konoplan
glasilo delovne organizacije ■	induplati jarše
LETO XXVIII.	ŠT. 6, JUNIJ 1979
induplati
Za drobec poletnega vzdušja
Začenja se čas dopustov, čas poletnih počitnic. Naši otroci že nestrpno pričakujejo konec pouka. Majski vroči dnevi so jim pričarali tisoč lepih sanj o počitnicah.
Še zlasti nestrpno pa so učenci četrtih razredov pričakovali šolo v naravi. Z njimi smo delili čustva tudi mi, starši. Na naši strani so se ta čustva sprevrgla bolj v skrb: otrok bo šel mogoče prvič brez našega varstva od doma, treba bo poskrbeti za sto drobnih (ki lahko tudi niso drobne) stvari, treba bo priskrbeti finančna sredstva ...
Toda otroci so otroci, tega ne vidijo — in prav je tako! Andreja in Bojana KAVČIČ, hčerki našega sodelavca sta za Konoplan prispevali spis o šoli v naravi.
Sola v
Bliža se konec šolskega leta, vendar se ga letos še posebno veselimo. Vsi četrti razredi osnovne šole Slandrove brigade in Ihana bomo 8.6. za deset dni odpotovali v »šolo v naravi« v Umag, kjer bomo zasedli počitniške domove:	INDU-
PLATI Jarše, LEK in SNAGA Ljubljana.
naravi
Tovarišice imajo za vse dni sestavljen dnevni red, potekal pa bo takole: vstajali bomo ob 6.30, nato bomo imeli jutranjo telovadbo ter zajtrk. Sledita dve uri pouka: spoznavanje družbe, matematika in slovenščina; nato plavanje do kosila. Vsako popoldne bomo imeli uro počitka, nato se bodo po dnevih raz-
vrstile ostale dejavnosti:	športna
tekmovanja, likovni pouk, glasba in tehnični pouk. Ponovno sledi ura kopanja. Če bo slabo vreme, se bomo kopali v pokritem bazenu, ki je v bližnjem hotelu. Po večerji se bomo odpravili na sprehod, nato pa okrog 21. ure k počitku. En dan pa se bomo odpeljali na izlet z ladjo. Pri plavanju bomo imeli tekmovanja, na koncu pa podelitev značk.
Skoraj vsak dan se v šoli s tovarišicami in sošolci pogovarjamo, kako bomo preživeli teh veselih 10 dni, kaj bomo vzeli s seboj, kako se bomo razporedili po sobah in katere tovarišice bodo šle z nami. Imeli bomo tudi svojo medicinsko sestro ter plavalne učitelje.
Komaj že čakamo dan odhoda, spotoma pa si bomo ogledali še Postojnsko jamo. Vsi želimo čim več toplega, sončnega vremena, da bi se vsi naučili plavati in se lepo porjaveli, zdravi vrnili domov.
Ob koncu šolskega leta: srečno v počitnice!
iz dela samoupravnih organov
Rezultati poslovanja so pozitivni
Koncem preteklega meseca so zasedali delavski sveti delovne organizacije, skupnih služb in TOZD Proizvodnja (29. in 31.5.). Obravnavali so štirimesečne rezultate poslovanja, sklepali so o oblikovanju vrednosti točke za izplačilo OD, o višini povračila stroškov za kilometrino, razpravljali o osnutku družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS in osnutku samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter osnutku družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Domžale (DS DO). O dodelitvi izrednega kredita tovarišici Julki Korbar sta razpravljala in skepala DS DO in DS TOZD Proizvodnja, o prenehanju delovnega razmerja obratovodji predilnice in imenovanju v. d. obratovodje tega obrata ter o odškodninskem zahtevku tovarišice Regine Peče je sklepal DS TOZD Proizvodnja, medtem ko je o prenehanju delovnega razmerja šefu sektorja za investicije in gospodarjenje z osnovnimi sredstvi sklepal DS DSSS.
Rezultati poslovanja
Rezultati poslovanja v štirimesečnem obdobju letošnjega leta so v vseh TOZD in DSSS pozitivni, čeprav na žalost ugotavljamo, da proizvodnja še ni dosegla planiranih količin in je bila v aprilu celo nekoliko nižja od izkazane v prvih treh mesecih. Nasprotno od TOZD Proizvodnja se je odlično izkazala TOZD Konfekcija, ki je po krizi prvih dveh mesecev dosegla zelo dober rezultat v marcu (110% doseganje plana proizvodnje) in aprilu 135%), kar je v končnem rezultatu izkazalo za 3% večjo realizacijo od planirane. Seveda ne smemo zanemariti dejstvo, da je TOZD Proizvodnja pri tem morala realizirati proizvodnjo izdelkov za konfekcijsko predelavo.
Tudi TOZD Maloprodaja je poslovala zelo dobro, saj je dosegla 142 % planiranega prihodka.
Pri poslovanju TOZD Restavracija in počitniški domovi je bilo čutiti obremenitev investiranja v obnovo stavbe restavracije v Jaršah tako, da so dosegli nekoliko nižji prihodek (6 %) od planiranega. Pričakujemo pa, da se bo situacija izboljšala, ko bo renoviranje zaključeno.
V DSSS so bili stroški poslovanja za 8 % nižji od planiranih (planirani: 9 milijonov 300 tisoč — dejanski: 9 milijonov 55 tisoč).
Vrednost točke
Glede na to, da smo v štirimesečnem obdobju izkazali pozitivni finančni rezultat in da se tudi v maju pričakuje ugodne rezultate, saj je plan prodaje prvič v letošnjem letu presežen, so delavski sveti sprejeli predlog povišanja vrednosti točke za izplačilo OD in sicer od dosedanje vrednosti 0,051 na 0,06.
Kilometrina
Zaradi povišanja cen super bencina so delavski sveti sprejeli sklep o povišanju povračila stroškov za kilometrino, in sicer se s 3.5.1979 stroški kilometrine povišajo od do-
sedanjih 2,75 dinarjev za km na 3,15 dinarjev.
Samoupravni sporazum o štipendiranju
Kar zadeva samoupravni sporazum o štipendiranju podpiramo pripombo, da naj se sedanji odstotek izločanja sredstev 0,5 % od brutto OD za štipendiranje iz združenih sredstev primerno zniža (25. člen sporaz.). Prav tako podpiramo pripombo glede postopka razporejanja sredstev za štipendiranje, tako da naj se združeno delo v okviru občine dogovarja o prelivanju teh sredstev v okviru regije oziroma republike za skupne naloge in solidarnost. Obenem pripominjamo, da naj se presežena sredstva po letni bilanci ne poračunavajo z obveznostmi za naslednje leto, marveč vračajo gospodarstvu (28. člen sporazuma).
Kar zadeva sestavo skupščine udeležencev, se opredeljujemo za variantni predlog. Menimo, da naj bi za sklepčnost skupščine udeležencev zadoščala prisotnost večine delegatov (41. člen). Menimo tudi, da naj bi v IO skupščine udeležencev delegirala svoje delegate tudi Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije (44. člen). Evidenco udeležencev naj bi vodil IO skupščine udeležencev (61. člen sporazuma).
Družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike
Kar zadeva osnutka družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Domžale pa je po našem mnenju dogovor premalo konkreten, zlasti glede obravnavanja pereče kadrovske problematike, ko ugotavljamo kritično pomanjkanje proizvodnih delavcev in delavcev določenih specializiranih poklicev. V tej zvezi bi moral družbeni dogovor predvideti določene konkretnejše ukrepe in nakazati vsaj smer reševanja te problematike. Udeleženci bi se morali dogovoriti tudi za čvrstejše kriterije, kako v danem položaju praktično izvajati kadrovsko politiko na tem območju. Prav tako
je premalo obdelana problematika reševanja vprašanj delavcev, ki so bodisi finančno oslabeli oziroma postali invalidi v teku delovnega procesa, ali pa je njihova fizična zdravstvena sposobnost iz kakšnih drugih razlogov začasno ali trajno zmanjšana. Ti problemi so prav gotovo še zlasti pereči v tekstilni in-drustriji. Predvsem bi bilo treba določiti ustrezne ukrepe za pospešitev postopka ocenjevanja invalidnosti delavcev ter v vseh navedenih primerih k reševanju močneje pritegniti ustrezne samoupravne interesne skupnosti (zdravstveno, socialno, invalid, pokojninsko). Se posebno potrebno je, da se uredi status teh delavcev, tako z ozirom na njihov konkreten delovno pravni položaj (razporejanje na ustrezna dela, OD), kot tudi glede na druge njihove pravice, ki se pridobivajo iz dela (zlasti glede pravic iz pokojninskega zavarovanja). V tej zvezi bi bilo nujno še dodati določilo dogovora, ki ureja socialno varstvo za delavce s 35 oziroma delavke s 30 leti delovne dobe. Pri navedenem določilu bi bilo predvsem potrebno konkretneje urediti primere in pogoje za uveljavljanje navedenega varstva, prav tako pa tudi vprašanje vira sredstev, iz katerega naj bi se krila razlika tem delavcem na osebnem dohodku. Pri tem bi kazalo tudi preurediti možnosti, da pri financiranju teh razlik sodeluje ustrezna SIS.
