ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA It. 156 Poštnina poračnnjma (C« C« con ta posta) V Trstu, v nedeljo, 1. Julija. 1928. - Leto VI Letnih LIH List tzh&i* vsaki dan cjutrai razen ponedeljka. Hvoisinu tm 1 m—— L B.—, 9 mesec« L 2i,—, pol letaZ^^^^^elo leto L 75.—, t isozemstro mMtiaa L vel — pcmAzast. — Oglasnina za 1 $mm prostora V firokoett I kolone (58 £ obrtne oglase L L.—, cm oamrt- fiioe, »ahvale, po»l ana, (J '' ^ *** dsnsi mik mwx1u> L 2L—% fOi^ij.HtfeLt- UredniStvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57, Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-« maci je in denar pa upravništvu. Rokopisi te ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. PoduredniStvo v G o r i c i : ulica Giosut Cardv.cci št. 7, L n. _ Telei. It. 327« Glavni in odgovorni urednik« proL Filip Perla krajev dežele. In če je večja družba, je tako prijetno. Pa na Trnovsko planoto je tudi tako lepo stopiti kako nedeljo. In Se kam drugam. Nedelje, to so naši dnevi, treba jih je po božji službi samo pravilno uporabiti, treba jim je dati pravilne oblike. Če se že hočemo zabavati, dovolj zabave najdemo v delu, dovoj je je v nas samih. Bil sem nekoč v kmetski hiši pri večerji z delavci, ki so okopavali vinograd ves dan. Spočetka smo bili vsi tako nekako molčeči, ko pa se je enkrat sprožilo, ni več nehalo. Smejali smo se tako od srca, da je večerja dvakratno teknila. Zdravja je v teh mladih ljudeh mnogo. Zakaj bi ga po nepotrebnem zaprli v slabem zraku? In po takem dobro uporabljenem dnevu, po izletu v večji družbi, po lepi pesmi in zdravi zabavi je človeku tako prijetno. In po prespani noči se zbudi zdrav in vesel in gre na delo prožen in z novim upanjem. S. V. dr. Pernarju ter poročilo o ra^ nah, ki jim jih je prizadel Pu-niša Račić. Ti podatki so mu potrebni predvsem radi tega, ker želi zaslišati bolnike. Odlikovanje načelnika čehoslo- vaškega generalnega štaba BEOGRAD, 30. Vojni minister general Hadžić je izročil načelniku čehoslovaškega generalnega štaba generalu Syrovemu red Belega Orla I. stopnje. Odlikovani so bili tudi vsi častniki, ki spremljajo generala. 11. kongres JefiGstevtrtMhlegleMiFjgu PRAGA, 30. Danes se je v Pragi otvoril II. kongres čeho-slovaških legionarjev, katerega se udeležujejo tudi delegatje dobrovoljskih organizacij iz Jugoslavije, Romunije, Amerike in Avstrije. Zborovalci so manifestirali za Masaryka, Švehlo in Beneša. Izdali so proglas, ki pravi, da ostanejo legionari i vedno zvesti služabniki demokracije. Na zborovanju je kot zastopnik jugo-slovenskih dobro vol j cev govoril slepi major Lovrić, ki so ga več minut pozdravljali. Ko je končal svoj govor, mu je predsednik stisnil roko in sta se poljubila. Po zborovanju se je vršil javen obhod legionarjev po mestu. Udeležilo se ga je okrog 50 tisoč ljudi. Praški tisk proti komunistom PRAGA, 30. O priliki debate, ali naj se dovolijo zborovanja komunistov in njihovih organizacij, zavzemajo skoro vsi današnji listi razen komunističnih stališče, da se vlada s komunisti sploh ne sme pogajati, marveč mora trdovratno vztrajati na tem, da so komunisti nezakonita organizacija. Zlasti časopisje čehoslovaških narodnih demokratov in agrarcev na izredno oster način zahteva enostavno razpustitev komunističnih društev. Nov silen požar v romunskih petrolejskih vrelcih BUKAREŠT, 30. V romunskih petrolejskih vrelcih, v katerih je pred tremi meseci nastal silen požar, ki so ga šele pred kratkim z največjimi težavami pogasili, je danes nenadoma spet izbruhnil velik ogenj v nekem vrelcu. Od tega se je z veliko naglico razširil na sosedne vrelce. Radi tega nenadoma nastalega požara sta dve osebi izgubili življenje, tri pa so bile ranjene. Na kraj nesreče so bili nemudoma odposlani močni oddelki vojaštva, da nemudoma u-dušijo požar. Kriza na Grškem Tudi predsednik republike 3Lon-durietis bo odstopil? ATENE, 30. Povratek Kondu-riotisa se pričakuje za danes. Zaimis mu bo še tekom dneva podal ostavko celokupne vlade. V splošnem prevladuje mnenje, da bo Konduriotis poveril mandat Venizelosu, ki bo sestavil novo vlado tekom torka. Z druge strani pa se trdi, da bo predsednik republike dovolil razpust zbornice. Gunaristi namreč zahtevajo, da se predsednik vlade izbere iz njihove srede, ker je spričo spora med neodvisno, Venizelosovo in Kafandarisevo strujo liberalne stranke njihova stranka sedaj najmočnejša. Monarhisti gTozijo Konduriotisu, da bodo nastopili z oboroženo silo, ako bo poveril mandat Venizelosu. Po poročilih, ki jih prinašajo uradni listi stranke Metazasa, bo menda odstopil tudi Konduriotis, da se tako izogne protidržavnim rešitvam krize. Nedelja je praznik Gospodov, te ime, ki ga Slovenci rabimo za ta dan, kaže, da je namenjen počitku, ne delu. Nekdaj so nedelje spoštovali mnogo bolj kot danes. Niso delali prav nič, ves dan so posvetili molitvi in pobožni zbranosti. Šli so v cerkev zjutraj k maši in popoldan k molitvi. Doma so pustili le varuha. Pa še tega šele pozneje, ko je postalo nevarno, pustiti hišo prazno. V tistih časih niso na pr. niti sena sušili ob nedel;ah. Cerkev pa je pozneie dovolila J-i#ia dela. Tako vidimo dandanes, da ponekod obirajo na ta dan sadje, drugje zopet, da spravljajo seno, tretji v zgodnjih nedeljskih jutrih dokončajo delo, ki ga v soboto radi teme ali truda niso mogli. To vse zato, da ne zastane tok in se dopolni ono, kar se je namenilo ali pa da se po nepotrebnem ne zapravlja čas Naš čas je tak, da sili Človeka neprestano k delu. Tisti časi, ko je teklo vse v stalnem redu, ko ni bilo neprestanih sprememb, so minuli. Saj pravijo današnji ljudje, da jim dnevni posli še ponoči ne dajo miru in da sanjajo o vsem čudnem. Dandanes je tako, da kar je veljalo še opoldan za docela verjetno, edino pravo, se morda že zvečer izkaže za napačno. Naša doba je deba strojev, neprestano drvečih k novim izdelkom in potom, neprestano ropotajočih. Smo v dobi strojev in stroji so ustvarili že neko duševnost. Ta se opazi zlasti v mes.ih, v industrijskih središčih, opazi pa se vsepovsod i po tem, da vse hiti, vse skuša naglo doseči svoj smoter, svoj cilj in se malo ozira na to, s kakimi sredstvi se bo to doseg1 o. In ta naš nagli čas zahteva od našega človeka močne in vztrajne nravi, močne in vztrajne duševiiosti. Ni zastonj, da pišejo Časopisi mnogo o telesnem zdravju. Ne le pri nas, vsepovsod gre klic, da je treba biti zdrav in krepak, kdor hoče dandanes kaj doseči. Le močno in zdravo človeško telo zamore nositi zdravo dušo, zamore prestati vse težke nadloge, ki jih čas nalaga, le močna in zdrava duša zamore biti vedra, jasna in prožna. In te tri lastnosti duše so nam tako nujno potrebne. Jasnost, Vedrost, prožnost. Duša s temi lastnostmi je svobodna in vedno najde sebi primerno in odgovarjajočo obliko sodbe. Taka duša bo lahko in mirno prestala vse, kar ji bo usoda namenila. Ne bo se strašila trpljenja, ne bo se uklonila malenkostim, zakaj v njej bo vedra moč in jasna zavest, da dela prav in do-Sro, kar dela, da stoji pošteno na svojem mestu. Kdor rad dela, mu je trud po lelu kot nekaj prijetnega, nekaj sladko-lenega se mu prelije po životu. Kdor dela z nevoljo, jezen sam nase in na delo, bo po delu ubit in razdražen. In pri nas je večkrat tako. Pa zakaj? Zato, ker si ne znamo razdeliti dela in zabave. Zlasti pri tej poslednji tolikokrat pogrešimo. Gremo v gostilno in si mislimo, da se zabavamo, ko mečemo karte na mizo. Pa služimo le strasti. Tisto ni zabava, zlasti ne zdrava, lepa zabava, ki da človeku da se razvedri in očisti. Naši kmetski mladini je nedelja edini dan v tednu, ko ga res lahko posveti le sebi in lepi zabavi. Naše nedelje bi morale biti vse žive, vse lepe. In kako jih danes uživamo? Slabo? Ponekod