žalilo do skrajnosti Hrvate, in ker pa tudi noče spreti se s srbskim klubom, zato je »obolel" in potovanje v Liko je odpovedano! Bendcr-Abas je velevažna perzijska luka v provinciji Kirman, in to luko izroče Perzi, kakor trde angleška poročila, Rusom. Kakor se vidi, prodira korak za korakom ruski upliv po Aziji; da Angleži ne vidijo radi vedno naraščajočega ruskega upliva, je kaj umevno! — Ministerstvo mornarice je nakazalo 11 milijonov rubljevza čistilna dela v morju in za gradnje dveh pomolov v pristanišču Port Artur. Politisches aus Bosnien urni Kor-zegoirina. — V prilogi k 32. št. lista »Der Suden" smo dobili brošurico pod gornjim naslovom, katera je prevod po knjižici »Dvajset let kulturnega dela"; spisali so zadnjo mla-dočeški poslanci dr. Dyk, Hajek in K6ntg,in sicer po lastni skušnji, ker so sami prepotovali te dežele, da so se na svoje oči prepričali, kako stoje reči v MNovi Avstriji*. Češki časopis .Kar. Lisly" ne soglašajo z vsebino knjižice, dočim so bosenski listi le ene misli, da knjižica navedenih 3 mlado-čeških poslancev slika Bosno in Hercegovino tako, kakor sta, in radi tega so jim izrekali zahvalo, ob jednem pa protestovali proti izvajanjem »Nar. L.*, ki so popolnoma napačno sodili in še sodijo razmere v Bosni in Hercegovini. Zlasti mostarski »Osvit* je večkrat povdarjal, kake vrednosti da je kajižica mladočeških 3 poslancev in kako smele so trditve rNar. L." Tudi visokošolska mladež iz Bosne in Hercegovine se je deležila razpravljanja o tej knjižici ter se svečano izrekla za njo in proti „Nar. L." In prav je imela 1 Da se je sedaj oskrbelo za nemški prevod te znamenite knjižice, je le hvale vredno, ker je namen prevodu, seznaniti ostali svet o dejanjskih razmerah v Bosni in Hercegovini, ker se jih sodi Ie prerado površno in enostransko, kakor se sodi sploh dežele, v katerih prebivajo Slovani! Poslano. G. Likar torej zopet ne da miru. Tekom Jet je spisal že nešteto izbruhov svoje plemenite duše, in to v raznih časopisih, ki so mu odprli predale, ker je prilika tak6 nanesla. — Zdaj bo pa morda vendar konec, ker je dobil zatočišče le še v —poslanicah. Tudi „P. L.* se ga je odkrižal in mu daj malo prostora )e še med oglasi. Tam pripoveduje, da je bil „pri naših odvetnikih, da bi mu sestavili tožbo radi »Sočinih* lažij, toda noben ne mara imeti z nevarnim s te klinov i če m opravila*. — Vsakdo je sicer razume), da hoče s tem udariti mene, aH po besedi je razumeti v resnici tako, da noben odvetnik ne mara imeti opravila z nevarnim steklinovičem Gašparjem Likarjem, s tem »poštenim in narodnim trgovcem* v Gorici. Likar si je torej šam nadel povsem umesten predikat — nevaren s tekli novic. Boljšega naslova bi mu nikdo ne mogel izmisliti nego si ga je sam. Kdorkoli je imel ž njim kaj opravila, mu povsem pritrdi, da je naslov jako primeren. — Likarje bil pri dveh odvetnikih, namreč pri dr. Franku in dr. Nik. T on ki i ju, a vseh je vendar pet. Da ta dva gospoda nočeta prevzemati tiskovnih pravd proti »Soči", rad verujem; sploh bi se v Likarjevi zadevi noben odvetnik ne upal stopiti pred porotnike, tudi dr. Grazia-dio Luzzatto ne, do katerega se je mislil Likar obrniti, kajti propad je že naprej gotovo dejstvo. Da bi pa bila rekla odvetnika o meni kako žaljivo besedo, je izključeno. Ostane torej res »nevaren s t e-k I i n o v i č" — Likar sam. Naj mu dobro tekne ta izborni predikat! Večje posbnice ni priobčil, pravi, na nasvet »odličnih gospodov". Zares, „o d 1 i č n i gospodje* se kar poganjajo za Likarjem, da mu svetujejo proti meni!! — Resnica je, da prvotne poslanice uredništvo — ni sprejelo! Likar pravi, da je hotel s poslanico mene prisiliti, da ga bom — tožil in mu dam priiiko, dokazati, „koliko v t:, česar jaz niti ne mislim, da tudi on ve". — Takopi-sarenje je impertinenca Likarjevega kroja. Kaj neki tako strašnega more vedeti ta »nevarni steklinovič", česar ni še razklepetal po vseh možnih gostilnah tekom 8 let? Ali je mogoče, da bi bil Likar doslej zamolčal, ako bi vedel le toliko nečastnega, kolikor je črnega za nohtom! In kaj neki more vedeti ta Gašpar, katerega se izogibljem že nad 8 let kakor kuge? Ž njim sem občeval le poldrugo leto, dasi jako vzdržljivo, kajti takoj ob nastopu 1. 