ANTON RAMOVŠ: ' GEOLOŠKI RAZVOJ SLOVENSKEGA OZEMLJA, 89 strani, 52 slik. GEOLOŠKI IZLETI PO SLOVENIJI, 216 strani, 72 slik. Obe broširani knjižici sta izšli v zbirki Mladi geolog (knjiga 1 in 2) pri Mladinski knjigi 1958. Mladinska knjiga je začela izdajati zbirko Mladi geolog, ki je zanimiva za šolnike, |>osebej za geografe. V prvi, uvodni knjižici je mladi geolog A. Ramovš podal pregled geološkega razvoja slovenskega ozemlja. V njej pripove- duje, kateri skladi so se razvili v posameznih geoloških dobah od predkambrija do holocena, kje so in kakšni fosili po v njih. Številne fosile ponazarjajo slike, na koncu knjige pa je razpredelnica geoloških dob. V drugi knjigi je opisanih 24 približno enodnevnih izletov. Iz seznama izletov se vidi urednikova težnja, da bi imel vsak važnejši predel Slovenije opisanih po nekaj izletov, da bi bili izleti geološko in turistično zanimivi in da bi bile opisane najvažnejše in najbolj tipične kamenine. Tako so opisani po en izlet v Julijske Alpe in Karavanke, dva z Gorenjske ravnine, največ, to je osem, iz pred- alpskega hribovja, nekaj iz Notranjske in Primorske, po eden iz Dolenjske in Kočenske, dva iz Pohorskega Po- dravja in po eden iz Slovenskih goric in z Goričkega. Opisovalci so mladi geologi, ki so teren navadno sami kartirali. Zato lahko beremo v knjigi najnovejše geološko znanje, ki ga je d*1o povojno podrobno geološko karti- ranje. Opisi so različni. Nekateri ostajajo pri navajanju, katere kamenine se javljajo ob poti, kateri fosili so zna- čilni in kakšne so tektonske razmere, drugi, žal redkejši, pa BO zajeli opis širše in navedli, s kakSnimi pogoji so kamenine nastale, kako se je geološko razvijala vsa okolica in kako vpliva sestava tal na vodne, reliefne, pedološke razmere. Vsak izlet ponazarja geološka karta in te karte dajejo knjižici še posebno vrednost. Večinoma so bile že objavljene v strokovni geološki literaturi, ki pa je širši javnosti malo znana, starejše geološke karte pa niso več zanesljive, posebno ne za Dolenjsko in za peripanonski svet. Kako dobrodošlo je novo znanje o sestavi tal tudi samo glede poimenovanja skladov, kakor tudi nove geološke karte, ni treba posebej poudarjati. Drugačno oceno pa moramo zapisati, če vrednotimo knjižico s pedagoških vidikov.. Druga knjižica ima sicer značaj geološkega vodnika in torej ni njen namen, da bi jo čitali iz golega zanimanja za geologijo. Po naslovu sodeč pa sta obe knjižici namenjeni mladini. Močno pa dvomim, da ju bo mladina lahko s pridom in z veseljem uporabljala. Vse preveč ima golega naštevanja geoloških podatkov in vse premalo življenja. Kdor ne pozna geološke sistematike in problematike od prej, mu knjižici najbrže ne bosta vzbudili veselja do geologije in marsikaj tudi razumel ne bo, ker niso pojasnjene številne tujke, ne način nastanka in drugo, kar mladega bralca najbolj zanima, kar mu vzbuja vedoželjnost, razmišljanje in začudenje. Da vse to spremlja mladinčevo spoznavanje prirode in znanja v splošnem, so opisovalci izletov preveč pozabili. Treba pa je priznati, da bi pisci ob takih zahtevah in v istem obsegu lahko posredovali mnogo manj geološkega znanja. Taki, kot sta, bosta knjižici najbolj služili učnemu osebju, pa še to bo pri čitanju posegalo po prirodoslovnem slovarju, ki ga že tako dolgo napovedujejo in še vedno ni izšel. Na koncu še nekaj, kar pa ne spada k oceni obeh knjig. Na izletih rabijo šolniki in mladina vsestranske opise poti, geološke, geomorfološke, vodne, pedološke pa opombe o zavisnosti izkoriščanja tal od naravnih pogojev, o naseljih in človeku. Seveda bi taki splošni opisi bili obsežni, čeprav bi zajeli le malo izletov. Toda čeprav bi obsegali le nekaj tradicionalnih šolskih izletov, sem prepri- čan, da bi naleteli na topel sprejem. Večja mesta, kot so na primer Ljubljana, iz opisa ne bi smela biti izvzeta. Ivan Gams. GEOGRAFSKI ZBORNIK V. Dela Inštituta za geografijo SAZU. Založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1959. 273 strani. V s e b i in a : A. Melik, Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu; M. Šifrer, Obseg pleistocenske poledenitve na Notranskem Snežniku; D. Meze, Pozeba oljke v Primorju leta 1956; B. Kert, Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric; B. Belec, H geomorfologiji Slovenskih in Medjimurskih goric; I. Gams, Geomorfologija in izraba tal v Pomurju; S. Polajnar, Morfološki razvoj v Podravinju. Peta številka Geografskega zbornika dopolnjuje geo- grafsko znanje o Sloveniji predvsem glede obsega plcisto- cenBke poledenitve in glede neogenega in kvartarnega raz- voja reliefa v nizkem Podravju. S sledovi pleistocenske poledenitve se ukvarjata A. Melik in M. Šifrer. Prvi je dokazal obstoj pleistocenskega ledenika na Goljakih (Tr- novski gozd), drugi pa je s [>odrobnim raziskavanjem ugotovil znatno večji obseg poledenitve na Notranjskem Snežniku kot je bilo doslej znano v literaturi. B. Kert, B. Belec, I. Gams in S. Polajnar objavljajo rezultate podrobnega raziskavanja nivojev, teras in ostalih sledov v razvoju reliefa v nizkem Podravju. Rezultati so posebej zanimivi, če jih skušamo med sabo primerjati in si ustva- riti podobo O razvoju reliefa v Vzhodni Sloveniji. Študija D. Mezeta o j)Ozcbi oljk leta 1956 spada v okvir tistega dela Inštituta za geografijo SAZU, ki je posvečeno razisko- vanju učinkov elementarnih nezgod na pokrajino in go- spodarstvo. V vsaki od gornjih razprav, ki jih odlikuje bogata dokumentacija, je toliko za splošno geografijo važnih ugotovitev, da si je res vredno ogledati to številko Geo- grafskega zbornika. To velja posebej za geografe iz pokra- jin, ki se jih tičejo gornje razprave. •ZIOJIT7 lg- IZŠLO JE: GEOGRAFSKI VESTNIK XXIX — X X X , 1957—1958, izdalo Geografsko društvo Slovenije v Ljubljani, založila Državna založba Slovenije. 254 strani. Cena 500.— dinarjev. Naroča se pri Državni založbi. Razprave: C. Malovrh, O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske, posebej agrarne geo- grafije. A. Melik, Geografski problemi Slovenskega Pri- morja. S. Ilešič, Problemi geografske rajonizacije ob pri- meru Slovenije. D. Furlan, Razporedba padavin v Jugo- 56