jih znajo ustvariti tako, da so lepe. Gredo kam ven iz vasi, zapojejo, si povedo kako smešno, morda tudi zaplešejo kak ples, zbijejo kako otroško naivno, pa jim preteče dan v zdravem veselju in čistem zraku. Videl sem nekoč dekleta in fante v starosti do 25 let, ki so ee na zeleni trati sredi gozda lovili in se smejali kot otroci. Samo zdravje jih je bilo, da bi človek ostal tam in jih gledal. Nedelje morajo ]>iti namenjene izletništvu. Ne h kartam, ne v kino, v naravo, v prostost zraka, v gozde, na gore. Že pred menoj je nekdo pisal o planinstvu. Pa ni treba, da gre človek samo v planine. Nima prilike zato. In daleč je. Tudi bliže se dobijo lepi kraji. K morju s kolesom se da tako lepo Ki iz vseh Dobiva se v vseh lekarnah« po tniiani ceni L 3__ poljedelcem in glede njene zunanje politike s posebnim ozi-rom na latinsko Ameriko. V programu ni govora o Družbi narodov in o vrhovnem mednarodnem razsodišču v Haagu, vsebuje pa ta program ostro obsodbo zamotanih prijateljskih pogodb med raznimi državami. Afganistanski kralj se je vrnil s potovanja po inozemstvu KABUL, 30. Po sedemmesečni odsotnosti se je kralj Aman Ullah vrnil v prestolnico. Trst, 30. junija 1928 ITALIJA v začetku tega tedna je načelnik vlade on. Mussolini nenadoma zapustil Rim. V spremstvu državnega podtajnika ae-ronavtike on. Balba je z letalom poletel v Ravenno. Posetil je v strogem ineognitu Forli. V četrtek dopoldne pa je spet povsem nepričakovano prispel v Gorico. Letalo je pristalo na goriškem vojaškem letališču Rojcah. Z letališča se je ministrski predsednik odpeljal v mesto. Na prefekturi se je sestal s političnimi predstavniki goriške pokrajine, mesta in fa-šistovske stranke. Ogledal si je Gradiško in Redipuljo, nato pa se je spet z letalom odpeljal. Ekspedicije za rešitev generala Nobileja in njegovih tovarišev so dosegle pred dnevi prve stvarne uspehe. Švedskemu letalcu Lundborgu, katerega majhno letalo je bilo opremljeno s smučmi, se je posrečilo prepeljati poveljnika italijanske polarne ekspedicije generala Nobileja, ki je- bil pri padcu zrakoplova ranjen, v Virgo bay, kamor je bila medtem priplula ladja «Citt& di Milano». Ko pa se je letalec Lundborg v drugič odpravil na ledovje blizu otoka Foyna, se mu je letalo pri pristanku na ledu pokvarilo in je moral sam ostati pri Nobilejevih tovariših, katerih vodstvo je po Nobilejevem odhodu prevzel kapitan Viglieri. General Nobile je medtem poročal o padcu zrakoplova. Nesreča je hotela, da je pri tem izgubil življenje glavni strojnik Vincenc Pomella. O ostalih dveh skupinah, o oni, ki je o-stala na zrakoplovu in ki jo je veter odnesel dalje proti zapadu, ter oni, ki se je pod Marjanovim vodstvom odpravila proti zapadu proti Severnemu rtu na Severovzhodni zemlji, pa doslej ni nikakih vesti. Poročali smo, da se je tudi Amundsen, svetovnoznani polarni raziskovalec, odpravil s francoskim hidroplanom «Lat-hamom 47» na pomoč ponesrečeni Nobilejevi ekspediciji. Njega in njegovih treh tovarišev še vedno niso našli. In Norvežani so izgubili skoro že sleherno u-panje na rešitev svojega velikega sorojaka. V sredo popoldne je nastal v Lidu pri Benetkah srašen požar, ki je upepelil velik del vseh kopališčnih naprav. Kopališče je bilo takrat polno ljudi, ki so pričeli bežati. Ob Elizabotini cesti je pogorelo veliko število trgovin. Požar se je razširil z neverjetno hitrostjo preko vseh kopališčnih šotorov. Uničen je bil tudi desni del glavne kopa-liščne stavbe, kjer so ljudje shranjevali dragocene predmete. Toda dragocenosti sta k sreči odnesla dva čuvaja. Prihiteli so sicer nemudoma na pomofi gasilci z Lida, a požara niso mogli pogasiti, pač pa se jim je posrečilo ga omejiti. Za gasilci je prihitelo na lice mesta vojaštvo. Po dveh urah napornega dela je bila vsaka nadaljna nevarnost odstranjena. Pri gašenju so bili poveljnik gasilcev in nekateri vojaki ranjeni. Na mesto nesreče so prihiteli zastopniki oblasti, tudi podeštat mesta grof Orsi. Največ škode so utrpele trgovine, ki jih je požar docela uničil. V celoti se ceni škoda na 2 milijona lir in več. k MomaJan Poslanski UtU vladne večine zaupanje Vukitevlčeve-mm kabinetu - Seja demokratskega kluba BEOGRAD, 30. Vlada je bila od vsega pričetka na stališču, da je dogodka na poslednji seji narodne skupščine dne 20. junija kriv edino le zločinec. Radi tega se v njenih vrstah ni nikoli niti pomišljalo na to, da bi radi tega dogodka moralo priti do kakih sprememb. Ker pa so se pojavile vesti, da zahtevajo demokratski ministri ostavko vlade, je njen predsednik Vuki-ćević sklical za sinoči sejo ministrskega sveta, da se v kali zatrejo vse započete govorice. Na svoji včerajšnji seji je razpravljal ministrski svet izključno le o političnem položaju. Soglasno je bilo mnenje, da nima vlada prav nobenega povoda, da poda ostavko, ker uživa popolno zaupanje vseh parlamentarnih klubov, t. j. parlamentarne večine. Da bi se to soglasje z vlado jasno izpričalo, je vodstvo demokratskega poslanskega kluba sklicalo za pondeljek ob 10. dopoldne posebno klubovo sejo. Radikalski poslanci so se že na poslednji seji njihovega kluba izrekli za popolno zaupnico vladi in jim to ni treba ponovno potrditi. Na enak način je tudi muslimanski klub izrazil neomajeno zaupanje vladi in svojemu zastopniku v njej trgovinskemu ministru dr. Spahu. Demokratski poslanski klub se je sicer sestal že danes dopoldne. Pred sejo sta ministra Šumenković in Grol izdelala poročilo, ki ga je imel demokratki klub odobriti in objaviti. Poročilo vsebuje označitev stališča demokratskega poslan, kluba z ozirom na dogodke 20. junija. Današnja seja demokratskega poslanskega kluba se je pričela okrog 12. ure. Otvoril jo je Ljuba Davidović oJ> navzočnosti vseh demokratskih ministrov in velikega števila demokratskih poslancev. Zunanji minister dr. Marinković je podal poročilo o razpravi na včerajšnji seji ministrskega sveta ter orisal sedanji položaj. Izjavil je, da je predsednik vlade mnenja, da vladi ni treba podati ostavke. O tem mnenju pa naj bi se izrazili vsi poslanski klubi vladne večine. Davidović je nato predlagal, naj se vrši prihodnja seja kluba v pondeljek, na kateri naj bi klub kočnoveljavno sklepal o tem vprašanju. Danes so bili v avdijenci pri kralju ministrski predsednik Vukićević, notranji minister dr. Korošec in zunanji minister dr. Marinković. Ranjeni poslanci bodo v kratkem rakHSani BEOGRAD, 30. Stanje ranjenih poslancev se je znova znatno zboljšalo. Radić je prebil vso noč v globokem snu. Tekom dneva je bil živahen in vesel. Njegova temperatura meri 37*. Slično se počutita tudi dr. Per-nar in Grandja. Preiskovalni sodnik Miluti-nović se je obrnil do vodstva beograjske državne bolnišnice, naj mu pripravi izkaz o ranjencih Stjepanu Radiću, Grandji in Državni podtajnik Siilannl poročal on. Mussolini j u o položaj« na Svalbardih RIM, 30. Načelnik vlade je danes dopoldne sprejel poleg dru-dih višjih uradnikov tudi državnega podtajnika ministrstva vojne mornarice admirala Si-riannija, ki mu je poročal o položaju ekspedicije za rešitev Viglieri j eve in obeh drugih skupin italijanskih polarnih, raziskovalcev na Svalbardskih otokih in v njihovi okolici. Admiral je on. Mussoliniju med drugim zatrdil, da ima kapetan Romagna, poveljnik ladje «Cit-ta di Milano», ki vodi poedine ekspedicije, sedaj še skoro preveč sredstev na razpolago, da započne temeljito preiskav<| vseh krajev, v katerih bi se morali nahajati obe pogrešani skupini. Dve ekspediciji s sankami na ledovju vzhodno Severovzhodne zemlje RIM, 30. Medtem doznavamo, da sta dve ekspediciji s smučmi prodrli že daleč proti zapadu. Prva skupina, ki jo vodi kapetan planincev Sora in ki jo poleg njega sestavljata še dva Norvežana