V. d. obratovodja predilnice
Sprejet je bil sklep, da se za vršilca dolžnosti obratovodje predilnice imenuje tovariša Antona Ručigaja.
Povečanje cen tekstilnih izdelkov
DAROVALI SO SVOJO KRI
HVALA! V imenu vseh bolnikov in ponesrečencev, ki jim morda prav vaša kri rešuje življenje in vrača zdravje. Hvala tudi članom kolektiva, ki so bili na predhodnem zdravniškem pregledu zaradi rezultatov preiskav, ki so pokazali, da sami niso trdnega zdravja, odklonjeni in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri krvodajalski akciji 1979. Darovalci krvi delovne organizacije INDUPLATI, Jarše v dneh 2., 3., 10. in 11. 4. so bili:
Mrvar Stefan, Klemenčič Tončka, Sare Ivanka, Letnar Heda, Ulčar Helena, Juras Kati, Štrukelj Ida, Štrukelj Miha, Lemut Karolina, Majdič Francka, Cerar Antonija, Korbar Julka, Rode Stane, Jovčov Dragan, Koncilja Janez, Koncilja Marija, Zrim Rudi, Drolc Marija, Doboviček Magda, Begič Nuraga, Marinšek Ivka, Razpotnik Anton, Jazbec Stefan, Kramberger Fani, Oraščanin Hazim, Grošelj Ljudmila, Hajdinjak Nace, Lončar Angela, Banko Cirila, Kukovec Angela, Vrcnjak Zofija, Prosenc Cvetka, Peterlin Alojz, Novak Franc, Lebar Irena, Pipan Marjan, Burja Franc, Jemec Bernard, Dimc Marija, Ručman Ljudmila, Kerč Tončka, Zibert Filip, Cerar Alojzija, Prosenc Marjan, Prenar Jože, Škerjanc Marija, Ropič Nežka, Farič Pavla, Pogačnik Viktorija, Bobek Leopold, Zdravič Martin, Prša Alojz, Gregorin Francka, Rebolj Vili, Juhant Vesna, Radič Novica, Malašič Marija, Cerar Anton, Kriiczi Sefki, Novak Marija, Uršič Ignac, Narat Marica, Hrovat Pepca, Cotman August, Gerbec Ivana, Pogačar Olga, Topolovec Pavla, Pavlič Bernarda, Marinšek Vlado, Pavli Janez, Vidergar Dani, Rahne Ana, Baloh Mato, Hafner Pavle, Grilj Filip, Tomc Stane, Kušar Vinko, Slapar Francka, Zabret Milan, Škorjanc Majda, Gorjup Marija, Hafner Janez, Pollak Marija, Brate Barbara, Prestor Marija, Urankar Pavla, Skok Mili, Drčar Vida, Kušar Karla, Mrkužič Marija, Mukavec Marija.
Da pa bi zanesljivo in vsakokrat zbrali potrebne količine krvi, ne da bi pri tem preveč obremenjevali dosedanje krvodajalce, pa bi jih glede na rastoče potrebe morali biti čim več, bi bilo še vse bolj uspešno, če bi se kot propagatorji te plemenite dejavnosti pridružili vsi dosedanji krvodajalci, da bi vsak pridobil vsaj še enega novega iz vrst prijateljev, v svoji družini in delovnih tovarišev. Vaš osebni primer in vaše lastne izkušnje, da dajanje krvi nikakor ni boleče in da tudi zdravju ni v škodo, obenem pa vaše priporočilo, vaš vpliv in topla beseda — vse to prav gotovo ne bo brez uspeha. Občutek, da ste s tem v dvojni meri opravili zasluženo delo, vas bo navdajal še s posebnim zadovoljstvom, saj boste tako izvršili ne le humano in solidarnostno dejanje pomoči človeku, temveč presegli tudi dolžnost, ki jo ima sleherni posameznik do samega sebe.
Majda Škrinjar
Sporazum o ugotavljanju nivoja povečanja cen za osnovne skupine izdelkov tekstilne industrije v letu 1979, ki so ga v mesecu aprilu sklenili proizvajalci tekstilnih izdelkov, je 4.5.1979 verificiral tudi Zvezni zavod za cene. Na osnovi tega sporazuma lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo cene svojih izdelkov v povprečju do 9 %, Za posamezne skupine izdelkov, ki pridejo v poštev za našo DO pa so stopnje povečanja naslednje:
Skupina izdelkov	Stopnja povečanja v%
Bombažna pr. — kardirana	13,0
Bombažna pr. česana	14,0
Sintetična preja	15,0
Tkanine iz bom. pr.	9,0
Tkanine iz sintet. pr.	10,8
Tkanine iz mešanice bomb.-sint.	9,0
Garniture, prti, prtiči	8,0
Vsi drugi proizvodi	10,8
Osnova za povečanje so cene, ki so po veljavnih predpisih veljale na dan 31.12.1978, odnosno cene oblikovane na podlagi sporazuma o spremembi zadržanih cen in prehodu na maloprodajne cene, za blago namenjeno reprodukciji so osnova za povečanje proizvajalčeve cene, ki so po veljavnih predpisih veljale 31.12.1978.
Cene naših izdelkov smo povečali z dne 14. 5.1079 z uporabo naj višjih možnih stopenj za posamezne vrste izdelkov.
Ing. Jože Klešnik
Nesreče pri delu
Maja meseca so bile v DO tri lažje nesreče pri delu. Dve sta se pripetili na poti na delo, ena pa v zvezi s transportom.
Ponesrečeni so iz naslednjih organizacijskih enot:
OE konfekcija Radomlje
VESEL PAVLA je s sodelavko zlagala lesene zaboje. Ker je sodelavka spustila zaboj prehitro, je po-nesrečenki zaboj pritisnil mezinec desne roke.
OE predilnica
SMRKOLJ MAJDA je na poti na delo stopila na kamenje in padla. Pri padcu si je poškodovala koleno na desni nogi.
OE pripravljalnica
SANKOVIČ ANI je na poti na delo skočil pred kolo malček. Padla je in si poškodovala levo nogo in dlani.
H. Zupan
Natovarjanje gotovih izdelkov
nas razgovor
Sedem dni za zdravje
Naša delovna organizacija je že od svojih prvih začetkov skrbela za organizirano letovanje svojih delavcev. Že skoraj 20 let pa organizira tudi preventivno okrevanje zdravstveno ogroženih.
Letos bo tako brezplačno letovalo v našima počitniškima domovoma v Umagu in na Mali planini 24 (7 na Mali planini) naših delavcev, okre-vancev.
Za »Naš razgovor« smo želeli spregovoriti z delavci, ki so določeni za sedemdnevno okrevanje. Zanimalo nas je tudi, po kakšnih kriterijih so okrevance izbrali. Za odgovor smo prosili zdravstveno delavko, višjo medicinsko sestro Majdo Škrinjarjevo, ki je takole odgovorila:
Od leta 1960 do 1972 je delovna organizacija pošiljala na preventivno okrevanje delavce, ki so bili zdravstveno in socialno ogroženi. Pri določanju okrevancev in njih številu je sodelovala sindikalna organizacija ter zdravstvena služba. Vsako leto pa so sledile pripombe, kot je to v navadi pri takih akcijah, zato sc je delovna organizacija odločila, da od leta 1972 dalje okrevance izključno predlaga zdravstvena služba. Sprva je predlagala tiste delavce, ki so bili pogosto v bolniškem staležu. Uspehi preventivnega zdravljenja na ta način niso bili doseženi, zaradi tega se ni stalež le teh prav nič zmanjšal. Zato je zdravstvena služba letos predlagala večinoma tiste delavce, ki hodijo v obratno ambulanto po zdravila, odklanjajo pa stalež.
Zdravstvena služba se je odločila, da bo odslej predlagala, kot smo navedli že zgoraj tiste bolnike, ki iščejo v obratni ambulanti pomoč, ne s pogostim bolniškim staležem, temveč z zdravili in pa tiste, ki so zaslužni v delovni organizaciji dvajset in več let, pa ni nihče nanje pomislil, da bi jih nagradili z enotedenskim okrevanjem.