1889. so mi svetovali merodajni možje: »Likarja se ogibajte, bo najbolje za Vas!" Zakaj jih nisem poslušal! In že nad 8 let se ga ogib-ljem, nisem nikdar več niti govoril ž njim. Kaj neki tak6 groznega more vedeti on, česar bi ne vedeli drugi, s katerimi občujem vsak dan? Ali se hoče Likar priporočiti s tako trditvijo policiji, da ga postavi za načelnika skrivnih vohunov? Ako pa ima Likar že takč fin nos za skrivnosti, naj ga zaviha raje malo bliže okrog sebe, dobi lahko več posla za svojo metlo!! Kar besedici o »Soči* in o meni — ni vredno besede. Ker pa Likar že toliko besedici o „So-Činih*,ozir. mojih lažeh proti njemu, naj dodam še nekaj besed v dokaz, kako resnicoljuben je Gašpar sam. V »popravku" je trdil, da sem ga jaz naprosil, naj spiše neko poslanico proti stari »Soči*, za katero sem potem zahteval 10 gld. — Čujte resnico! — V moji »Novi Soči" St.5.1.1889. je priobčil poslanico, v kateri je povedal, da je nesel uredniku stare »S."dr.Mahniču »obrambo proti napadu svoje časti v 47. štev.", a da ga je Mahnič zavrnil, češ, da sprejme le stvaren popravek. Na to je izjavil, da tudi popravka ne pošlje, ker bi ga po svoje cenzovali tisti gospodje, katerim se je vredno zdelo tudi čast Likarjeve malenkosti sumničiti", — zato da priobči svojo obrambo v moji „Novi Soči*. V 7. št. je res objavil jedno celo kolono dolgo poslanico, v kateri je pral svojo čast proti očitanju Tonkli-Mahničeve »Soče" glede na Likarjeve manipulacije v »Soči-nem" upravništvu. Toda jaz še danes izjavljam, da stara »Soča" je bila še veliko pre-mehka ž njim in da ni — povedala vsega. Ako bi bila povedala še ono, karpa jaz vem, tedaj bi bila z Likarjem druga šiba zapela. In tisto, kar jaz vem, velja še danes, ker »poštenemu, vestnemu in narodnemu trgovcu" niti na um ne pride, kaj bi bila njegova dolžnost, ne da ga drugi na njo po sili spomnijo. — No, ta Gašpar Likar je imel drzno čelo, poslati »Soči* popravek, v katerem trdi, da sem ga jaz naprosil, naj spiše ono poslanico — ter zahteval potem za njo 10 gld. — Dostavljam, kar sem že rekel, da Likar bi vrni! »Soči* le njen denar, ako bi plačal tudi stotake in ne le oni desetak — in da za nebroj oglasov tekom 20 mesecev ni plačal niti dvajsetine tega, kar bi moral vsakdo dragi plačati. Iz vsega tega nuj čitatelji sodijo, ali ni resničen pridevek »nevaren steklinovič«, kateri si je Likar sam prisil v zadnjem »P. L." — Ako Likarja še kaj srbi, naj kar izvoli povedati — tudi vse tisto, kar še ve! Odgovor bo sledil po zasluženjul — Čitatelji pa naj ne zamerijo, kajti ta mož ne da miru že 8 let; koderkoli hodi, opravlja, zmerja in psuje — enkrat moram ž njim obračunati. A. G. Dunajska borza 26. junija 1899. Skupni državni dolg v notah ... 100 gR 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 , °2() Avstrijska zlata renta.......It!) 45 * Avstrijska kronska renta 4% ... 100 . 40 * Ogerska alata renta 4#......119 f 40 Ogerska kronska renta 4%.....% 90 ! AvsUo-ogerske bančne delnice ... 918 Kreditue delnice.........353 50 London vista...........139 471/ Re/nSki drž. bankovci za iflO mrk. . 58 I J)2'/» ! 20 mark............ j ( 7« 20 frankov............ 9 ' 55 r Italijanske lire , ,.........ajl r^ti * C L cekini........... 5 ," 87 , WiHtelmova tekočina za mazanje „Bassorin" c. kr. privilegovana 1871. Cenfr: 1 vrček 1 gld., 6 vrčkov 5 gld., 12 .vrč kov 9 gld. poštnine prosto na vsako pošto po vse Avslro-Ogerski. Wi!hehnov c. kr. priv. »Bassorin" je sredstvo, eegar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah iu praktičnih skušnjah in se proizvaja edino le v lekarni Franca W i f h e 1 in a v Neunkirchen. Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh. Zdravniki je vporahljajo v teh slučajih, posebno ako se le bolečine pokažejo po velikih naporih na marSiranju ali pri zastarelih boleznih; radi tega se je poslužujejo tudi hribolazci, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspe-hom. V. Vabilo k javnemu plesu m praaik sv. Pitni to Pavla in 21. t. », kateri bode v romantični visoCini v „Črniškem Tatom*', zidanem 1.1413. Nekdaj je bila stara nlrdba grofov AUems; krasen je razgled po celi vipavski dolini. K mnogobrojnemn obisku vabijo Ravenski fantje. Išče se ucetvca za muo&tfmco (drogerijo). Ponudbe se sprejemajo v mirodilniei v tržni ulici. K Zeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka , 1 ilHUMUl Ul&VJ. V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskamo 5rfc na perilo. (P. cl.) __j^arol ])rašču\, pekovski mojster in "sladčicaF v Gorici na Kornu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ODLIKOVAN Proda se trgovin® in zalogo ur. Za poizvedbe naj se obrne v magistralno ulico št. 8. II. nadstr. Špedicijskit poslovnica j Ga* Hvalili t norici 30 5! 10 v ulici Miretli tž \ se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele. Ima laprt »0: za prevažanje pohištva. %mm Gg. stavbenikom priporočata po zmernih ceneh železniške šine, nositelje (traverse), cevi za stranišča z vso pripravo, najboljši, vedno sveži Por t lan d-in Roma n-Cement, ter vsakovrstne okove. Velešlovanjem udana Eonjedic & Zajec, pred naškofijo št. 5. Učenca za železnarsko stroko sprejme trgovina Konjendie & Zajec v Gorici. fotografski atelier \d m f ravniku Šfeu, // v Oorioi, \_ podružnica na Ac