Leto VII. V Ljubljani, dne 10. decembra 1931. 50. štev. Ivan Lah! Kdo ne pozna njegovih Upornikov, Brambovcev in drugih krasnih povesti. Kaj pa je z njim, vprašujete. Nič hudega, te dni je Abrahama videl. Ivan Lah se je rodiil v Trnovem pri Ilirski Bistrici dne 9. decembra 1881. Mlada leta so mu potekala v Šmarju na Dolenjskem, kjer še sedaj žive njegovi in kjer »i je bil letos postavil ličen dom, v slogu naših boljših kmečkih hiš, da se semkaj zateka, ko se naveliča ljubljanskega gosposkega sveta in da tu v blaženi vaški tišini, v solnou, med polji prebije svoje velike počitnice. Šolal se je v Ljubljani, na univerzo pa je šel v Prago, kjer je študiral slovanske jezike in modroalovje. L. 1910. je bil na Karlovem vseučilišču promoviran za doktorja. Najprej se je posvetil žurnalistiki. Izdajal je dnevnik »Dan«, ki je bil n&jriizrazitejtši organ jugoslovenske misli pred vojno na Slovenskem. Mnog či-tatelj se še živo spominja »Dneva«, zlasti njegovih člankov za časa balkanske vojne. Naravno je, da so dr. Laha takoj po izbruhu vojne aretirali in pozneje kot politično osumljenega poslali na fronto. L. 1917 je bil na romunski fronti nevarno ranjen in je preležal več mesecev v praški bolnici. Po prevratu je bil nekaj časa spet časnikar potem pa je prevzel službo profesorja na ženski gimnaziji v Ljubljani, kjer deluje še danes. Ivan Lah je začel pisati že kot gimnazijec. Njegova prva detla to izhajala v »■Domu in svetu«. Od 1. 1905. sodeluje stalno v »LJ oibljan-»kem Zvonu«, leto kasneje pa se je oglasil tudi v »Slovanu«. 2e zgodaj ga je osobito zanimalo dvoje: dolenjsko ljudsko živlljenje In preteklost našega naroda. Mohorjeva družba Je 1. 1906. izdaia njegovo prvo večjo povest »Uporniki«, ki je bila v tistih časih' zelo čitana knjiga. V istem letu je priobeeval »Slovan« dr. Laha roman »Iz časov romantike«. L. 1907. je izšla njegova, morda najboljši knjiga, zbirka novel »Vaška kronika«. Velike namene je imel s svojim romanom »Brambovoi«, kii ga je v letih 1909—11 iz.dal» »Slovenska Matica«. Dejanje te mogočno zasnovan« »like ilirskih časov kaže dobrega pripovednika in j® samo škoda, da se pisec ni več vrnil k tako velikemu tekstu. Večja je tudi. njegova starokorotanska povesit »Angelin Hidar«, ki je isšla 1. 1923. pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani Letos je izdal pri »Vodnikovi družbi« zgodovinsko povest »Sigmovo maščevanje«, ki ga praivkar z veseljem čitate. V prvi dobi svojega književnega razvoja je dr. Lah" pisal tudi epske pesmi. V dra.matiki se je poizkusil z »Nočjo na Hmelnilku« in »iPepeluhom«. Pisal je tudi za otroke. V publicistiki se je uveljavil v »Knjigo spominov«, »Vodniki in preroki« in »V boju za Jugoslavijo« (2 dela), knjigah, ki so — zlasti drugi dve — razširjeni v mnogih tisočih izvodov med slovenskim ljudstvom. Dr. Lah Je objavil dolgo vrsto književnih In drugih člankov in razprav, ki jih najdeš po raznih naših časopisih. Posebno mnogo je pisal o češki književnosti. Časnikarska žilica mu tudi sedaj ne da miru in se rad oglaša v dnevnikih. Kot pripovednik razodeva dr. I.ah živahno fantazijo in močno čuv-»tvenost; rad .podlega zanosu in hoče tudi v Sitatelju vzbuditi navdušenje za reč, ki je pisatelja vnela. Zato včasi idealizira svoje osebe in kaže ■nekako novoromanitično stremljenje. Iz njegovih spisov veje vod-rost, vera v človeka te v živl(jenje, priznanj« k narodu m njegovim posebnostim. Naj naon tako mlad, kaloor Je vzRc »refcamju i Abrahamom, ustvari ie mnogo lepega! Petdesetletnica Milo Ivana Laha iPrestava