V razgovoru pa so nekateri delavci, ki so izbrani za okrevanje, povedali sledeče:
PEPCA OMAHNA
delavka v skladišču gotovih izdelkov
Vesela sem, da so me izbrali. Imam kronična vnetja bronhijev. Vsak prepih mi škodi, da sem takoj hripava. Tu v skladišču je pa stalno prepih. Takole grem prvič na morje, na svoje stroške sem pa že večkrat šla. V našem domu v Umagu še nisem bila in tudi ne vem, kje stoji. Res je letovanje drago, vendar na to ne gledam. Vsako leto si privoščimo nekaj dni morja, pa tudi na Planino gremo za par dni. V našem domu na Planini mi je zelo všeč. Ponavadi grem gor s svojimi
otroki. Pešačimo do Zelenega roba in čez na drugo stran. Zlasti lepo je v začetku septembra, ko so borovnice.
Sonce in zrak mi pomagata. V vodo pa ne smem, ker je zame premrzla. Lani, ko sem bila za dva dni v Opatiji, sem se malo pomočila v vodo, pa me je začelo precej trgat po telesu.
Pred leti, ko sem bila še skladiščnik v konfekciji, sem največkrat hodila na oddih čez vikend. Ponavadi sem vzela v petek dopust in sem bila po tri dni ali na morju, največkrat pa na Planini, ker za morje nisem dobila prostih mest v kakšnih cenejših domovih.
No, zdaj grem pa enkrat na tovarniške stroške ... Saj je po tridesetih letih dela v tovarni res bil že čas!
KRISTINA PEČNIK
delavka pri plastificiranju tkanin
Na Planino grem 12. avgusta. Na okrevanje grem prvič. V tovarni delam 19 let. V našem domu v Umagu sem bila enkrat, ko sta bila otroka še majhna.
Za Planino sem se odločila zato, ker smo za na morje že rezervirali letovanje v Fiesi (10 dni), kjer ima
DO Termika Ljubljana počitniški dom in družinske hišice. V Termiki je zaposlen mož. Ponavadi rezerviramo družinsko hišico, hranimo se pa v domu. To mi je zelo všeč. Zal mi je, da smo šli šele lani prvič v Fieso in da nismo hodili že prejšnja leta. Ampak saj veste, prej je bilo vedno premalo denarja — zidali smo hišo ... Sedaj sta pa tudi otroka že toliko zrasla, da nočeta biti več doma in naju preganjata.
Tudi v hribe gremo zelo radi. Vsako leto smo šli za nekaj dni. Tudi zato sem se odločila raje za okrevanje v našem domu na Pla-
nini. Hčerki bosta z mano. Mož pa nas bo prišel obiskat čez vikend.
Če pogledamo na splošno, je letovanje za delavce z nižjimi osebnimi dohodki predrago. Vendar pa se splača privoščiti par dni oddiha. Lani sem bila zelo vesela in zadovoljna z letovanjem. Vreme je bilo lepo in res sem se spočila ter si nabrala novih moči za delo.
TONČKA ŠARC
delavka pri pripravi listov in vdevanju
Na okrevanje grem 5. avgusta in to na Malo planino. Za Planino sem se odločila zato, ker sem se že prej sama prijavila za letovanje v našem počitniškem domu v Umagu. Oba domova poznam, saj sem bila po par dni že v obeh.
Cene penziona v Umagu se mi zdijo precej drage, zlasti za tiste,
ki imajo veliko družino. Za mene že še gre, ko plačam le zase in za otroka (150 din penzion za domače goste, 120 din za otroke do 12 let starosti, 180 din za nečlane kolektiva).
Na Planini že dolgo nisem bila, tako da ne morem reči, kakšna je hrana in postrežba. Upam, da bo v redu.
VIKTOR SASSO
Na okrevanje grem 6. avgusta, v dom v Umagu. Mislim, da je v redu, ko tovarna skrbi tudi na tak način za zdravje delavcev, sicer pa mislim, da mi po tolikih letih dela v tovarni (26 let) že skoraj pripada to brezplačno okrevanje.
Na morju sem že večkrat letoval, vsako leto pa nisem šel. Lani sem bil s svojimi v Novigradu, v penzionu DO Univerzale, v kateri je zaposlena hčerka. Pravzaprav ima Univerzale dve stanovanji v bloku. Kuhali smo si sami. V Novigradu mi ni bilo všeč, ker obala ni v redu za kopanje (malo prostora — veliko ljudi), tako da smo se vozili v Umag na kopanje.
Naš dom v Umagu mi je še najbolj všeč od vseh krajev, kjer sem kdaj letoval. Predlani sem bil v Medulinu, tam je ogromno ježkov. Res, v Umagu mi je najbolj všeč — vse, hrana, postrežba, obala...
Kam drugam letos ne bomo šli letovat, ker zidamo hišo (nadzirali bomo). Sem že koristil precej dni dopusta...
Mislim, da mi letovanje koristi. Prejšnja leta sem imel veliko težav z ledvicami. Sedaj, zadnje čase se pa kar dobro počutim.
INFORMATIVNO
Za naše delavce se bo začela počitniška sezona v Umagu s 25. junijem in zaključila 3. septembra. Koča na Mali planini pa bo redno obratovala že od 20. junija dalje, zaprli pa jo bodo glede na prilike, ki se bodo pokazale v sezoni (vreme, delovanje žičnice).
Zaradi kolektivnih dopustov (od 16. 7.-28.7. TOZD Proizvodnja, od 30.7,—12.8. TOZD Konfekcija) je bilo veliko delavcev prijavljenih v terminu od 16. 7.—12. 8. 79. Da bi lahko ustregli čim več delavcem, so v dogovarjanju s sindikatom člani TOZD Restavracija problem rešili tako, da so uvedli 7-dnevne izmene (prej 10-dnevne) letovalcev. Zaradi omejitev v prometu so izmene z nedelje prestavili na ponedeljek. Iz istih razlogov je za naše delavce dom v Umagu na razpolago s 25. junijem. Tako lahko že pred 16. 7. letujejo tisti delavci, ki nimajo kolektivnih dopustov.
V prostem času pred sezono bosta naš dom v Umagu zasedli dve skupini šoloobveznih otrok iz Lukovice iz Domžal (17 dni). V času po kolektivnih dopustih naših delavcev (od 20. avgusta dalje) pa glede na to, da je bilo v prijavnicah po 13. avgustu še precej nezasedenih mest, bodo domske usluge nudili okrevancem DO Helios.
Vzgled
Jernej Ručigaj
Jernej je vzdrževalec, po poklicu izučen kovač. Pravijo, da je v tovarni že dolgo, da je bil vedno vesten in delaven, da rad poprime za vsako delo, ki ga je treba opraviti, tudi če ni kovaško. Že leta sodeluje v gasilski desetini, sodeloval pa je tudi v samoupravnih organih (bil član SOE) in pri sindikalni organizaciji (bil član izvršnega odbora oos Vzdrževanje).
Jernej Ručigaj je o sebi in svojem delu povedal:
V Induplati delam 31 let. Sem izučen kovač, delam pa sedaj kovaška, vodovodna, kleparska in ključavničarska dela, vse kar je potrebno.
Ko sem prišel v tovarno, sem s samokolnico prevažal premog v kurilnico (3 mesece). Potem sem pa bil premeščen k vodovodarjem. Popravljali smo vodovodno instalacijo, pipe, cevi (če se je kje zamašilo) in podobno. Vsa leta sem bil pri vodovodarjih, odkar pa je odšel v pokoj naš kovač (zdaj bo že 6, 7 let), sem prevzel njegova dela v kovaški delavnici.
Svoje delo imam rad, sem zadovoljen z njim, če bi bil pa še enkrat mlad, bi šel za pečarja. Toda takrat ta dejavnost še ni bila tako razširjena (polaganje ploščic) kot danes.
Kovaški poklic je težak. Ko sem
naj bo
se začel učiti, sem delal po cel dan — od sedmih do sedmih, z eno uro počitka opoldne. Učiti sem se začel 1940. leta, potem se je začela vojna. Šolanje sem končal triinštiridesetega leta. Takoj po končani svetovni vojni sem šel služit vojaščino — KNOJ (Korpus narodne odbrane Jug.) za 3 leta. Po končani vojaščini 1948. leta pa sem prišel v Induplati.