z enim parom sank in devetimi psi, bo kot vse kaže, morda že danes ali kvečjemu tekom jutrišnjega dne dospela do Viglierijeve skupine. Druga skupina pa, ki je bila odposlana preko Severovzhodne zemlje in ki jo sestavljajo spet dva Norvežana s sankami in psi pod vodstvom italijanskega častnika Giovanninija, se nahaja kake tri dni hoda za Sorovo skupino in še vedno preiskuje vzhodno obrežje Severovzhodne zemlje, da morda naleti na kako sled za Marianom, Zappijem in Malmgreenom. Uradne poročilo RIM, 30. Preteklo noč je izdala agencija «Stefani» uradno poročilo, ki pravi med drugim: S postaje na ladji «Citta di Milano« je došlo brezžično poročilo, da se vremenske prilike še vedno niso docela zboljšale, vendar pa izgleda, da se bo nebo v kratkem zjasnilo. Čim se bodo vremenske prilike docela zboljšale, se bodo poleti proti vzhodu znova pričeli. Kot prvo bo poletelo k Viglierijevi skupini finsko letalo. Viglieri jeva skupina se je medtem spet pomaknila proti jugu in se nahaja že čisto blizu Velikega otoka južno Leigh Smithovega rta. Položaj ledovja je postal neugoden. Lomilec ledu «Krasin» bo prispel v Virgo bay danes pod večer. Pot mu zastavljajo ledene gore in spričo tega prodira proti Virgo bayu z mnogo manjšo hitrostjo kot doslej. Italijansko-perzijska pogodba podpisana RIM, 30. V Teheranu je bila podpisana 25. t. m. med Italijo in Perzijo pogodba, ki je zasnovana na načelu najbolj favorizirane acije. Pogodba je začasna in ima služiti le kot podlaga za končno ureditev odnošajev med obema državama. Smith izvoljen za demokratskega kandidata na mesto predsednika Združenih držav HOUSTON (Texas), 30. Alfred E. Smith, guverner države New York, je bil izvoljen pri prvem žrebanju za kandidata narodno-demokratske Stranke na mesto predsednika Združenih držav. Poleg tega je demokratska skupščina odobrila tudi program stranke. Program napoveduje popravek protialkoholnega zakona in odobritev novega zakona v prid poljedelstva. Vsebuje nadalje ostro kritiko politike republikanske stranke glede njenega postopanja napram AH3T0 2JSIS IL •EDINOST* V Trstu, dne 1. julija 1928. INOZEMSTVO V Jugoslaviji se je javnost po poslednjih dogodkrh. v beograjski narodni skuptž&ini v veliki meri pomirila, dasi je priznati, da se politično življenje še ni uravnalo v svoj normalni tir. Poslednje pogoste avdijen»ce na dvoru pričajo, da se je kralj sam odločil, da uredi politični položaj. Dasi so nekateri listi poročali, da bo v kratkem tudi politična razburjenost ponehale z novim pričetkom parlamentarnega delovanja, se vendar glavni opozicijski poslanski klub že vedno ni odloČil, da odneha od obstrukcije. Izjave Pri-trićevića, ki jib je dal nekemu italijanskemu novinarju, nasprotno kažejo, da je njegov namen doseči padec sedanje vlade. Sestavila naj bi se vlada, s katero l>i sodelovalo čim več strank. Razpustila naj bi se sedanja narodna skupščina in razpisale volitve. Nova narodna skupščina naj bi predvsem izvedla potrebne spremembe ju-gosiovenske ustave. Vse bolj pa so zanimive njegove izjave glede nettunskih dogovorov in rimskega prijateljskega pakta. Kot znano, bo odpovedni rok prijateljske pogodbe z Italijo zapadel 27. julija t. 1. Dotlej bi se morala kakorkoli pričeti pogajanja za podaljšanje tega pakta. Glasom Pribieevićevili izjav pa se bo morala nova vlada nemudoma pogoditi z italijansko glede teh pogajanj. Gtede nettunskih konvencij je Pribićević dejal, da mu ni znano, ali se bodo ita-lijansko-jugosloven^ki odnosa ji z njihovo ratifikacijo docela uredili, ali bo ta ratifikacija le odtehtala ialijansko obljubo, da se pričnejo pogajanja za podaljšanje pakta. In kar se tega poslednjega tiče, bo po mnenju Pribićevića sicer lahko tvoril podlago za razvoj resnično prijateljskih odnošajev med obema državama, toda treba ga bo prej nekoliko spremeniti. V vsakem slučaju pa, je Pribićević dejal, je nujno potrebno, da so odnošaji med obema sosednima državama prijateljski. Medtein se zdravstveno stanje Stjepana Radića in obeh drugih ranjenih poslancev vidno boljša in izgleda, da bodo prihodnji teden že lahko zapustili bolnišnico. V petek se je po vsej Jugoslaviji praznoval narodni praznik Vidovdan v spomin na obletnico krvave borbe proti Turkom na Kosovem polju 1. 1389. in na proglasitev jugo slo venske državne ustave pred devetimi leti. Vsa mesta, trgi in vasi so bili slavnostno okrašeni, v vseh cerkvah so se darovale slovesne službe božje. Kralj Aleksander pa je prisostvoval velikim vojaškim slavnostim na Ceru, kjer je bil odkrit spomenik padlim srbskim vojakom. Preteklo je že teden dni in več, odkar so zunanji ministri držav Male antante zborovali v Bukareštu. Kot znano, sta se takrat naglaševala dva velika uspeha letošnje konference: ponovno in svečano zatrdilo, da bo Mali sporazum branil sedanji položj v srednji Evropi in resolucija glede tesnega gospodarskega sodelovanja vseh podonavskih držav, predvsem pa onih, ki tvorijo Mali sporazum-Namigovanje na gospodarsko sodelovanje podonavskih držav pa je vzbudilo v Avstriji nekak odpor. Na seji avstrijskega nacionalnega sveta sta pred dvema dnevoma nastopila zvezni kancelar dr. Seipel in vodja socialistov dr. Bauer, ki sta se izjavila proti podonavski gospodarski konfederaciji. Dejala sta, da Avstrija brez Nemčije ne bo nikoli sodelovala z drugimi podonavskimi državami, tudi *v gospodarskem pogledu ne. V četrtek se je v Nemčiji končno odstranila vladna kriza. Voditelju socialistov se je po dolgotrajnih pogajanjih posrečilo sestaviti novo vlado. V novi vladi so zastopani socialisti, katoliški center, nemška ljudska stranka in demokrati. Državni cbor bo v torek imel sejo, na kateri se mu bodo novi ministri predstavili, nato pa se bo njegovo zasedanje odgodilo. Politične beležke Poljska In Mali sporazum Varšavski list «Nasz Prze-glad» je objavil o konferenci Malega, sporazuma članek, v katerem govori o odnošajih Poljske napram sklepom bukareške ff-nfppr—-- T*->ivaja najprej izjave ministrov dr. Renešii Mdruinuv.,« .ii iltulescu glede nedotakljivosti mirovnih pogodb. ^Ministri Malega spora- zuma — piše potem — so se odloČili, da nagrlasijo nedotakljivost mirovnih pogodb. Očitno je, da stoji za njimi Francija, poleg tega pa so tudi izjave našega zunanjega ministra Zale-skega, ki jih je podal v Parizu v protirevizionističnem smislu, podpora Malemu sporazumu. Torej P oljska se smatra — zaključuje omenjeni list — za tiho zaveznico Malega sporazuma, dasi ne spada k njemu, tako da obstoja v Čuvanju povojnih mej močna enotna fronta.» Knjiga o Beli Koma Napoveduje se v založbi za kulturno politiko na Dunaju izpod peresa Geza Herczegsa knjiga z naslovom «BeIa Kun — zgodovinska pokveka». Ta knjiga, ki bo prikazala življenje in politično delovanje Bele Kuna in bo tako obsegala tudi del zgodovine evropske politike, bo predvsem služila kot uvod k nedavnemu procesu proti Bela Kunu. V knjigi prikazuje pisatelj Bela Kuna kot človeka, ki je skušal na vse načine potom vseh sredstev doseči karijero. In ko ni uspel, se je rodila v njem grožnja «Jaz vam bom že pokazal!» In ko ni našel tegra, kar je želel pri buržujskih. strankah in ne pri socialni demokraciji, mu je vojna, odnosno ruska revolucija podala roko in ga dvigila. V Tomskem je iz avstrijskih in ogrskih jetnikov sestavljal čete in jih stavil na razpolago Leninovi vojski. Postal je ljudski komisar, pozneje tajnik tretje in ternaciona-le. Iz ogrskih jetniških čet je kmalu napravil ogrske komunistične trupe. In začel širiti, kot je znano, komunizem tudi na O-, grškem. Bela Kun je spisal tudi knji- go (in sicer edino) «Od revolucije k revoluciji». Izdal jo je pod psevdonimom Blasius v. Ko-losvary. V njej zastopa idejo O »potrebi večne revolucije«. To