PROGRAMSKO - VOLILNA KONFERENCA ZKS LJUBLJANA BEŽIGRAD
Iz uvodne besede Mihe Košaka
»Današnja konferenca,« je dejal uvodoma MIHA KOSAK, »poteka prav leto dni po 16. plenumu CK ZKJ, ki je zaklju-čil široko javno razpravo o idejni in akcijski enotnosti v ZKJ in zavezal komuniste za Idejno boij usklajeno predv-sem pa akcijsko usmerjeno delovanje.« Zato fe skušal v uvodu v razpravo o delu in uspehih zveze komunistov Bežigrada vsaj delno odgo-voriti, kot je dejal sam, kako in s kakšnimi uspehi so se bežigrajski komunisti spopri-jemali z nalogami In kaj so dosegli.
V minulem obdobju je bila v ospredju predvsem naloga po-večanja proizvodnje in izvoza ter deviznega priliva v celoti, kakor tudi stabiiiziranje do-brih gospodarskih rezultatov iz leta 1984, nadaljnja utrditev kvalitetnih dejavnikov proiz-vodnje, razbremenitev gospo-darstva ter povečanje njego-vega deleža pri razporeditvi dohodka in krepitev njegove akumulativne sposobnosti. In-flacija je bila ocenjena kot naj-resnejša ovira v prizadevanjih za mobilizacijo ustvarjalnosti, inovativnosti in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, saj omogoča in poglablja social-ne razlike, ki ne temelje na de-lu in rezultatih dela, in je zato najbolj neustaven pojav. Na-daljnja akcijska usmeritev, 'ki so jo po 16. plenumu CK ZKJ vnesli med svoje programske usmeritve tudi bežigrajski ko-munisti, so bila prizadevanja za hitrejše zaposlovanje mla-dih in aktivnejše reševanje drugih vprašanj, ki so bistve-neqa pomena za njihovo na-
daljnje življenje, družbeni po-ložaj in vzgojo.
Kljub mnogim slabostim in zaostajanjem v doseganju za-želenih ciljev, lahko v globalu le ugotovimo, kot je ocenil Mi-ha Košak, da dosegamo neka-tere vzpodbudne rezuftate, predvsem v gospodarstvu. Ti dobri rezultati pa dokazujejo tudi pravilnost naše ocene, kot je dejal predsednik, da ob-stojajo v bežigrajskem gospo-darstvu še velike notranje re-zerve v proizvodni moči dela, v boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, v dohodkovnem povezovanju, v hitrejšem vključevanju v notranjo in mednarodno delitev dela, v izobraževanju in znanju, znan-stvenem, raziskovalnem in inovativnem delu. Aktivizacija teh sil pa je možna, kot je de-jal Miha Košak, samo ob so-časnem razvijanju samouprav-nih družbenoekonomskih od-nosov in krepitvi samouprav-nega položaja delavcev kot stvarnih upravljalcev družbe-nih sredstev. V praksi se na-mreč stalno potrjuje dejstvo, da ne glede na takšne ali dru-gačne pogoje gospodarjenja in spremembe v gospodar-skem sistemu, boljše gospo-darske rezultate dosegajo de-lovne in družbene organizaci-je, v katerih so delo samou-pravnih organov, samoupravni odnosi, delu družbenopolitič-nih organizacij \n zveze komu-nistov najbolj razvito in uspeš-no. Seveda pa čakajo tudi v prihodnje prav vse komuniste in druge subjektivne sociali-stične sile, številne neposred-ne naloge predvsem pri ures-ničevanju protiinflacijskega programa in dolgoročnega programa gospodarske stabi-lizacije, kjer do zdaj nismo bili doVolj zavzeti in učinkoviti, Njegovo neizvajanje povzroča namreč tudi nrted delovnimi Ijudmi in občani naše občine nezadovoljstvo, slabo vpliva na gospodarsko, družbeno in politično življenje. V sedanjih pogojih inflacije ni dovolj vzpodbude za večje uveljavlja-nje kakovostnih dejavnikov proizvodnje pa tudi premalo vzpodbud za uspešno in učin-kovito delo in upravljanje. Na-mesto tega se marsikje razvija špekulacija na račun drugih in urejanje problemov v svoji OZD z ustvarjanjem dohodka brez dela (z zvišanjem cen in podobno). Takšno ravnanje je zgolj prehodno in na videz v
interesu posamezne OZD, ni-kakor pa ne v družbenem inte-resu in ga komunisti zato ne bi smeli podpirati. Prav tu se bomo morali otresti oportu-nizma in kritično nastopiti tudi v primeru, ko takšen način ustvarjanja dohodka zadeva »našo« organizacijo združe-nega dela in ko tak način predlaga sicer »samoupravlja-njii" naklonjena vodstvena struktura z OZD, je dejal Miha Košak.
V nadaljevanju je med dru-gim poudaril, da se odkritost in kritična obravnava razmer v OZD in drugih skupnostih, ki je bila značilna za obdobje po 13. seji CK ZKJ, ni ohranila do danes na takšni višini. Komu-nisti so bili ponekod idejno in akcijsko prešibki, da bi se uspešno spopadali s problemi svojega okolja, CK ZKS Beži-grad pa tudi ni našel vedno ustreznih metod in oblik, da jim pri tem pomaga. Reči pa moramo, da vsi skupaj vse prevečkrat iščemo rešitve in pomoč v avtoritativnem pose-ganju, v opiranju na vodstve-ne organe v organizacijah združenega dela in državne organe. Delovanje s pozicij oblasti pa bistveno zožuje možnosti in sposobnosti zve-ze komunistov, da ustvarjalno vpliva v organih samoupravlja-nja, mobilizira Ijudi za družbe-no  akcijo  in  razvija  njihovo
ustvarjalno pobudo. Večjp !n-tegracija zveze komunistov v samoupravni delegatski si-stem ter vzpostavljanje in raz-vijanje demokratičnih vezi z vsemi socialističnimi silami v družbi je temeljna smer in vse-bina izboljšanja našega dela v naslednjem obdobju. S takš-nim načinom bi prav gotovo zmanjšali tudi konfliktne situ-acije v organizacijah združe-nega dela. Za takšno vlogo in odgovornost pa se moramo komunisti, kot je dejal Miha Košak, tudi primerno usposo-btti. V osnovnih organizacijah moramo, kot piše tudi v osnut-ku resolucije za 10. kongres ZKS, dosledneje razvijati svojo sposobnost in odogovornost, da na temelju idejnopolitičnih opredelitev, sprejetih v ZK, iz celote družbenega razvoja spoznamo tisto, kar je bistve-nega pomena za ustavno vlo-go in položaj delavcev in ob-čanov.
V razdobju, ki je pred nami, čakajo zatcrzvezo komunistov Jugoslavije v celoti in vsakega komunista velike in odgovor-ne naloge. Pogoj, da jih izpol-nimo, je enotnost naših vrst. Smotri in ideje, ki smo jih za-pisali v svoj program, so vod-niki našega boja, dolžnost in čast revolucionarnega življe-nja slehernega slovenskega in jugoslovanskega komunista, je končal Miha Košak.