Takrat smo v tovarni še delali z lanom in konopljo. Spominjam se dogodka iz belilnice, kjer je bil velik kotel, v katerem so s klorom belili lan in konopljo (belilnica je bila v sedanjih prostorih oplemeni-tilnice in sicer v prostoru, kjer sedaj navijajo blago za barvanje — pod direktorjevo pisarno). Nekoč sva z Vavpotičem (sedaj upokojen) delala v belilnici. Na steklenici s klorom se je pokvaril ventil. Morala sva jo zapreti, pa ni šlo. Najprej sem sam skušal steklenico zapreti, pa nisem zdržal, hlapi utekočinjenega plina, ki je uhajal so bili nevzdržno dušljivi. Poskušal je še kolega in uspelo mu je do konca priviti ventil. Seveda sva bila tačas že močno zastrupljena in odpeljali so naju z avtomobilom v bolnišnico v Ljubljano pod kisik. Avto nikamor ni šel in mislila sva, da naju bo prej konec. Pod kisikom sva bila 2 dni, 6 dni sva še okrevala v bolnišnici, nekaj časa pa sva bila še pod kontrolo.
Veliko je še takih dogodkov, ki so mi ostali v spominu, lahko bi cel dan pripovedoval...
Ko si že tako dolgo v tovarni, doživiš marsikaj, navežeš se nanjo in težko je pomisliti, da bi šel kam drugam ... Mladi odhajajo, nekateri se tudi vrnejo. Mi smo najhuje že preživeli. Če hočeš kaj ustvariti, je pa že tako, da moraš delati! Včasih tudi še kaj popoldan, če hočeš imeti malo boljši standard.
Sedem let imam še do pokoja, takrat bom imel 60 let in tudi 10 let delovne dobe. Upam, da bom še ta preostala leta do pokoja zdrav.
Urednica
Novice iz obratov
PREDILNICA
Povečane kapacitete
Obrat razširja svoje dosedanje kapacitete. Prostor prejšnjega ce-radnega oddelka preurejajo in pripravljajo za montiranje previjalnice in sukalnice. Tla so že tlakovana, prestavili so stroj Autoconer firme Tchlafchorst iz sosednjega oddelka predilnice in s 15. 5. je steklo obratovanje novega križno previj alnega stroja istega proizvajalca. Novi križno previjalni stroj služi za previjanje preje s križnih na križne na-vitke oziroma trdih navitkov na mehke navitke, namenjene barvanju. Glede na konstrukcijske izvedbe stroja bomo morali pri delu zelo paziti, da ne bomo poškodovali per-foriranih cevk-nikelink. Vsaka manjša vdrtina ali večja zareza lahko poškodujeta obod cilindra za križno navijanje. Nikelinke z večjimi vdr-tinami, zlasti na robovih, pa bodo neuporabne. Pri sedanjem povečanju kapacitet previjanja preje namen j enj e barvanju zmanjkuje potrebnih nilcelink. S tem pa ostajajo neizkoriščene kapacitete strojnega parka.
Sredi preteklega meseca smo v treh dneh zapolnili prazno skladišče surovin, proti koncu meseca pa zopet povpraševali po posameznih vrstah sintetičnega vlakna.
S povečanjem kapacitet obrata nastopa pomanjkanje delovne sile. K temu pa še pripomorejo bolniški izostanki. Stalno se čuti, da obrat nima potrebne rezerve delovne sile, zlasti pri delih, ki se opravljajo v treh izmenah in jih opravljajo moški delavci.
D. Podboj
OPLEMENITILNICA
S polno paro
Proizvodnja v oplemenitilnici je v mesecu maju potekala še kar normalno, če upoštevamo, da imamo vedno manj zaposlenih, da je kar pet naših delavcev sposobnih za delo le po 4 ure dnevno in da se moramo z nekaterimi delavci stalno pregovarjati, kadar je potrebno zamenjati izmeno dela ali pa opraviti kakšno drugo delo, za katerega nimamo delavca, delo pa kljub temu mora biti narejeno (npr. nalaganje kamionov).
V barvarni smo ves mesec delali s polno paro, »žigri« so se in se še bodo vrteli v treh izmenah, Jet pa na žalost samo v dveh, kajti za tretjo izmeno nimamo barvarja, saj barvamo tudi na »foulardu«. Škoda, da v še eni izmeni JET ni izkoriščen, saj nam ostaja še precej nepobarvanega blaga.
Odkar so v predilnici namestili novi Schlafhorstov križno-previ j alni stroj, se je dobavljanje preje za barvanje bistveno izboljšalo, tako da je bil tudi II. HT barvalni aparat bolje zaseden. Nastopale so sicer občasne težave pri previjanju zaradi pomanjkanja nikelink, ki smo jih dodatno naročili 10.000 komadov. Dobava le teh pa tudi ne bo tako hitra, saj ima tovarna Uten-silija Ljubljana težave z nabavo nerjaveče pločevine, iz katere nam bo izdelala omenjene cevke.
Žal nam dobavitelj pregledovalnik miz za ad j ustimo vedno znova podaljšuje rok dobave, tako da naj bi jih po naj novejših vesteh dobili v juniju, v kar pa seveda dvomimo.
K. Kliam
TKALNICA
Suho in vroče
V	mesecu maju je bila proizvodnja v tkalnici motena zaradi pomanjkanja efektivnih sukancev in 40/11 dralona. Stanje se je izboljšalo v zadnjem tednu. S pridobitvijo novega križno previj alnega stroja smo odpravili ozko grlo pri navijanju preje za barvanje. Tako bomo odslej v tkalnici imeli manj skrbi zaradi pomanjkanja barvastih prej.
V	zadnjem času smo dobili dve novi pripravnici za tkalke, zmanjšalo pa se je tudi število bolniških staležev.
Zaradi pomanjkljivih klimatskih naprav so pogoji dela v zadnjem
Pri delu z novim križno previjalnim strojem
Pregledovalnik miz še ni
času, ko imamo izredno vroče in suho vreme, zares težki. Seveda se to odraža na količini in kakovosti proizvodnje.
L. Pušlar
KONFEKCIJA
PVC izdelki tudi za letališča
Potreba tržišča po proizvodih težke konfekcije, zlasti koridorjev in zračnih hal stalno narašča. Tako smo prodajo koridorjev uspeli lan-sirati tudi v tujino. Ker pa je bil rok izdelave vezan na odhod ladje iz pristanišča, smo poleg planirane mesečne metraže koridorjev, uspeli izvršiti tudi naročilo za kupca v tujini nekaj dni pred rokom.
Tudi letalska podjetja se zanimajo za naše izdelke iz PVC platna. Za potrebe letališča Brnik smo izdelali več pokrival za letalske motorje, prav tako pa so tudi transportni vozički, namenjeni prevozu prtljage, opremljeni z našimi pokrivali iz PVC platna.
Ker je proizvodnja šotorov za potresno področje v Črni gori nepla-nirano vskočila v reden proizvodni program, istočasno pa smo imeli že določene termine za obveznosti do naših kupcev, smo z uvedbo več-izmenskega dela in boljšo organizacijo rešili tudi ta problem.
T. Videnšek
V Pečah po starem
Zadnje dni preteklega meseca so v Pečah po nekaj mesecih izdelovanja izdelkov za Tosamo, spet za-drdrali naši šivalni stroji. V tem oddelku konfekcije ponovno izdelujemo izdelke za našo proizvodnjo.
Oddelek v Mokronogu izdeluje izdelke namenjene izvozu. Turistični
šotor BEDUIN, katerega izdelava bo kmalu zaključena, je že drugi tip šotora za nemškega Gotschalka in pričakujemo naslednjo pošiljko.
Zaradi velikega povpraševanja kupcev po naših turističnih izdelkih, posebno še prigrade Jadran — vseh tipov, je za nedoločen čas spet uvedeno dvoizmensko delo v oddelku konfekcije v Mengšu. S tem bomo dosegli boljše izkoristke dvo-igelnih strojev, saj namesto 8 ur na dan šivajo 16 ur v dveh izmenah in temu sorazmerna je tudi produkcija.
S pridnim delom in popolnim izkoristkom delovnega časa bomo zastavljene naloge uresničili brez večjih težav, seveda s pogojem, da bomo pravočasno imeli na razpolago vse potrebne materiale in pripomočke. K temu pa lahko še dodam, da smo kupili in pred kratkim tudi dobili dva nova šivalna stroja Will-cox Gibbs firme NECCHI. To so specialni stroji, ki obenem entlajo in šivajo in smo si jih do sedaj za naše potrebe sposojali.
G. Gardaševič
Pri delu kovinskih konstrukcij
Misli ob letu otroka
Čim več ima človek za seboj praktičnega dela, vedno bolj ugotavlja, da je ena najbolje napisanih knjig življenje samo. Ob svojem pestrem delu se sleherni dar. srečujem s človekom in delim z njim radost oz. najpogosteje bolečino. Pomagati mu, da premosti bolečino tako telesno kot duševno, ni vedno lahko, včasih celo brezupno, tedaj se vedno spomnim prof. dr. Leva Milčinskega, ki je lepo povedal v zelo preprostem stavku: »Poslušajmo ga, vrnimo mu topel nasmeh!«. To napotilo pa lahko s pridom in celo pogostoma uporabi sleherni izmed nas, ki nasprotno s takimi in drugačnimi pripombami ali nasveti ne koristi človeku v trpljenju. In kdaj smo še posebno v brezupnem položaju pomagati človeku? Pogosto, toda ker poteka mednarodno leto otroka, bomo pozorni v tej smeri.