večno revolucije je prišel ozna-n je vati tudi v Avstrijo, kjer pa je bil, kot je znano, nedavno prijet in se je moral zagovarjati pred sodiščem. Zanimivo je, kako Geza Her-vzegs opisuje v svoji knjigi Belo Kuna kot žurna lista. Svojim tovarišem je kot sotrudnik časopisa «Friss Ujsug« oznanjal nauk: «Prihaja nov svet, star se bo porušil!» Takrat je bil Bela Kun še mlad, kajti rodil se je leta 1884 na sedmograško-ro-munski meji. Zgodaj je pričel debeleti. Hodii je v zakrpani, modri obleki, nosil je rdečo kravato. Nošnjo je imel prisiljeno, bil je vedno zanemarjen, umazan, nosil je širok klobuk. Pod pazduho je imel vedno šop časopisov, otovorjen je bil vedno s knjigami in pamfleti, žepe je i-mel vedno prenapolnjene. Vedno je prihajal tak v uredništvo. Premikal se je jako malo, kvečjemu je zahajal v kavarne. Ko je odšel v Budimpešto, je prinesel s seboj le dve, tri srajce, nekaj ovratnikov, zakrpano o-bleko, kovčeg pa poln samih rokopisov. Ker je videl, da z rude-čo kravato ne gre, si jo je pre-menjal. Dobil je delo pri uredništvu časopisa «Budipesti Napio«, kmalu pa so ga spoznali za plagijatorja in moral je zapusti i f uredništvo. In zopet je poiskal v zapuščenem kovčegu rdečo kravato. Knjiga, ki bo izšla, bo gotovo zanimala in se v obilni meri raz-prodajala radi aktualnosti Bela Kunove zadeve v srednji Evropi. DNEVNE VESTI Poletna predavanje o Bražbi flareetov Zveza društev za Družbo narodov organizira potelna predavanja o Druži,-L narodov, ki se bodo vršila na vseučilišču v Ženevi v francoskem in nemškem jeziku. Predavanja so bodo vršila od 27. avgusta do 1. septembra t 1. in so namenjena za javnost, posebno pa za učitelje raznih strok, za viso-košolce in srednješolce, ki se zanimajo za sodobna vpra.anja mednarodnega življenja. Mednarodni urad za vzgojo pa priredi v dobi od 20. avgusta do 1. septembra predavanja -o predmetu «Kako seznanjati javnost z Družbo narodov in razvijati duh mednarodnega sodelovanja?* Obenem se bodo organizirali poučni izleti v eno izmed najznamenitejših turistovskih mest. Zveza društev za družbo narodov daje nn željo obvestila o hotelih in l-v .onih v 2enevi, ki so najprimernejši za slušatelje, kateri bodo prisiljeni izhajati s tesneje odmerjenimi sredstvi. Vpisnina za predavanja, ki daje pravico do vstopa k r "tavanjem in prireditvam, ; .sa 10 frankov. Stroški za izle.o niso všteti. Vpisnina za predavanja, ki j jih priredi mednarodni urad za vzgojo, znaša: Za dobo od 20. avgusta do 1. septembra 20 frankov, a za predavanja od 27. avgusta do 1. septembra 10 frankov. Predavanja so bodo vršila v eni izmed vseučiliških dvoran, in sicer po dve. vsako pred poldne med 10. in 12.30. Bankovci 90 pet, dtset M pellnflufljjct! r Veljavnost bankovcev po & in 10 lir se z ministrskim odlokom podaljšuje do 31. decembra 1928, a rok, po katerem zgubilo vsako veljavo, do 30. junija 1929. Državni bankovci po 25 lir pa zastari j o in zgubijo vsako veljavo že s 30. junija letošnjega leta, torej z včerajšnjim dnem. Računovodje državnih uradov kraljevine bodo morali izročiti zakladnici vse bankovce po 25 lir, kasr so jih sprejeli do 30. junija tega leta. zakladnici, naj no veje do 16. julija, a v kolonijah najkasneje do 31. julija 1928. Znlžai Finančna intendanca oznanja: Z ministrskima odlokoma od 8. junija 1928, št. 107705 in 108101 je bila znižana prodajna cena nekaterih vrst inozemskega tobaka z veljavo od 1. julija 1928. Seznam vrst tobaka po novih cenah se nahaja po vseh prodajah, ki so pooblaščene za razpečavanje inozemskega tobaka. Iz naiega urada Josip Batlsta - Bukoriče: Ne izhaja. da ta kdaj prosili. Obnovite prošnjo s potrebnimi prilogami in dokažite (s poštnim potrdilom ali, če poslana potom županstva, s tozadevno župansko izjavo), da jo bila prošnja pravočasno vložena, pred 30. septembra 1926. leta. Davčni koledar n mmc |nlij Dne 10. julija morajo oni ki so sklenili abonmd na menjalno tak- so (scambi) plačati vnaprej registrskemu uradu tromesečni obrok. Dne 15. julija poteče rok za vlaganje reklamacij proti podvozbi, materialnim pogreškom, nepravilnemu vpisu v imenik radi nepravilnih prijav o ugotovitvi ali sklepov, vpisanih v glavnih imenikih 1928. leta na premičnem bogastvu, hišnem zemljiškem davku, ali nadomestnih imenikih prve serije za 1. 1928., 1927. in prejšnja leta. Dno 15. julija poteče tudi rok objave, oziroma niso več na vpogled nadomestni imeniki druge serije za direktne davke (izvzem-ši one na bogastvo in na vojne dobičke) in naklade. Dne 15. julija potečo rok, do katerega morajo delodajalci plačati zakladnici polovico samskega davka za svoje, dolavce usluibene prvega julija. Dne 20. julija poteče rok za vplačan je davka na mitvo roko (mano-morta). Dno 31. julija poteče rok za prijavljanje popravkov dohodkov na premičnem bogastvu in zemljiškem davku (NT?. Na novo se prijavljajo dohodki, ako sta pretekli že. dve leti, odkar se je zadnjič popravljala višina dohodkov ozir., da se že dve leti stalno, enako plačuje davek. Zadnjega julija poteče tudi rok za prijavo popravkov na dopolnilni davek. Ivan Heznlić - Zremantnra: Akt ni na mestu, očividno je v delu. So bomo povrnili na stvar proti koncu tega meseca Fračo StokelJ - Planina: Je v preiskovalnem stadiju; smo pospešili rešitev. Anton Bnda, - Corfansko: Odgovor za Vas je bil objavljen na tem mestu v nedeljski *Edinosti» od 24. 6., le naslov je bM pogrešen: mesto Gorjansko — Komen. Karotina v d. fcrakel j - Gorjansko: Prinesite ob prvi priMki pokojninsko knjižico. Fr. Kare - Gabri je: Z ministrskim odlokom št. 2547 z dne 20. 2. 1922 Vam je brio priznano nakazilo devete kategorij« skozi dve leti po 672 liri počen&i z dnem 12. 5. 1920. do 16. 5. 19S4. Ta rok je potekel. Ne izhaja, da bi kdaj zaprosili novo zdravniško ugotovitev. Tajniitvo. Iz tržaškega življenja Požar nad Lonjajiui Sinoči okoli 19. ure se je iz en-znanih vzrokov vžgala vela trava na pobočju Razdrtega hriba nad Lonjerjem. Ogenj so je naglo razširil in kmalu je ogrožal bližnji borov gozdič. Nevarnost je zapazil poljski čuvaj Anton Gom-bač, ki je takoj obvestil po telefonu o stvari postajo mestnih gasilcev, odkoder je pohitel na lice mesta oddelek ognjegascev pod poveljstvom poročnika Uza. Medtem je bil požar že zavzel nevaren obseg j plameni so objeenaH suho travo in grmovje na površini kakih 10 hektarov. Zato so imeli og-njegasci dokaj težaven posel, dele po dve in polurnem napornem delu se jim je posrečilo udušiti po- žar. Skoda, ki jo je povzročil o-genj, ni velika, kajti zgorela je samo suha trava in kakih 100 borov je hilo več ali manj hudo osmojenih. Avtomobilska nezgoda pri Tržiča Dve osebi ranjeni Predvčerajšnjim ob 18.30 se je zgodila vbližini Tržiča huda avtomobilska nezgoda. Ob tistem času je vozil po cesti, ki vodi iz Trsta v Tržič, avtomobil, v katerem so sedele tri osebe, in sicer trgovec Viktor Minuiti iz Trsta, njegova žena Marija in njegova tašča Marija Girardi. Trojica je bila namenjena v FurJanijo. V idižini tovarne «Adria-Soda» je privozil v nasprotni smeri drugi avtomobil, katerega Minutti, ki je sedel pri krmilu, radi ovinka ni zapazil. Na nesrečo tudi drugi avtomobil is t, neki Egidij Tofarin iz Trevisa, iz istega vzroka ni pravočasno zapazil Minuttijevct ga avtomobila. Tako se je zgodilo, da sta se avtomobila na ovinku trčila s silo drugobo? a Pri tem sta se vozili motne poškodovali na sprednjem dehi in radi močnega sunka sta ženski, ki sta sedeli v Minuttijevem avtomobilu, butnili ob sedež pred njima, tako da sta se pobili po rokah in glavi. Posebno hudo se je pobila Gi-rardijeva, ki je zadobila veliko rano na temenu ter si pretresla možgane. Minutti in Toffarin sta pa zadobila le neznatne poškodbe. Ženski sta bili prepeljani v trži-ško bolnišnico, kjer je bila Girar-dijeva pridriana. dočim je bila Minuttijeva po prvi pomoči na lastno željo prepuščena domači negi. Ordravila bo v približno 10 dneh. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Smrtna kesa Včeraj zjutraj ob štirih je nenadoma preminu 164-1 etni Ivan Košuta, stanujoč v ulici Sv. Ivana št 7. Pokojnik je bil uslužben kot knjigovodja na posestvu grofa Co-roninija v Kromberku prav do zadnjega časa. Pogreb se bo vršil danes popoldne. Pokojniku naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje. Izžrebane nagrade za družinske , očete x mžxCvos>eviinimi otroci. V petek, na praznik sv. Petra m Pavla so se na Travniku izžrebale razpisane nagrade za družinske očete z mnogoštevilnimi otroci. Obdarjerri so bili: Peter Humar iz Kromberka s t>00 lirami. (Ima 7 otrok rojenih po letu 1912); Ku-doik* Malik iz Ločnika 500 lir (6 otrok, rojenih po 1. 1912), Jakob Silič ifc Šempetra, Peter Visintin iz Gorice {ul. Trieste) in Di Cesaro Vrktor iz Solkana — vsi ti s petimi otroci vsak po 400 lir. Pri tomboli, ki se je za tem vršila, jo dobila Marija Mizerit iz Števerja-na 1000 lir (zadela je činkvino), Anton Peteani iz Salone pa 2000 lir (zadel je tombolo). Potek vremena. - Prlčetek suia na Krasa Prejšnji teden je prinesel Goram točo, ta pa Krasu in vipavski dolini hudo burjo. Burja je napravila toliko škode kot srednje močna toča. Skrčila je vinski zarod, otreela sadno drevje, razbičala fižol in poteptala v zemljo mlado koruzo. Medtem ko imajo po Gorah prav dosti moče in se Brda tudi dobro počutijo v sedanji solnčni pripeki, pa trpi pras in pa vipavske vasi po obronkih že sušo. Krompir noče debeleti. Jrumeni fižol in korusa občutno pogrešata vodo. Trta se pa sedaj v vročih dnevih naravnost sijajno drži. tUm mu je počila na nogi V petek okrog enajste ure dopoldne je moral bivši sodnijski uradnik Franc Chiarutini, stanujoč na Ptacuti, v bolnišnico, ker mu je počila žila na nogi in je zelo mofr-no krvavel. Kolo so mu »kradli Jožefu Budinu iz Mirna je ne1 znani tat ukradel v predsobi kinematografa «Savoia» 750 lir vredno moško kolo. Na dela se Je ranil. Zeleni križ je prepeljal v goriško bolnišnico Jožefa Cernigoja, starega 25 let, iz Lokavca pri Ajdovščini, ker se je ponesrečil na delu pri žaganju. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 1. julija 1928 bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Cri-stofoletti, na Travniku št. 41; do ene ure popoldne pa lekarni Con-tin Corso Verdi št. 17, in Liberi, Corso V. Em. III. št. 39. Konj sa mu jt splašil Joftefu Peliconu, mesarju iz Sem pasa, se je včeraj sprašil na goriAki ulici konj, ki je pričel dirjati i neznansko naglico po konzu Verdi. Ustavili so ga šele pri kavarni Garibaldi. Da bi se lo konj spla&il, to Se ne bi bilo hudo, precej močno pa se je pri tem poto]-kel Pelicon sam, ki je tem bol] nesrečen, ker mu je sinoči zaprl v Šempasu tamkajšnji brigadir njegovo staro mater radi neke tehtnice, o kateri se domneva, da nI pravilno decimirana. Upamo, da bodo orožniki ubogo starko izpustili iz zapora že radi njene visoke starosti. OORI&KI KMEČKI TEDEN od 24. junija do t JmUJa Izvozni trg. Prenehal je izvoz Črešenj, le v prav zgodnjih, malih količinah prihaja drugo sadje na trg. Ni še dovolj breskev in hrušk za izvoz na veliko. Izvozna sezona je zato sadaj mrtva in živi izvozni trg £e par dni medlo življenje. Ta zastoj bo pa trajal še komaj dober teden, ker se bodo pričele nato vsipati na trg v velikih količinah breskve. CreSenj je bilo ta teden na trgu dan za dnevom od 100—150 kvita-k>T. Same črne in so jim cene rast' le ves teden od 2.30 do S lir. V poster ao prišle ta teden tudi pozne črešnje iz kanalskih vasi. Le škoda* da niso prvovrstne, ampak le bolj drobne, in pa tudi malo jih ;e bilo. Prebivalci Kanalske doline bi se moralo pobrigati za večjo gojitev Crežnjevih nasadov, pa tudi za boljše, debelejše vrste, kot so na pr. briške *cepike» ali pa «tarčinke». Breskve v precejšnjih m noti n ah lepo dozorevajo. Letošnja izvozna sezona bo prva večja preizkusna sezona za izvoz breskev po vojni. Slabše pa kaže i. izvozom zgodnjega krompirja. «Brdal» je slab, tu pa tam nagnil te kaže pač znake, da jo bil sajen v moči ter cla nekako počasi odpoveduje naša zemlja. Dobro se je pa obnese-1 holandski krompir, bogat na gomoljih, trpežen in pa zgoden. Povpraševanje po našem krompirju jo neznatno, preveč je izgubil ugleda s par zavoženimi izvoznimi sezonami. Istrski krompir, trpežen in zdrav, nakladajo v Trstu, da je veselje, naš pa Čaka in čaka. Cena mu je okoli 0.45. Svilodni trg Goriški trg je letos dosti man je obiskan kot lansko leto nekoliko radi pomanjkanja blaga, nekoliko pa radi previsoke tržno takse. Svilorejci se raje poslužujejo bližnjih okoliških trgov. Blago jo letos nekoliko skrbneje prebrano. Cena se giblje okoli 17. VRHPOLJE PRI VIPAVI Požar. - O predajanja posss ev in o letini. V noči med preteklo nedeljo in pondeijkom je okrog dveh zjutraj nenadoma pričelo goreti v hlevu tukajšnjega posestnika Jožefa Rasporja. Ogenj je takoj zavzel večjo razsežnost m bi so še bolj razSirilS, ako bi — kot je pri nas navada — tudi tisti večer pihala bura. TaJ vojažko oblasti z za do voljstvom izrazile in družbo Terčelj pohvalile je največji dokaj^ da bi bila domača tvrdka najsposobnejša, in najbolj upravičena sprejeti gradnjo vodovoda Pa niso samo ti motivi, ki nas navajajo do te želje. Komponenti tvrdke Terčelj so po večini premožnejši vipavski posestniki in veleposestniki, v katerih samih interesu jc, da se vodovod kar najbolj solidno zgradi. In če bi tvrdka svoje deliJ s premajhno pazljivostjo izvršila, bi vipavski občinarji nekoč v slučaju. da bi vodovod ne deloval pravilno, te slednje lahko v vsakem času prijeli za odgovornost. Upamo, da bo gosp. poteštat, kot načilnik občine to uvidel in so potegnil za tvrdko Torčelj, ki bo na vsak način morala imeti prednost pri podeljevanju gradnje. Kakor smo videli pri zidanju vojašnice, so Trčelji zaposljevali pri gradbi skoro samo domačine iz sosednih vasi Vipave kot na pr. Budanje, Dolga poljana, Vrhtoljc itd., ki da-ne« združene tvorijo takozvano Veliko Vipavo. Gotovo bi enako storili pri izpeljavi vodovoda. In ali ni dolžnost načelnika občine, da skrbi za to. da se njegovi občinarji zaposlijo in s tem pobija brezposelnost, proti kateri skuša tudi vlada naperiti vroč boj. Upamo, da bo gosi od poteštat cav. Pacellini tudi takoj uvidel, kolike koristi bi bilo za občino, ako bi napeljala vodovod tvrdka Terčelj. LOKVE Strahovita eksplozija. - 70T Sip po Irokval: razbitih. - ki ga fantje pripravljajo. - LelovKjaift zdravi in j etični V četrtok je — ravno o polnoči v Lokvah strahovito zagnnelo. Cele Lokve so se stresle, šipe so za-Žvenketalo in so posulo po oknih. Nam ah je bilo v vseh Lokvah okrog 700 šip razbitih. Ljudje sprva niso vedeli, kaj naj to pomeni. Da bi strela kam udarila, ni bila verjetno, dasi se je z bliskanjem močno pripravljalo na nevihto. Kmalu nato pa se jo po prestrašeni vasi raznesla novica da jo eksplodirala večja množina — najbrže ekrazita — v hiši gozdarja Velikonje. Velikonji je razkrila hišo, njega samega pa k sreči le lahko ranilo. Kot so zdi. se je nahajal ekrazit, ki siuži gozdarjem pri razstreljo-vanju v grozdu, le slučajno mimo* grede v hiši Velikonje, ker ga navadno gozdna uprava spravlja v posebnih, za to pripravljenih prostorih višjo zgoraj v gozdu. Vendar pa jo gotovo zelo neprevidno, da se pušča ekrazit v taki bližini hiš, čeprav le za malo časa. Bogsigavedi kako hude posledice bi lahko imela taka eksplozija. Jasno je, da bo sedaj morata gozdna uprava povrniti Lok var jem za razbite štipe odškodnino. Na dan Marij« Sncžnice, dne 