narodnega praznika Nj. Vel. kralj ln kraljica zapuščata po zahvalni svečanosti Baborno cerkev. Zastopni/c Gralfa pri (crstu devetega sina V Sv. Križu pri Kostanjevici so imeli, kakor smo že poročali, preteklo nedeljo izredno slovesnost. Vr-Sil se Je krst devetega sina in trinajstega otroka posestnika Alojzija Colarlča iz Dola, brata pokoj, majorja Martina Colarlča, predsednika ZSV. — Novorojenčku, ki so ga krstili za Andreja, je boter Nj. Vel. kralj Aleksander, zastopal pa ga je g. polkovnik Dra-gotln Purič iz Celja, v čigar spremstvu so bili zastopnik sreskega načelnika kapetan kor-vete Pfeifer, adju-tant kapetan Me-Ja6, dr. BorStner Iz Krškega, zastopnik krškega Sokola br. Rupret, Šolski nadzornik Levstik in ved dam ln drugih gostov. Botrica pa j« bila gospa Pecca Kerinova. Srebrna poroka Pretekli teden je obhajal srebrno poroko po vsem celjskem srezu znani zakonski par Franc In Avguština Pratnemer, posestnika v Gaberju pri Celju. Na levi strani Vidimo jubilantovega starega očeta, na deml pa starejšega sina Avgusta. Ob Jubi-lantklnl desnici stoji hčerka Ljudmila z možem, poleg nJega pa hčenka Fanči. Ob levici matere pa stoji hčerka Štefica, njena desna roka v gospodinjstvu. Jubilantoma želimo Se mnogo lepih ia rdravih let. Klika desno: 1. december na grobu dr. Žer* Java Skupina naraščaj-nikov Sokola I. je na narodni praznik pod vodstvom br, Prosenca obiskala grobove zaslužnih ;okolskih delavcev ter prižgala svečke. Posebno se je pomudila na grobu dr. Gregorja žerjava ln soproge Milene, ki je bila pod-»tarostinja Sokola I. Odkar je prevzel laške toplice Okrožni urad za zavarovanje delavcev, je blagodejna laAka voda doetopon najiSirSim krogom. Slika deeiUK Nov slovenski rekorder Toliko se piše vedno o rekordih (prvenstvih) ln se proslavljajo prvenstveniki. Tudi ml emo iztaknili takega prvenstve-nika. Jurij Rogina je to, rojen 1841. v Gornj. Suhorju. 8. novembra letos je šel prvič v življenju volit, prvič se je vozil v avtu in to je njegova prva Slika. Zdravilišče Laško Veleposestnik Franc Slane f V Litiji so prejšnji teden položili k večnemu počitku veleuglednega tržana, velepostnika Fr. Slanca. Pokojnik, ki si Je pridobil mnogo lepih zaslug za napredek Litije, ni mogel preboleti smrti svoje ljubljene soproge, ki mu je umrla pred letom. Preteklo nedeljo ga je zadela srčna kap. Njegova smrt je vzbudila v širokem krogu znancev globoko obžalovanje ln sočustvovanje Z otroki, ki so v enem tu izgubili oba roditelja. Nova krasna planinska postojanka na Slatini pri Ratečah bo svečano otvorjena dn» 20. t. m. Cecilija Ambrožičeva f Tužno je odjeknila vest y gorenjskem kotu, da se je presilila v večnost blaga žena Cecilija Ambrožičeva, ali kakor smo že splošno rekli: Mreščeva teta. 27 let je živela kot vdova po daleč po svetu znanem čebelarju Ambro-žiču, ki si je stekel na področju čebelarstva ne-venljivih zaslug. Po smrti svojega soproga pa se je do poslednjih dni bavila sama s Čebelarstvom in je bila tudi na tem področju čisto doma. Vse prebivalstvo je cenilo njeno dobro srce. S polno roko je vedno delila na levo in desno in prav posebno društva jo bodo neizmerno pogrešala kot najboljšo članico podpornico. Bila je članica Sokola, Gasil, društva, Ciril-Metodove družbe, Planinskega, Čebelarskega, Kmetijskega in drugih društev. Po svojem prepričanju je bila vseskozi navdušena Jugoslovenka. — Vsa narava se je odela z belo kopreno, ki nas je tako presenetila kakor njena smrt. knogo prerano se je zagrnil liad pokojnico črni grob. Prvi črni minister Amerika Ima Indi