Ko družina pričakuje svojega novorojenca, še prav posebno pa mati, si želi, da bi bil le-ta zdrav, moški ali ženski spol, podoben njej ali ljubljenemu možu, da bi lepo rasel ter bil zadovoljstvo in ponos družine. Priznati moramo, da je to del normalne priprave na materinstvo oz. na srečno starševstvo. Takšno srečo pa lahko na mah poruši rojstvo prizadetega otroka oz. duševno prizadetega. Nemalokrat imajo starši občutek, da so za to soodgovorni oni sami. In hudo je prenašati takšno »samokrivdo«, ki nima realnega izvora. Vsi starši, ki so raznih poklicev, različne izobrazbe in iz različnega okolja, so enako pretreseni, enako prizadeti, ko zvedo, da se otrok ne bo duševno razvijal tako, kot so si želeli. In ne zamerimo jim, če obidejo moštvo svetovalnic, klinik in tudi mazačev, saj še vedno upajo, da so se tu ali tam zmotili, ko so jim povedali, da je otrok duševno prizadet. Znano je tudi, da so problemi družine, v kateri je kdo od otrok duševno prizadet, zelo številni in nemalokrat med seboj povezani. Prizadetost otroka, njegov pozornost vzbujajoč nemir, zunanje značilnosti, počasna rast, čustvena napetost in občutek izjemnega položaja v družbi, lahko pogosto porušijo tudi ravnotežje v družini in ogrožajo povezanost med roditeljema. Nemalokrat ostane s prizadetim otrokom mati sama. Odnos mati—prizadeti otrok se posebej utrdi predvsem zaradi nemočnosti otroka, njegovega počasnega dozorevanja, nenehne pomoči, ki jo potrebuje in je pogosto trajna. Večina mater je zaposlenih in s težavo hodijo v službo tudi, če otroka oddajo v dnevno primerno
Nadaljevanje na 8. str.
i
Se pred par meseci je montažerjem nagajal sneg (v Mariboru), sedaj pa pripeka
Misli ob letu otroka
Nadaljevanje s 7. str.
Zdravi otroci so naše največje bogastvo. Na to bi sc morali spomniti večkrat.
Takole jih je presenetil J. Kosmač v »enajsti šoli« na odlagališču nerabljenih predmetov.
ustanovo. Se huje pa je, če morajo imeti otroka doma in zanj iskati ter plačevati drago in pogosto neprimerno varstvo. Kljub temu skušajo svoje službene dolžnosti vestno opravljati, odpovedati pa se morajo slehernemu razvedrilu, zabavam, rekreacijam, izletom itd., saj si komaj odtrgajo čas za dolžnosti, ker ga za vse drugo zmanjka. Vsi, ki smo zdravi in imamo zdrave otroke, nikoli ne smemo pozabiti, da so starši prizadetih otrok, ki živijo med nami, samo ljudje, takšni kot vsi drugi, samo z veliko dosmrtno bolečino! Pearl Buckova, velika pisateljica in mati prizadete punčke je povedala tudi sledeče: »Naučiti se, kako boš prenašal to bol, ni lahko!«. In misli ene izmed mnogih mater s prizadetim otrokom naj nam bodo vodilo še posebno v letu 1979, ki je leto otroka: »Če bomo skrbeli za matere, bomo skrbeli tudi za njihove otroke, da ne bodo imeli zagrenjenih mater z občutkom, da so s svojimi otroki družbi le v breme. Lažje jim bo, če bodo vedele, da so v svojih delovnih organizacijah dobrodošle, pa čeprav ne morejo delati in živeti tako, kot bi mogle, če bi bili njihovi otroci zdravi.«
In končno nobena umetnost ni »poslušati jih in vrniti topel nasmeh«.
Majda Škrinjar
Alojz Pušlar novi predsednik DITTSA Jarše
V petek, 18. maja 1979, so se člani DITTSa Jarše zbrali na »plenum«. Zavoljo odhoda inženirke Daliborke Podboj, ki je opravljala to funkcijo do tega dne, je bil imenovan za predsednika A. Pušlar. Pred plenumom je predavala zdravnica dr. Marija Šiška o »aktivnem zdravstvenem varstvu«.
V petek, 18. maja popoldne je v sejni sobi Induplati predavala zdravnica dr. Šiška O AKTIVNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU. Za osnovo svojega izvajanja je uporabila disertacij sko delo doktor Modica (z istim naslovom) in v jedrnatem jeziku približala poslušalcem problematiko, s katero se nenehno srečujemo. Posamezne primere je tolmačila primerjalno z vsakdanjimi prilikami.
Na zdravje zaposlenega ne.vplivajo le neugodni učinki kot ropot, smrad, prah, visoka ali nizka temperatura, ampak tudi počutje v delovni sredini, varnost dela, visoki osebni dohodki, urejeno življenjsko okolje (otroško varstvo, prehrana, stanovanje) in socialna varnost.
Vsi pogoji morajo biti usklajeni. Kadarkoli porušimo en pogoj, imamo takoj opraviti s protiučinlcom, ki kvarno vpliva tudi na — zdravje.
Zbrano delo, pri katerem posameznik vlaga akumulirano znanje v skupno delo, v skupni cilj, je mogoče le, če je vse urejeno, kot to pričakujemo, oziroma kakor je to utečeno. Da te zahteve ne veljajo le za umske delavce, ampak tudi za fizične izhaja odtod, da opravlja delavec svoje delo veliko težje, če je z mislimi (in svojimi težavami) drugod in ne pri delu. Njegov delovni čas se vleče v nedogled; njegova pozornost je usmerjena drugam, hitreje se utrudi ipd. Skratka, vsem zaposlenim je treba vedno in povsod zagotoviti takšne delovne pogoje, pri katerih bomo od delavca upravičeno pričakovali polno angažiranost pri delu. pri delu.
Znano je, da je odstotek odsotnosti zavoljo boleznin znašal v Induplati preteklo leto 6,09 "'o, čeprav smo planirali le 3,n g. Med vzroki najdemo preveliko socialno varnost, kar pomeni, da je mnogim (ne vsem!) udobneje ostati »na bolniški«, ker jim v družinskem proračunu nekoliko zmanjšan osebni dohodek zaradi odbitka bolniške ne pomeni kaj dosti. Vedeti pa moramo, da je visok odstotek bolniške v Induplati pogojen tudi s (pretežno) žensko delovno silo (porodnice, materinske dolžnosti, nega bolnika ipd.).
Dr. Šiška je naglasila, da dizerta-cija ni reprezentančni vzorec, ker ne zajema vseh prilik. To pa je ni odvrnilo, da ne bi odgovorila na številna vprašanja, ki so jih poslušalci zastavljali nanjo.
Kako vpliva inteligenca na aktivno zdravstveno varstvo, je bilo zad-
nje vprašanje. Predavateljica je dala odgovor tudi na to vprašanje in s tem končala zelo dobro pripravljeno in času primerno predavanje.
Plenum 1979
Zato, ker se je predsednica DITTS Jarše odločila delati poslej drugod, je upravni odbor društva sklenil pripraviti plenum, na katerem bi razrešili vprašanje novega vodstva. Morda bi najprej pojasnil, kaj je plenum (tega tudi naši akti ne tolmačijo vedno pravilno, op. p.). Plenum je redna seja, na katero so povabljeni vsi člani. Na plenumu ne volijo delovnih organov! S tem uvodom sem želel približati problem tistim, ki iz nevednosti ne pridejo na plenum. Tudi v našem primeru je bilo tako; vseh navzočih je bilo le 28, kar pomeni manj kot 20% članov. Nisem želel »vrtati« naprej, da bi našel podatek, koliko mora biti navzočih, da je mogoče plenum održati. To je nauk za prihodnje. Naš plenum se je vršil po predavanju v petek, 18. maja letos.
Pod vodstvom tovariša Emila Ma-verja je potekalo delo tekoče in dovolj živahno. Po poročilih predsednice inženir Daliborke Potlbo-jeve ter tajnice Marjete Pungerčar in blagajnika Vide Anclromako se je razvila razprava, ki je prikazala delo in stanje v jarškem društvu tekstilnih inženirjev in tehnikov.