5. avgusta, mislijo lokvarski fantje napraviti ples. Fantje pa naj zavedajo, predno kaj takega napravijo. da se na tak praznik, kot je Marija Sneinica, ko je v Lokvah cerkveni shod, ples ne spodobi. Saj se s tem le onečasti svečanost tako lepega domaČega praznika. Zato se bodo gotovo premislili, kaj ne?! Gospod Winklor prezidujo svoje gostilniške lokale. Cisto prav, s tem bo privabil še več izletnikov, ki že prihajajo v velikem številu v Lokve. — Še ena stvari Lansko letoa in sploh prejšnja leta so se zahajali v Lokve zdraviti tudi jo-tični bolniki. S tem pa se je zanesla v Lokve ona sovražnica človeka — j etika, ki je Čeeto gotova V Trstu, dne i- julija 1*23- nevernejša na deželi kot v me-Etu, ker se kmet in deželan. ne zna tako uspešno braniti proti nji kot pa tnefičan. Zato Čuvajo Lokvarji čisto prav. In takih bolnikov ne sprejemajo več. Lokve pa tudi niso noben sanatorij za jetične. GRADIŠČE NAD PRVAČINO Draga voda. Našo vas zalaga znani vipavski vodovod. Konzorcij je določil, da moramo plačati 1a vodo po 50 stotin k na vsak glavo v družini. Županstvo v Renčah pa zahteva po eno ali celo eno liro in pol na glavo, kar se nam zdi napram določitvi konzorcija nepravilno. To visoko \pristojbino je naložil še bivši poteštat Zos. Ali bi je ne bilo mogoče odpraviti? •EDINOST« Znanost Injimetnost M2 nebo v julija Solnce: Solnce je ob kresu doseglo svojo najvišjo lego na nebu. Od tedaj gre njegova pot čimdalje bolj proti jugu. Dočim je sonce 1. julija 23° T severno od nebesnega ravnika, |e ob koncu meseca le še 18® 16'. Temu primerno se skrajša tudi dan: od 16 ur 3 min. ob začetku na 15 ur 6 min. ob koncu meseca. Razlika med pravim poldnem in povprečnim poldnem, ki odgovarja našemu slučajnemu časovnemu štetju, je za Trst v juliju razmeroma velika: 1. julija znaša 8 min. 54 sek. Solnce doseže tega dne svojo najvišjo lego na nebu (ali gre kakor pravimo skozi poldnevnik), ko kaže naša ura 12 ur 8 min. 54 sek. 26. julija doseže razlika svoj višek in ob koncu meseca je 11 min. 10 sek. V juliju se nahaja Solnce večji del v ozvezdju dvojčkov. V zadnji tretjini meseca pa v Raku. Pravimo, da stopi Solnce v znamenje Leva, to je naslednjega ozvezdja zodijalnega kroga. Luna. Polna luna ali ščip bo 3. julija ob 3. uri 49 min., zadnji krajec 10. ob 13. uri 16 min., mlaj 17. ob 5 .uri 36 min. in prvi krajec 24. ob 15. uri 38 min. Najnižje na nebu bo Luna 3. in 30. julija, najvišje pa 16. Ako sledimo namreč prehodom Lune skozi poldnevnik, opazimo, da je Luna višje in nižje na nebu. Tako bo 3. julija 25* 44' južno od ravnika. Pri naslednjih prehodih skozi poldnevnik bo čim dalje višje. 16. julija doseže svojo najvišjo lego, namreč 25° 44' severno od ravnika. Nato gre pot zopet hitro navzdol, tako da je Luna 30. julija zopet v najnižji legi, 25* 46' južno od ravnika. Luna bo najbližje Zemlji, ali kakor pravimo, v perigeju 14. julija ob 16. uri, v največji razdalji od nje ali v apogeju 26. julija ob 13. uri. Najmanjša razdalja bo znašala 364.360 km; največja 404.200 km. Planeti: Merkur, Solncu najbližji planet, se bo dal proti koncu meseca opazovati, ker doseže za naše oko 21. julija največjo oddaljenost od Soinca, in sicer v zapadni smeri. Radi tega bo viden v zgodnjih jutranjih urah tik pred solnčnim vzhodom. Drugi notranji planet {tako i-menujemo planeta, ki sta bližja Solncu nego Zemlja), Venera^ je za opazovalca na Zemlji pre- blizu Solncu, da bi se dal opazovati. Mars bo skozi ves mesec in sicer* čimdal j lepše viden, toda Še le v drugi polovici noči, ker vzide nekoliko po polnoči, v zadnjih dneh meseca nekoliko pred polnočjo. / Jupiter je le za nekoliko minut bolj zgoden in bo torej viden tudi le v drugi polovici noči. Sicer pa se bosta oba planeta, Mars in Jupdter, 3. julija ob 22. uri za opazovalca na Zemlji silno približala. Za nas bosta ob tem času še obe zvezdi pod ob-sorom. Toda tudi po 1. uri 4. julija, ko bosta tudi za nas nad obzorom, bosta nudili lepo sliko na vzhodnem nebu. V prvi polovici noči bo viden Saturen. Od ostalih dveh planetov, ki nista vidna s prostim očesom, se bo dal opazovati samo Uran. in sicer v drugi polovici noČit dočim se Neptun v juliju docela odteguje opazovanju. Zvezde stalnice. Večina zvezd stalnic se nam prikazuje na nebu vedno enako svetlih. Pri natančnejšem opazovanju pa je Človek odkril, da se sijaj marsikatere zvezde s časom izpre-minja. Tako je 13. avgusta 1596. župnik David Fabicius na Fri-škem v ozvezdju Kita odkril zelo svetlo zvezdo, ki je prej ni bil nikdar opazil. Toda zvezda je kmalu izginila. Šele 1.1609. so zopet odkrili in obenem tudi u-gotovili, da gre za zvezdo, ki iz-preminja svoj sijaj, in sicer precej enakomerno v periodah približno enega leta. Imenovali so jo radi tega «Miro Ceti» (a naprej napovedati, kar bo v veliko korist našemu gospodarstvu posebno poljedelstvu in prometu, ki zavisi ta oba od dobre in točne napovedi vremena. Vremenske razmere ob tečaju se pa ne dado proučiti na kratkih poletih. Za ta slučaj si je dr. Klem napravil sledeči načrt: Na najsevernejši točki, na Franc Jožefovem otočju n. pr., se zgradi oporišče, ki naj nudi prostor in možnost za leta trajajoče znanstveno raziskovanje zgrade naj se torej stanovanjska poslopja, skladišča za živila in velika, učinkovita radio postaja. Od te točke bi morala vzletati letala ob različnem dnevnem in letnem času v vse smeri in ob različnih vremenskih prilikah. Po različnih nalogah ki so jim bile dane, bi vzletala sedaj letala sedaj zrakoplovi, ki bi ne med seboj ne tekmovali, marveč složno in skupno delovali, kajti njuno ob-, močjo bi bilo precej različno. Zrakoplov (zračna ladja) raztegne lahko svoje vožnje na več dni, se lahko tudi ustavi v zraku in lahko prenaša aparate večjega obsega s seboj. Lahko se za nekaj časa približa tlom izpostavi in zopet vkrca moštvo, ki mora dovršiti odkazano mu- nalogo na vodi ali na ledu. Letalo ima manjši polumer svojega udejstvovaiija, se mora trajno gibati, potrebuje sposobno pristanišče in ne more nositi take teže kakor zrakoplov. Toda njegova hitrost je večja, nevarnost olede-nitve manjša in so zamore poljubno spustiti v višje in nižjo zračne plasti. Vse to omogoča, da se delo točno razvrsti in da delujeta zrakoplov in letalo skupno. Razlikovati pa moramo med takim raziskovanjem v bodočnosti in med dosedanjimi podjetji. Bodočo raziskovanje se bo moralo vršiti po točno določenih načrtih. Tako raziskovanje bo omogočila velikopotezna mednarodna organizacija. Treba bo obsežnih priprav z najpopolnejšimi sredstvi, z močnimi, gotovimi, nalašč za ta namen zgrajenimi letali in z velikimi zrakoplovi, ki kljubujejo vsakemu vremenu, vsakemu viharju. Zdi se. da je letalo za raziskovanje tečajnih krajev posobnejše od zrakoplova. Temu pa ni tako. Ko se bodo uporabljali v ta namen o-gromni zrakoplovi, potem se bo vsakdo Hahko prepričal o njihovi uporabljivosti. Ne smemo govoriti o tekmovanju letala z rrakoplovom, kajti njihovo napravljeno delo kakor tudi možnost njihove uporabnosti sta tako različni, da lahko nastopata oba drug poleg drugoga da pa ne bo moglo letalo nikdar popolnoma nadomestiti zrakoplova, kakor ne bo mogel zrakoplov popolnoma- izpodriniti letala. V okviru bodočeag raziskovanja po tečajnem območju bo služilo letalo pred vsem razjasnitvi, odpravljalo bo službo nekake vojaške obhodne straže. V ta namen ga usposabljata hitrost in gibčnost. Zrakoplov je pa bolj sposoben za čisto znanstveno raziskovanje, ker zamore pristati kjerkoli, ker lahko izkrca potnike in ker lahko u-ravnava poljubno svojo hitrost tako, da se mudi nad točkami, ki so posebno zanimive, delj časa. Letalo se mora gibati vedno z veliko hitrostjo, pristati pa med poletom, je kolikor toliko