najdaljši most na lok Na angleškem vojaškem letališču Famborougb (Hampshirel »o napravili prav dobro uspele poskuse z novimi katapulti, s pomočjo katerih lahko zletijo najtežja bombna letala, no da bi potrebovala dolgega zaleta, kakor če vzletijo zgolj z lastno motorno silo. Zgoraj: bombno letalo, zagnano s katapultom, doseže mahoma za vzlet potrebno brzino. Spdaj: iv-p letala počiva na posebnem vozičku, ki mu da potrebni pospešek pogled na novi »Kili van Kull« most čez reko Hudson med Bayonne ln Port Rich-Inondom, Tesno prt New Yorku sta torej zdaj največji viseči (Washingtonov) in najdaljši most v obliki loka na svetu. Vzlet težkih bombnih letal na kata* pultih (odbijalnih strojih) V Berneuxu na Francoskem je neka mačka, ki poleg svojega mladega mačeta doji tudi mladega zajčka. Ta mačka je pač redek primer slepe krotkosti, ali bolje: materinstva, spričo katerega je v njej popolnoma zamrl smisel za plen, ki je lasten . mačjemu plemenu, Francija kot upnica Evrope Prvi črni minister v Franciji Dlagne se razgovarja s sudaa-skim črncem. Madžarska Mačka — zajčkova mati Finska Bilka desno: General Honjo, poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, ki je vodil boje ob reki Noni kakor tudi pri Mukde-nu in Tientsinu. PoijsKa y milijonih frankov Jugoslavija Avstrija NemCiio Francija, ki je že pred vojno igrala veliko vlogo kot upnica Evrope (n. pr. Rusije), Je kmalu po stabilizaciji franka zopet pričela dajati posojila posameznim državam. Od leta 1925. so Francozi vložili v obveznice tujih držav že okrog 8 in pol milijarde frankov ali 18.9 milijarde Din. Bolgarija Japonski poveljnik v Mandžuriji Slika desnot Uradniške demonstracije Sklep romunske vlade, da je treba Iz razlogov Stednje skrčiti tudi uradniške plače, je po« vzročil med urad-nlžtvom veliko vznemirjenje. Skoraj vsak dan se vrše velike demonstracije v Bukare-lti proti znižanju plač. Konec samostana na prelazu Sv. Bemharda v Švici Težko se najde kdo, ki bi že ne slišal kdaj o menihih sv. Bemharda, ki stanujejo že stoletja visoko na gorskem prelazu v Alpah. Vzgojili so posebno pasmo psov — bern-hardincev, ki so izsledili mnogo onemoglih popotnikov sredi žametov in omogočili njihovo rešitev. Sedaj se nameravajo bratje sv. Bemharda s svojimi psi Izseliti v Tibet, ŽfftAtAf 1 « '!i>0?. Glušci poslušajo s prsti Univ. profesor v Chicagu je izumil poseben aparat, s katerim morejo glušci čutiti govorico neposredno s prsti. Govornik drži pred usti majhen mikrofon, ki sprejema valove govora in Jih po-jačuje, da more glušec a prstom čutiti gibanj« membrane (tanke ploščice). Celo cerkev so prestavili Kakor znano, trpe srednje južne države v Ameriki (Arizona, Colorado in Nevada) n* velikem pomanjkanju vode. Velikanske ploskve plodne zemlje leže neizrabljene in neobljudene. Zdaj pa bodo zgradili na reki Colorado pri Los Vegas v Nevadl velikansko dolinsko pregrado, imenovano po predsedniku Hooverju, za katero se bo nabirala voda, ki se bo po kanalih odvajala na polja. Pregrada je preračunjena na okroglo 4 milijarde Din, y majhni Italijanski vasici Pianezza pri Turinu bo morali la prometnih ozirov premestiti 800 let staro cerkev, Slika levot Po nedolžnem zaprt Ameriški delavski voditelj Tom Moo-ney sedi že 15 let v neki kalifornijski kaznilnici. Obsodili so ga zaradi dinamitnega napada v San Franci-scu, čeprav so ga razne osebe v usodnem času videle drugje in so tudi skušale dokazati njegov alibi. Zdaj se trudi newyorški župan Walker, da bi se razprava proti Mooneyu obnovila in dokazala njegovo nedolžnost.