Alojz Pušlar
Seminar s področja vzgoje in izobraževanja
0 načrtih za usmerjeno izobraževanje
Pretekli mesec sem se kot delegat s področja vzgoje in izobraževanja udeležia seminarja, ki sta ga organizirali Občinska izobraževalna skupnost •n Klub samoupravljalcev Domžale. Seminarja sta se udeležili še dve naši delegatki (Albina Kosmač in Ana Kerč).
Seminar je bil zanimiv, saj je obravnaval več tem s področja vzgoje in izobraževanja. Tako smo razpravljali o delegatskih odnosih na tem področju, kjer se kažejo še Pomanjkljivosti, tako s strani delegatov samih (in OZD) kot tudi s strani izobraževalne skupnosti (gradiva in vabila na seje še vedno večkrat prihajajo v zadnjem trenutku). pn tem smo predlagali, naj bi de-
Izhodišča za usmerjeno izobraževanje
Prve priprave na preobrazbo sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v domžalski občini so se Pričele že leta 1975, ko so se o konceptih usmerjenega izobraževanja posvetovali Prosvetni delavci in predstavniki kadrovskih služb iz OZD.
Širša razprava je stekla leta 1976, ° 80 vsi trije zbori delegatske skupaj ine razpravljali o analizi srednjega šolstva v občini Domžale, o vprašanju adrov v gospodarstvu in družbenih delavnostih ter o tem sprejeli tudi sklepe,
1 so nanašajo na celotno problematiko načrtovanja kadrov v občini. 2e takrat 80 kile sprejete naslednje usmeritve: ekonomska, trgovska — kovinarska, strojna, usnjarsko-ga-anterijska, tekstilna, kemijska, papirna m kmetijska.
Aprila 1977 je kila pripravljena analiza 0 stanju kadrovskih služb v delovnih organizacijah, v februarju 1978 pa je o Problematiki usmerjenega izobraževanja razpravljala občinska konferenca ZK.
legat prejemal gradiva osebno na dom.
Tov. Vida Hafnerjeva, predsednica izvršnega odbora OIS je razložila izhodišča o načrtovanju usmerjenega izobraževanja v občini Domžale. Obravnavali smo tudi oceno uresničevanja srednjeročnega načrta 1976 do 1980 in osnovne smernice za razvoj v letih 1981—1985.
Na konferenci so bili sprejeti predlogi, kako v bodoče reševati vsa odprta vprašanja na področju srednjega šolstva.
O problematiki usmerjenega izobraževanja sta razpravljali tudi občinski konferenci ZKS Kamnik in Domžale, decembra 1978 pa ponovno izvršni svet SOb Domžale, ko je obravnaval stališča komiteja in analizo, ki jo je po zadolžitvi pripravila kadrovska služba SOb Domžale v organizacijah združenega dela. Pri tem so se potrdile usmeritve, ki so bile že sprejete na zasedanju občinske skupščine in občinske izobraževalne skupnosti. Te usmeritve so:
—	usnjarstvo — galanterija — kemija,
—	ekonomska s trgovskimi, denarnimi, knjigovodskimi, računovodskimi, meha-nografskimi in drugimi usmeritvami, ki jih potrebuje združeno delo,
—	kovinarstvo — strojništvo
—	kmetijstvo — agroživilstvo — veterina.
V začetku letošnjega leta se je začela uresničevati pobuda IS SOb Domžale in komiteja OK ZKS o združitvi Poklicne kovinarsko in usnjarsko-galanterij-ske šole s Centrom šol. To združevanje je v teku.
Nadaljevanje z 8. str.
2 besedami: Zato, ker zapušča eio v Induplati in zato, ker odh
drug kraj’ Plosim' da 11 rešite funkcije predsednika dri pV® mTTS Jarše, je inženirka t odbojeva prosila za razrešiti bi1nkcije in nadaljevala, prijetno 1? t*c^° z vam>, zato bi se rai zahvalila za pomoč pri delu vse
lin00™ otd,orov društva in za z
izvvv* t,a s*e me dvakrat zapori vohu na mesto predsednice vse elanom društva. Hvala!
p °variš Alojz Pušlar je inžen odbojevj izročil v znak zahvale lc nnpek.rož ter izrekel pohvalo : Pravljeno delo. Kot nagrado ji T_™enu upravnega odbora DIT7 rT e podelil vozovnico za ogle ki bo letos oktobra v Hai 2 , ru (ZRN). Navzoči so podkrepi valo z dolgotrajnim ploskanje!
V nadaljevanju je delovni predsednik tovariš Maver predlagal novo vodstvo, v katerem so do občnega zbora 1980:
Alojz Pušlar, predsednik DITTS Jarše in.
Zdenka Seliškarjeva, podpredsednica društva.
Vse ostale funkcije in članstva so ostale veljavne tudi naprej.
O posebni akciji, s katero smo pomagali kolegici iz stiske, je bilo rečeno, da gre tu za pomoč in ne za rešitev tega vprašanja. Zato, ker še traja zdravljenje, ni mogoče sprejeti dokončnih stališč, sklenjeno pa je bilo, da z zadevo seznanimo najvišje predstavnike občinske skupščine, če rešitev ne bo na vidiku. Zahteva ob tem je, da se vse navedbe preverijo strokovno in natančno.
Plenum je bil končan ob 19. uri.
Lipovšek
V	pogovorih med občinama Kamnik in Domžale, ki so se začeli že lani in se še nadaljujejo, je bilo ugotovljeno, da lahko ustrezno uskladimo potrebe obeh občin. Na področju družbenih dejavnosti bi Kamnik izobraževal za usmeritve v okviru sedanje gimnazije in pedagoške smeri, saj je bilo letos ugotovljeno, da se šola v gimnaziji 1/3 dijakov iz domžalske občine, Domžale pa usmeritve sedanje ekonomske šole. Predstavniki občine Kamnik so tudi predlagali, naj bi občinska izobraževalna skupnosti Domžale podprla občinsko izobraževalno skupnost Kamnik, da bi v prihodnjem šolskem letu v Kamniku dobili še tretji oddelek gimnazije.
V	letošnjem marcu sta komisiji za usmerjeno izobraževanje obeh občin zasedali v Kamniku. Na tem zasedanju naj bi opredelili skupne usmeriitve v posamezni občini. Osvojene so bile vse točke tega dogovora, razen tiste, ki se konkretno nanaša na usmeritve v posamezni občini. O tem dogovoru bosta obe komisiji še sklepali.
Ocena uresničevanja srednjeročnega načrta in smernice za razvoj do 1985. leta
V	srednjeročnem obdobju od leta 1976 dalje so si vzgojno-izobraževalne ustanove in skupnosti prizadevale idejno poglabljati vzgojnoizobraževalni proces, uvajati sodobne pedagoške izsledke v šole in obogatiti vzgojo in izobraževanje z novimi oblikami. Tako je kabinetni pouk našel svoje mesto na vseh osrednjih in samostojnih osnovnih šolah, stekla je 120-urna mala šola za vse učence pred vstopom v 1. razred, po nekaterih šolah so organizirali podaljšano bivanje( Josip Broz Tito — Roje Martin Koželj — Dob, Slandrova brigada — Domžale: celodnevna šola v nižjih razredih).
V	podaljšano bivanje naj bi bilo vključenih 13 % otrok, v šolskem letu 1978/79 pa je bilo vključenih le polovica od načrtovanega. Vedno je potrebno poudariti, da je tu odstotek nižji, ker so se oddelki podaljšanega bivanja preobrazili v oddelke celodnevne šole.
V	celodnevno šolo je tako sedaj vkljLiza vse popolne osnovne šole, za kar da je prebivalstvo hitro naraščalo, pred-485 otrok.
Z aneksom za leto 1980 so že zagotovljena sredstva za vključitev 25,7 % otrok v celodnevio šolo, s čemer bodo to obliko vzgoje in izobraževanja uvedli na manj razvitih območjih (Krašnja, Moravče). V dograjeno osnovno šolo Vencelj Perko pa bodo v celodnevno šolo lahko vključili 43 % otrok.
V	investicijski dejavnosti so načrtovali 1300 novih mest v osnovnih šolah. Zgradili pa so učilnice za 400 otrok, tri velike in eno malo telovadnico, tri sodobne kuhinje in prve prostore za celodnevno šolo. Ko bo ob koncu 1980. leta dograjena osnovna šola Vencelj Perko, bo tudi srednjeročni investicijski načrt izpolnjen, saj bo z njo v tem obdobju zagotovljenih 1360 mest za osnovnošolce.
Nadaljevanje na 10. str.
O načrtih za usmerjeno izobraževanje
Nadaljevanje z 9. str.
Predvideli so tudi strokovno delavce za vse popoldne osnovne šole, za kar so že zagotovljena sredstva.