združeno z nevarnostjo. Raziskovanje se torej razdeli tako-le, da je odkazano zrakoplovu raziskovanje tal, letalu pa raziskovanje zraka. Medtem ko bo moštvo zrakoplova osredotočilo svoje zanimanje na zemeljsko površino, se *bo letalec bavil z zračnimi in vremenskimi prilikami. Letalo kot sredstvo pod vodstvom praktičnega vre- menoslovca je že mnogo koristilo vedi. Nekatera opazovališča po Srednji Evropi uporabljajo že več let letala, da raziskujejo z njimi zračne plasti, in zaznamujejo v tem oziru vsekakor velike uspehe. Če imajo pa letala že nad Srednjo Evropo take uspehe, kako velika postane njihova uporabljivost šele na skrajnem severu, čigar vremenskih razmer mi prav nič ne poznamo. Komaj ko bo raziskal zrakoplov severno morje, ko bo raziskalo letalo zračne plasti nad severnim morjem in zračne toke iu vse drugo činitelje, od katerih zavisi vreme, šele potem pride pravi čas za redno letalno službo črez tečaj. Bodoča zračna pot iz Srednje Evrope v Vzhodno Azijo kakor tudi iz New Yorka v Moskvo bo vodila brezdvomno črez tečaj. Na tej zračni poti se bo pa letalo -pi-pv tako izkazalo kakor zrakoplov. \ . U 1-1 v1.!' . Harc&jte in širite 19 M €21 VINO ISTRSKO na:boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založe, ki in gostilničarji y vsaki množini: Istrski teran, burgtmdec, pinot in belo malvazije. Najnižje cene. Vsaka pošiljaiev se izvrši takoj. Naslov; Nikala Draghicchio - Pa-renzo.__« VIA CLAMFCIAN, Picciola &. Benedc-tich. Se proda radi razrušenja kiše 25 kosov vrat in 10 kosov oken. 718 VAJENEC, 18-leten, zdrav, išče mesta za vsako obrt, najraje za pekovsko, v mestu ali na dežeb. Ponudbe pod 'Vajenec* na tržaško upravniSivo._ 717 DVE postelji (ena manjša) na proda1. Via S. Gnisto 12._713 KROJAČI pozor! «Singer»-fev stroj, miza za rezanje, peč « 6 železi, prodam , zelo ugodni ceni. Via S. Francesco št. 34. HI.________ 714 HIŠA, dve sobi in kubinja, se proda. Posredovalci izključeni. Pojasnila V Guardiella - S. Cilino il v zadregi, topo se jo smehljal, ona pa je veselo nadaljevala: — D u lachelst? Lachle nur. Deine Rasse zer-liegt wie Spren noch vor dem Hasse des grossen Slavenvolks! Mei«st cku nur Europa sei die Zu-kunft der Kultur? Wie alt seid ihr! Wie alt imd wie gebreehlioh! V on lauter Bildungi und Gesittun® schwadti-Jich. Ihr seid verwest, seid murb, und morseh gre-worden... (Smeješ se? Le smej se. Tvoje pleme se bo razpršilo kot pleve pred. sovraištvom velikega slovanskega, naroda! Ali mieliS, da je Evroi>a zares bodočnost kulture? Kako ste starit Kako stari »te in betežni! Od prevelike izobrazbe in nravnosti ste že osiaJ>eli. Trbli ste, prepereli in gnijoči.) Ludolf se je Čuta premaganega in je bil ks-kor odrevenel, toda. (profesor se je glasno zasmejal tn zaploskal e rokami. — Izvrstno, grofica! — je vpil. — Dasi se ne priznavam za premaganega, vendar moram primati, da ste protivnik, katerega se je treba čuvati; dostojen, toda vselej pripravljen zavrniti udarec, istočasno pa ste tako poučeni o stvari, da se naravnost čudim, kako morete biti kot gospa tako dobro podkovani v znanstvenih vprašanjih. — Moj stric, ki me je vzgajal, se je vedno pe- čal s temi vprašanj i; njemu se moram zahvaliti za tisto mak), kar znam. On je imel mnogo knjig in brošur, ki so obravnavale vprašanje o razkosanju ini zavoje vanj u Rusije po Nemčiji, jaz pa. £e vedno izpopolnjujem zbirko v njegov spomin. — Če je tako, tedaj mi dovolite, da vam pokažem silno zanimivo knjigo Alberta Virta: cVolkstum und Weltmaicht in der Geschichte» (Narodi in svetovna oblast v zgodovini). V njej boste našli razlago o vzrokih, ki nas silijo, da sč povrafeujemo k politiki Otona Velikega. — K tisti politiki, ki vas uči, kako morete oropati in zadaviti mirnega soseda, kateri vam je pomagal da ste postali to, kar ste danes? Hvala, rada bom proučevala to izpoved tevtonske vere. Sicer pa more zgolj bodočnost odločiti, kdo -izmed naju ima prav, — je odgovorila Milica, se okrenila k Ludolfu, ki je uporno molčal, ter rekla z nasmeSkom: — No, baron, ali boste Še vedno trdili, da nima ienska nikoli prav, zdaj, ko vaš prijatelj priznava, da je treba z menoj računati, in ko s težavo prikriva svoj poraz. — Nič ni res, jaz in profesor nisva poražena, — je mračno «amrmral Ludolf. — Da, da, baron! V mnogih točkah nas je grofica pobila in more slaviti zmago, — je smeje M potrdil Bihfinger. — Kakšno kazen naj vam naložim za va3o krivično lalitev mojega spola, — je rekla v smehu Milica ter pogledala mračnega barona, ki j« bil ves v zadregi. — Kakršno hočete«. — je zamrmral ta. — Ukažite mu, grofica, naj vam v enak mira in obžalovanja poljubi ročko, — je rekel profesor, ki je vedel, da Ludolf ne more trpeti ni kakih nežnosti. — To je prekruto za ^božanskega nadčloveka«. Poljubiti roko predstavnici «nižjega plemena!« Ce se pa baron priznava premaganega, tedaj se mora ukloniti sodbi svojega prijatelja, —-je odgovorila smeje se Milica ter položila na mizo pred svojega nasprotnika svojo roko. Bledo in suho Ludolfovo obličje je izražalo zadrego; lica so mu zardela, a oči so ostro strme?© na tanke prste z rožnatimi nohti, ki so se jasno odražali na temnem ozadju žametnega prsta. — Dobro, podvržem se katzni, ker, dasi nima ženska nikdar prav, vendar pa je moški napram lepi ženski vselej kriv, — je rekel tiho, nerodno prijel s svojimi hladnimi prsti rožnato dišečo Mi-ličino ročico in jo prijel k ustnam Splošen smeh je spremljal to nenavadno pokoro. Nato je govor prešel na druge reči, po čaju pa sta se groi in njegova žena poslovila ter odšla domov. Že po poti je Milica opazila, da je mož raztresen in da ga nekaj skrbi; ko sta pa prišla v Krenico in sta ostala sama, je gTof molče Šel ne-kolikokrat gori in doli po sobi, kakor vselej, kadar Je bil razburjen. Končno je postal pred ženo, ki ga je začudeno gledala. — Draga Milica, glede Ludolf a te moram nekaj prositi. Ne igraj se z njim, ne razpaljuj srca tega bednega Človeka, ne budi v njem speče zveri, ■afeaj posledice bi utegnile biti hude. Na te besede se je Milica tako prisrčno nasmejala, da je njena veselost prišla tudi na moža, kaimga lice se je razjasnilo. — Verjemi, Egon, da mi ne prihaja niti na misel razplameniti srce tvojega »božanskega bratranca*. - — Tebi se samo tako zdi, jaz pa poznam moč teh otroško koketnih nasmeškov in očarujo-čih pogledov, ki so mene prikovali k tebi. Toda s tem blaznežem se je nevarno igrati. — Egon, Egon, — je rekla in očitajoče majala z glavo. — Oprosti mi, toda meni se zdi, da si ljubosumen na tega smešnega čudaka? Preskromen si, prijatelj, in tvoja bojazen je neosnovana. «Veliki» Ludolf, — ta vzor »plemena vla-dalcev in velikanov«, — ne stopi nikoli s svojega prestola, da bi se sklonil k meni, jaz pa se ne po-vzpnem k njemu, o tem si lahko uverjen. Grof je zmajal z glavo in resno odgovoril: _ Prosim, da se nikakor ne šališ. Dobro si me razumela in veš, da nisem in ne bom ljubosumen nanj; toda jaz se bojim, da ne bi vzbudila v tem čudaku, razvajenem človeku, čuvstvo, ki bi bilo zanj pogubno. Nekaj nenavadnega se dogaja z njim. Nikdar ni hodil na obiake, zdaj pa nas je nenadoma pcrsetil v Krenici; pozabil je na svoje načelo, da se ne bo pričkal z ženskami, zlasti ne v znansvenih vprašanjih, silno se trudi, da bi te prepričal in te povlekel na svojo stran; kdor pa hoče primerno oceniti, koliko samozataje van j a ga je stalo, da ti jo danes poljubil roko, mora poznati njegove čudno namore o vljudnosti in obzirnosti napram komurkolL Prosim te, Milica, bodi previdna... Ti imaš premalo izkušnje, si čista, in ne razumeš, kako nevaren utegne postati tak človek, kakor je Ludolf, če se v njem strast pazgori, — je s prose čim glasom zaključil grof. — Poslušala te bom, če