V tem obdobju je diplomiralo 20 štipendistov za pedagoške poklice, kar je za 5 pod planom.
Za preteklo obdobje je bilo značilno, da je prebivalstvo nitro naraščalo, predvsem število družin, kar je pomenilo tudi hitro naraščanje šolskih otrok. To število pa je že v letu 1979 naraslo na 5654 in se bo v letu 1980 povečalo na 5800 šoloobveznih otrok.
Za osnovno izobraževanje odraslih so načrtovali 50 kandidatov, v letu 1980 pa jih bo 75.
Glasbeno šolo bo do leta 1980 obiskovalo 500 otrok, letos pa je v njej 4gs otrok.
Osnovni problem pri razvoju vzgoje in izobraževanja je v tem, da hitrejša rast prebivalstva in s tem šolskih otrok zahtevata več združenih sredstev za to področje, kot to dovoljuje rast družbenega proizvoda. Zato se bo potrebno
Udeležila sem se enotedenske »šole samoupravljanja«.
Lahko rečem, da sem slišala mnogo novega in sem dopolnila znanje, tam kjer so mi bili nekateri pojmi tuji in nerazumljivi. Menim, da bi morali tisti člani naše DO, ki so na to šolo vabljeni, vzeti to z malo več resnosti in naj bi se je sleherni tudi udeležil, če mu je dana možnost izobraževanja. Vedno je namreč dobro, da znaš nekaj več, kot pa mnogo premalo. Osveščenost in dobra informiraost sta namreč pogoj za dober in celovit razvoj samoupravnega in delegatskega sistema.
Obravnavali smo veliko tem, katere pa so bile vsaka po svoje zanimive. Zame je bilo zanimivo vse, kar je bilo neposredno vezano na nas delavce v združenem delu. Obravnavali smo teme s področij:
—	Smeri razvoja političnega sistema
—	Položaj človeka v delegatskem sistemu
—	Zakon o združenem delu in njegovo uresničevanje
—	Obveščanje in komuniciranje ter vodenje sestankov v delegatskem sistemu
—	Krajevna skupnost in občina
—	Samoupravne interesne skupnosti Ko smo se v ponedeljek zbrali in
nam je tov. Zupanekova razdelila teste, smo kar malo čudno gledali v papir. Marsikje sem test pustila neizpolnjen, posebno pri temah o konstituiranju občine, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. To so bila področja, o katerih sem imela slabo predstavo.
pri uveljavljanju novih oblik vzgoje in izobraževanja temeljito dogovoriti z združenim delom, do katere stopnje smo jih sposobni razviti v naslednjem planskem obdobju.
V	srednjeročnem načrtu 1981—1985 si bomo prizadevali večini šol zagotoviti enoizmenski pouk, kar bo omogočalo celodnevno šolo šestdesetim odstotkom otrok. Število vseh osnovnošolcev se bo pvečalo na 6440 v 220 oddelkih.
V	investicijski dejavnosti bi morali zagotoviti okoli 1800 novih mest v eni izmeni, kar pomeni po sedanjih normativih 60 novih učilnic z ustreznimi telovadnicami, prostori za prehrano in drugimi večnamenskimi prostori. V programu tretjega samoprispevka je tudi nova šola s prilagojenim predmetnikom in prostori za usmerjeno izobraževanje. Ocenjujejo, da bo v šolskem letu 1984/85 v občini Domžale 3,2 % lažje in srednje prizadetih šoloobveznih otrok, to je 220 otrok v 19 oddelkih, od tega 6 oddelkov delovnega usposabljanja.
Olga Sušnik
Zame je bila zanimiva tema o zakonu o združenem delu, ki zajema tudi temi o dohodkovnih odnosih (način pridobivanja dohodka) in svobodno menjavo dela. Ti dve temi sta v zadnjem času tudi zelo aktualni in marsikomu nerazumljivi. Temi sem se odločila tudi prikazati v čim enostavnejši obliki.
NAČIN PRIDOBIVANJA DOHODKA IN DELITEV DOHODKA
Vsa sredstva, ki »pridejo« v TOZD in DSSS imenujemo celotni prihodek, katerega pa pridobivamo na več načinov, in sicer:
—	prodaja proizvodov in storitev (materialna proizvodnja in usluge)
—	udeležba pri ustvarjenem dohodku
—	svobodna menjava dela
—	regresi, premije, dotacije
Ce celotnemu prihodku, katerega smo pridobili, odštejemo materialne stroške in amortizacijo, dobimo dohodek. Od dohodka, ki smo ga tako pridobili in je osnova za ugotavljanje uspešnosti našega poslovanja, pa še odštejemo:
—	sredstva za skupne družbene potrebe
—	sredstva za splošne družbene potrebe
—	sredstva za socialno varnost
—	itd.
Ko izločimo ta sredstva, dobimo čisti dohodek, katerega pa nato delimo na osebne dohodke, skupno potrebo in akumulacijo, ki zajema poslovni sklad (razširitev materialne osnove) in rezerve. Med posamez-
nimi faktorji naj bi veljalo neko razmerje. Kako smo delili, nam kažejo kazalci pri periodičnih (trome-sečnih) obračunih in zaključnih obračunih, s katerim naj bi bili seznanjeni vsi delavci v združenem delu in naj bi se vanj tudi poglobili, zato naj to ne bi bila le oblika samoupravljanja, ki naj bi bila nuja, temveč pravica in dolžnost vsakega samoupravljalca, kar pa smo mi vsi.
CELOTNI PRIHODEK
—	materialni stroški
—	amortizacija DOHODEK
—	skupne družbene potrebe
—	splošne družbene potrebe
—	socialno varstvo itd.
CISTI DOHODEK osebni dohodki	skupna poraba
akumulacija
razširitev materialne osnove
—	poslovni sklad Rezerve
SVOBODNA MENJAVA DELA:
Pojem, ki ga v zadnjem času če-sto obravnavamo, je svobodna menjava dela.
Svobodna menjava dela (SMD) se je kot ideja izoblikovala v šestdesetih letih. S sprejetjem ustavnih amandmajev 1.1971 je SMD postala ustavna kategorija. Nadaljnjo razčlenitev je doživela v ustavi 1974 in zakon o združenem delu jo je opredelil kot eno od štirih oblik pridobivanja dohodka, oziroma celotnega prihodka. SMD skušamo razvijati tam, kjer odnosi med izvajalci (zdravstvo, kultura, socialno varstvo itd.) in uporabniki (delavci v združenem delu in občani) ni mogoče urejati na podlagi klasične tržne menjave. Nadalje se SMD predvideva tudi med delovnimi skupnostmi (skupne službe), ki upravljajo dela skupnega pomena za organiziranje združenega dela, banko, družbenopolitične organizacije, SIS in državno upravo. To možnost imajo tudi dejavnosti materialne proizvodnje kot so energetika, promet, zveze, komunalne dejavnosti in uporabniki njihovih storitev (skladno z republiškimi zakoni in sporazumi). SMD je odgovor na vprašanja, kako urejati medsebojne pravice in obveznosti med izvajalci in porabniki.
V nekaterih sedanjih in nekdanjih družbenih ureditvah so vprašanja urejali s tržno menjavo, ponekod pa so to funkcijo prevzeli državni organi. (Tržna menjava prevlada kot način usklajevanja ponudbe in povpraševanja). Posredniška vloga državnih organov kot trajni element, je v sistemu SMD odpravljena, vendar niso izključeni določeni posegi državnih organov, ko gre za dejavnosti posebnega družbenega pomena, kot so začasne uredbe, rešitev nekaterih vprašanj, o katerih se izvajalci in uporabniki niso sporazumeli, je pa bistvenega pomena za njihovo delo. V SMD so vgrajene tudi rešitve, kot so vzajemnost, solidarnost in planiranje.
Lahko rečem, da sta ti dve temi in tudi ostale bistvenega pomena
Sola samoupravljanja in mi
obvestila iz kadrovske službe
ZAHVALE
Ob izgubi moje drage mame ANE KOPINA
sc sodelavkam in sodelavcem prejemarne lepo zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč.
Hčerka Janc Angela
Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta
TOMAŽA NOVOSELA
se najlepše zahvaljujem sodelavcem uprave za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebno hvala dr. Mariji Šiška za nesebično pomoč.
Zena Marinka s hčerko Barbaro
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE CAPUDER
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz prejemarne za izraze sožalja in podarjeni denar za venec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Cilka Pirnat
za nas vse. Predavatelji so nam vseskozi poudarjali, kako važno je, da so ljudje obveščeni v bazi, to se pravi v delavnih kolektivih, krajevnih skupnostih, za kar pa mi sami marsikdaj ne storimo dovolj, ker ali nočemo, včasih pa tudi zaradi preobširnih gradiv, ki jih težko predelamo, ne moremo objektivno odločati o važnih stvareh. Mislim, da daje ta šola samoupravljanja ključne točke, za reševanje marsikaterega problema, in zatorej ne smatrajo to šolo kot nujno zlo, temveč potrebo po izobraževanju, s katero nam je dana možnost svobodnejšega odločanja. Osebno menim, da mi je ta šola dala veliko novega znanja in podpiram prizadevanja Kluba samoupravljavcev, obenem pa želim, da to ne bi bila edina oblika izobraževanja delavcev v neposredni proizvodnji in da bi se ji v prihodnje pridružila še katera.
Petaci Lidija
POROČILO O GIBANJU OD ZA APRIL 1979
Vrednost točke za II. tromesečje je ostala v isti višini din 0,0561.
Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 106,5 %.
R-D za TOZD-1 in DSSS je znašal 108%.
TOZD Maloprodaja s prod. v Jaršah in Beogradu 115 %.
TOZD Restav. in počit, domovi 102,5 %.
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 108 %.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 5.634.— TOZD Maloprodaja din 6.900.— TOZD Restav.
in počit, domovi	din 6.025.—
TOZD Konfekcija	din 5.631.—
Delovna skupnost sk. sl. din 7.844.—
TOZD Proizvodnja
Razred	pred.	prip.	tkal.	E 0) a	vzdr.	TOZD Ind. p	TOZD Rest.	O O N H. o f*	| DSSS
4000—4500	16	9	8	17	1			31	7
4500—5000	20	23	53	10	5		5	57	11
5000—5500	20	45	68	17	6		4	70	12
5500—6000	17	28	31	17	9	2	5	40	15
6000—6500	10	3	12	11	10	13	2	24	9
6500—7000		4	12	13	3	;i	2	17	25
7000—7500	5	4	17	4	1		1	13	13
7500—8000			7	3	6		2	2	5
8000—9000	2		2	1	1			2	19
9000—10000			1	1	1	2		1	16
nad 10000	1	1	2	2	1	1	1	9	32
Skupaj	91	117	213	96	44	21	22	266	164
Najnižji OD	4120	4085	4182	4104	4451	5773	4659	4084	4031
Najvišji OD	10787	10046	11001	11014	11038	12583	10725	15577	16727
Povprečni OD	5376	5377	5645	5789	6289	6900	6025	5631	7844
V oddelku predilnice sta dve delavki, v oddelku tkalnice ena delavka in v odd. konfekcije štiri delavke zaslužile izpod 4.000 din.
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Horvat Branko, pomočnik mojstra, vstopil 7. 5. 1979,
2.	Baranja Silva, tkalka, vstopila 4. 5.1979,
3.	Krupič Meleca, tkalka, vstopila 14. 5.1979,
4.	Džapič Janja, tkalka, vstopila 28. 5.1979.
Izstopi:
1.	Mohar Ljubica, previjanje v predil., izstopila 4. 5.1979,
2.	Hajrič Smaila, tkalka, izstopila 9. 5.1979,
3.	Stankovič Bojana, del. v ople-menitilnici, izstopila 12. 5.1979,
4.	Peterc Stanislav, del. v sklad, preje, izstopil 12. 5.1979,
5.	Cerar Antonija, del. v oplem., izstopila 21. 5.1979,
6.	Aleševec Marija, sprem, dvigala, upokojena 28. 5. 1979,
7.	Lavtar Francka, malerka, upokojena 29. 5.1979,
8.	Matičič Milena, izdaja votka, izstopila 30. 5.1979,
9.	Grad Brigita, tkalka, izstopila
31.5.1979,
10.	dipl. ing. Podboj-Čejvan Dali-borka, obrat, predilnice, izstopila
31.5.1979.
Imenovane delavke niso dosegale normalnega učinka oziroma so novinke in se privajajo v delo.
TOZD KONFEKCIJA RADOMLJE
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1.	Bleje Vanda, del. v konf., izstopila 5.5.1979,
2.	Pustotnik Terezija, del. v konf., iztsopila 10. 5.1979,
TOZD MALOPRODAJA
Izstopila:
1. Gorza Veronika, fakturist-ko-respondent, izstopila 14. 5.1979.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Izstopi:
1.	Kosmač Ana, strojno knjiženje, izstopila 10. 5. 1979.
2.	Zupan Franc, var. ing., izstopil 31. 5.1979,
3.	Dečko Anton, dipl. ing., šef sekt. za inv. in vzdrževanje, izstopil 31.5. 1979.
POROČILI SO SE:
BISTRAN ŠTEFKA, poročena KRALJ;
ZRIM ZDENKA, poročena ŠTEFANČIČ.
Križanka — moji sodelavci
Naša sodelavka iz skladišča, ki je letos nastopila pokoj, se je želela svojim sodelavcem v spomin oddolžiti s križanko. Vanjo je vpletla imena vseh delavcev skladišča in še nekaterih drugih. To je njen prvi poskus v sestavi križanke.
Ali poznamo imena svojih sodelavcev? Če jih, križanka ne bo pretrd oreh.
n	i	DROLC		IGRALKA grudici	5 TOP	Francka D...RR	1 1 1	FIESTO PRI OPATIJI	vIdergm ANTON	RIHSKA ENA	Agenciji, v ZDA	RLBIHCR	PP	MARIJA Kise LAK	Vozi	KEtuČHt ELENEUT ZNAK.O"	Popaca Žival	I	P
																			
U	i						uu						UL					L	U
Vrt m n							Česnik PROSTOR ZR 2 a loge						korenje HtVRTS,						
n	n	IVANKA								ITALIJA		PNČka KRRNSm hlek			MOLEKULA “Lajša EDEM OD 7EZS.M&				
U	j									RlHTRR FRRNJO									
n	n	JERE 5								UT/M GRIGOR/J					GLRtno MESTO					
		JOŽE																	
U	j								PREDLOG					&OSKOP					
ANICA				ZGODEN	ANKA TROPA	RUTO ŠOLR		ŠKLRDlJ-ČN/K GOT. IZPEL.			A l/TO, KI '.A NAJAn						NASA STOKAfJJl VZDIH	(	
						NEnčiJR		Kokoši i ČOPOM			TUJE M. IME								
PRHKO									0»DDEtO-BA	GROŠELJ								LIZA	
										RDEČI križ								Pibernik	
PUŠK																			
					—	PouuifNt, rvto ... .us KR NEM										OSEBNI ZN/NEK IG. /n U. črka			
NEZNANO					ZDPflVNi- Kovn PhSCGR												VANADIJ		
					49. ,13. zv i. tfutn												PEZDIR		
prsTRUA				PR. MEDICINE DELA 'NARiJa)						KALIJ		N A LE z	ZN RK ZR	NOJ MN.					
										OKRAJ				Sohunul					
Polne r				TRAfujO NESTARH							BLATNIK							Popič NEŽkA	
n	n	me NAŠEGA ŠOFERJI)						evvRno KARDELJ			POSODA ZA SNET!	NABRVSR	2J., U. G. /N 7. črka	3., /, JI, IN ti- ČRKA	10. ČRKA ASE CROC	NEJCE SOOČAJ			
u	u																		
n	n	Kisik			ZN RK zrjrkost		SESALCI									ENI Ll JA NARAT			
u	u	ZRMRN PETER.			PAKET		ELEKTR. /NPUiJR.									JEZ RN/			
ICONAR								zv. DRZPn v ZOR , KREZ							JR NE Z ZUPRN			JANEZ	
								ZVONK n							3R3.'H*V našel				
POMNIŠ HUVRTSJn									Notranja								Fosfor »Trs		
n	n	n	n	FlICLR		DRUGA KoInjA	ITALIJA		/KR N J Ko							žagar OLGA			
				Pon p go OP l PRTI			Z NEKOM												
u	u	u	u						SiRONRK										
n	p	me NAŠEGA ŠOFERJU						poui er		100 m			žveplo	ŠOLSKI OD&oR.			GORICA		
u	u							DEBELA PR L /Cfi		TEKNOv. SkuP/NR							KARANUA		
n		n črkr			Tekmo vrl v teku						KREPAK	UABANOA							
u	u	rtflrjfli PRVUN			... C? 77? JUDITE S														
POTNIK Momn- Tl												ON A H EN /rANJKO	/JEŽKA						
sest n m UPOKOJEN, NARUA		9 a											/TEGA 1000 KG		IJRRELSn LUKFf IS.ČRK A	\			
r	P	n						Ki E FE TA								aPADScM natchal			
																			
i	i	u	u					NA Rl								/VfJ RVt! GR J			
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Daliborka PODBOJ, Alojz PUSLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)