to tako želiš. Zaree, v tej zoprni deželi se ne moreš z ničemur zabavati, niti se ne moreš nasmejati na račun takega; smešnega človeka, kakor je Ludolf. IV. «EDINOST» V Trstu, dne 1. julija 1923. Gospodarstvo nas izvoz na Dunaj Na Dunaju, 27. jun. ' Izvozna doba za čre&nje jo končana, prihaja doba za krompir, breskve, hruške, jabolka, grozdje^ kostanj itd. — zato naj napišem nekoliko obračuna o ravnokar minuli izvozni kampanji in upu in strahu za bodočnost. — Ka-r napišem, je skrajno objektivno dasi marsikomu ne bo ugajalo. Ali po- ; guru no moramo gledati resnici in bodočnosti v obraz. V novih deželah naši ljudje pozabljajo, da so tudi odnoš&ji z Dunajem docela novi, silno spreme- : rijoni. V prejšnjih dobah so carino in tudi železniški tarifi ščitili na- ; žo pridelke pred hudo konkurenco pridelkov v južnih pokrajin Italije. kjer so gospodarski predpogoji vse drugačni, v zemlji sami in v ljudeh. Za kar tam zahtevajo eno liro in so pri tem jako zadovoljni, ni za naše kraje in ljudi niti od daleč dovolj. Ker naši pri- j de'ki nimajo več zaščitnih carin, j jo konkurenčni boj jako težak. — Za nošo pridelke ni več prostora v Avstriji, dočim izvozniki iz sred- I njo in južno Italije še vedno pri- i hajajo na svoj račun in so zado- ! voljni. — Ali ietos se celo njim slaba godi, kajti vsega blaga prihaja tudi od drugod, iz bolj bližnjih krajev v tolikih množinah, da je dunajski trg naravnost nevaren za našega izvoznika. Daljo moram naglašati, da naši i ljudje pozabljajo na — kurs lire. I Ena liri ca je žc — tri dinarje, a ena lira je za naše ljudi malo. To razliko sem opažal posebno pri — grahu. Ko sem čital v <-Edinosti». da prodajate grah po 50 cent., so bile i tu ponudbo iz Novega sada po 30 cent. vašega denarja. V «Edinosti» čitam, da so plačevali še včeraj črešnjo črnice do 2.1)0, a danes je na dunajskem trgu morda še lop-ših burgenlandskih v nadrobni prodaji po ceni dosti izpod 2 liri. Po 60 grošev je blaga na stotine kvintalov. —■ Na debelo so tudi po 30 grošev. —• Zeleni fižol je tu od ; vseh strani, dasi imajo tudi že do- j mačega. Cena je v nadrobni prodaji po 60 grošev. Neki Lah je prišel iz Verone z dvema vagonoma fižola, a ne dobi zanj toliko da plača carinarnico in železnico. Na trgu so celi griči lepih italijanskih koškov iz deščic. Kupčijo s črešnjami so pri nas pokvarili v glavnem dunajski trgovci, ki prihajajo sami v Gorico in Krmin. Izvozniki za razna alpska letovišča in kopališča vedno plačujejo nekoliko višje cene, ker oni morajo poslati vsak dan določeno množino, toda njihove cene ne morejo biti normativne za noš veliki izvoz. Ali da te cene za j majhne količino vplivajo na cene j za veliki izvoz, to je za daljšo dobo in za bodočnost lahko katastrofa 1- ■ no. — Od dunajskih nakupoval-cev jo večji del grdih tukajšnjih j špekulantov ki se poslužujejo neverjetnih sredstev, da bi onemogočili vsako reelno konkurenco na dunajskem trgu. Tako so delali že prejšnja leta in tudi letos. Oni so nalašč gnali cene kvišku, a tukaj so njihove ženo prodajale dosii pod nakupno ceno, da bi tako u-trudili n:anj sposobno konkurente. Ko ste pri vas doli prejemali kar do 4 lire za kilo, tukaj niso dosegle cene nikdar treh lir. Na prste lahko vračunamo, da so izgubljali do pol šilinga pri kilu. Cim več jo kdo i>oslal toliko večja je bila izguba. N" "r>A tisoč lir ie bdio na dunajskih veletrgih izgubljenih samo pri črešnjah,, in to dan na dan, od začetka do konca. — Dunajski trgovci so so Iclos krvavo zaračunali kajti konkurenca so ni dala o-plašiti in je držala korak ž njimi, t j. izubijala je ž njimi vred dasi previdno v manjših merah — Niso pa morda plačevali znanih cen iz .jubezni do našega ljudstva ali ker je trgovska konjnktura. take velevala, marveč edino radi gr-c!.e spekulacijo, da bi uničili konkurente in potem samo vedrili in oblačili r-ami narekovali cene pri nas doli pri nakupu, tukaj pa pri prodaji. Letos so se temeljito zaračunali in zato so tu govori o kolosalnih izgubah in — krahih. V časopisih so bili ti spekulanti hudo ožigosani. — Res je, da so mnogi naši ljudje radi tega letos dobivali visoke cene za črešnje. — ali to v zdravi trgovini ne smo prihajati v postov, kajti mi hočemo na svetovnem trgu stalnosti hočemo, da izvozniki z našim blagom tudi kaj zaslužijo, a ne da po taki izvozni kampanji poje boben svoio žalos no pesem. Posledico so tudi za naše « udstvo neprijetne, udarjajo naš bodoči izvoz, ker s tem lahko po nepotrebnem issgubimo on stalen trg — no da se nam istočasni . v- f-či pridobiti kateri drugi trrr. — in dunajski trg jo v no-vari ti za našo pridelke; to mod "drugim ludi radi opisanih inaM-liacij 'unajskih dunajskih mogotcev, *ki so uganjali z našim blagom svojo i f-ro^Ine burke. — Proti takim mahinacijam pa ni zdravila. Da jo za Du na j nakupna cena žc 3 ]:re nemogoča — razen morda prve dneve dokler prevladuje še radove Inost — naj pokaže račun: Take črešnje stanejo do dunajskega v«?letrga 133 grošev. Grosist jih mora prodajati najmanj po 180, a predne pridejo do konsurnenta, stanejo že nad tri šilinge, za kateri denar dobi ljudstvo že nad en kilo najboljega ftpeha brea kože. Taka cena pa je za daljši čas nemogoča. Ii tako smo tu videli naravnost upor konsumentov proti takim cenam. Zato so bile često vse stojnice na trgih polne blaga, a kupcev nič. Zato naravnost dnevi, ko so govorili o krahih na trgu. LoUjg je bil često glas: Heute Kirsch e nkrach. In vendar jo za naše blago dunajski trg najbližji in najbolj vatren, kajti do tu prihaja bi ago še dobro, vsi daljni trgi pa so velik rizrko, so le poskusi, ki so več ali manj ponesrečijo. Zato želimo, da se razmere med dunajskim trgom in našo deželo docela ustalijo in ozdravijo. Želimo prejemati za našo b!a;go take cene. ki jih dunajski trg premore brez pretresljajev za posamezne izvoznike, posebno za našo izvoznike domačine, ki imajo na Dunaju svoje odjemalce. Tako da lahko brez skrbi lahko rečemo: kaj pa je treba dunajskih trgovcev semkaj k nam, ko vse lahko sami opravimo? Ako tudi ne bodo cene več tako divje, ali bodo realne, bodo odgovarjale finančni moči dunajskega trga bodo za nas nokaj stettaega, a ne da danes dobimo cene, na kakršne nismo nikoli računali, da pa zato jutri ne vemo kam s svojim blagom in ga moramo dajati za vsako ceno. Med našim producentom in dunajskim trgom se morajo vspostaviti docela normalni in zdravi odnošaji: naše ljudstvo naj dobiva za. svoje bla^ro pošfcn < ' v kovnem položaju, a dunajski trgovci na jiAittiti' x - ■-•—- j-.u-iiok. C>d dunajskih krahov mi no bomo debeli. Zadnja «Kdinost» izraža bojazen za naš izvoz krompirja. —• Povsem opravičeno. Najboljši dosedanji odjGnialee — Avstrija, — so nam umika. Tu imamo jesenskega krompirja dovolj celo za izvoz. Lar ni so ga 2000 vagonov prodali izven države. — Letos pa je bila v Italiji izredno dobra letina in tega blaga je strahovito tudi na Dunaju. Zadnji mesec so bile velike izgube kajti privlekli so semkaj desetkrat preveč blaga. — Za naš krompir so nade jako minimalne. Vprašanje pa nasia.no: po kaki ceni bi naši ljudje svoj krompir prodali, da se jim delo še izplača? —-O položaju bom poročal v «Edi-nosti». Iz naših krajev veliko pišejo o dobri letini — breskev. Za Dunaj prihajajo le take breskve v poštev, ki se ločijo ođ koSčic. Te imajo dobro ceno, tudi nad dva šil. in pol, kar daje netto nad štiri lire, dočim one druge niti treh lir ne dosežejo. Blaga prihaja strašno iz južne Italije. Toda tam nakupne cene niti približno niso tako visoke, kakor poroča |>l tJ«-">« -----------------Ki J in *W( Mik. - MUC pMSjila mm neMi« parotfte le zastavo rremrn •II T«««temmUL - EsfcMnpar« trifcmfce efekte. H t. M 12 . la H< I« M III p«| m 4. popoldne