Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izbaja vsakega 25. v mesecu — Žiro račun 600-20-2-458 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Leto II, — Št. 3 — Domžale 25. III. 1963
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Družbeni plan za leto 1963
Mesec februar in marec sta bila v /.nameti ju priprav in razprav za sestavo družbenega plana in proračuna za leto 1963. Osnutek, sestavljen na podlagi možnosti, s katerimi razpolaga naša komuna, je bil •Jan v ruzpuvo občanom na zborih volivcev, ki so se vršili v tednu od 10. do 1" marca, na podlugi predlogov in pripomb pa bo plan dokončno oblikovan in dan v razpravo in polrditev obema zboroma občinskega ljudskega odbora.
Družbeni plan je gospodarski načrt občine, ki mora uskladiti potrebe številnih dejavnosti in služb, za kalete mora skrbeti in pa sredstva, s kuterimi razpolaga. Hiter družbeni in gospodarski razvoj kakor tudi zelo nagla sprememba strukture Prebivalstva naše občine odpira tudi vedno nove, velike potrebe, ki jih v našem
vsakdanjem življenju vsi čutimo, sredstva, ki ostajajo občini pa ne zadostujejo, da bi vse te potrebe v kratkem času tudi zadovoljila. Zato naj bi bil osnovni cilj razprav na zborih volivcev in na vseh sestankih občinskih samoupravnih organov, da ugoiove. katere od množice po-
'*eb so najnujnejše, da bi prišle prej na vrslo. katere pa lahko še nekaj časa Počakajo, kaj bo v večji meri vplivalo na povečanje proizvodnje, na dvig kulturne ravni aH pa na višji osebni in druž-'"'"i standard. Ko razpravljamo o teh vprašanjih in problemih, pa ne smemo 'meti p,ed očmi le ozkih lokalnih potreb ampak širše, potrebe moramo presojali s stališča komune kot celote in s tega ■taliica določati prioritetni red vlaganja sredstev, s katerimi občina za določene službe in določena dela razpolaga. Ko Razpravljamo o delitvi sredstev, moramo imeti vedno pred očmi, da bo teh sredstev le („liko. kolikor jih bomo sami ustvarili, da jih bo ob prizadevnejSeni delu na delovnem mestu, ob večji pro-dukiivnosii v kmetijstvu in ob smotrnem gospodarjenju več, kot pa če bomo gledali na občino samo kol na aparat, od katerega želimo kar največ sredstev do-1'ili, ne mislimo pa pri tem na to. od kot ta sredstva prihajajo. Samo naše delo in naši skupni uspehi in prizadevanja so vir sredstev občine, čim večji bodo li uspehi, več bo tudi sredstev in hitreje bo mogoče uredili, /boljšali, popraviti in zgraditi vse tisto, za kar vsi vemo. da je nujno potrebno, za kar pa vsi tudi vemo, da je potrebno več sredstev, kot pa jih sedaj ustvarjamo.
Na teh osnovah se je letos razvijala vsa razprava okrog ustvarjanja in delitve sredstev v občini. Prav bi bilo, da bi tudi v bodoče vedno, kadar ugotavljamo potrebe in izražamo upravičene želje, razpravljali tudi o tem, kako zagotoviti naši komunalni skupnosti več sredstev in kako pospešiti naš celotni tako družbeni kot ekonomski razvoj, kajti posameznik in celota sta v sistemu komunalnega samoupravljanja neločljivo povezana med seboj, osebni in družbeni standard se lesno prepletata, oboje pa ustvarjamo mi vsi, vsak na svojem delovnem mestu.
Prav gotovo se z vsemi navedenimi načeli vsi strinjamo, razlike v odnosu do leh načel pa se prično pojavljati takrat, ko se proizvajalec pojavi kot potrošnik, takrat, ko proizvajalec ko član raznih organov samoupravljanja v delovnih kolektivih razpavlja o povečanju plana proizvodnje v svoji gospodarski organizaciji, takrat ko kmet razmišlja o predlogih strokovnjakov za dvig hektarskega donosa z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi, kadar razmišlja o kooperaciji s kmetijsko zadrugo, pa tudi takrat, kadar delavci v različnih družbenih službah razpravljajo o dvigu svojih osebnih prejemkov. Prav tu pa bi vsak občan lahko se marsikaj prispeval k temu, 'a bi v večji meri izkoriščali gospodarske možnosti, ki jih imamo, da bi mobilizirali skrite rezerve in da bi z zavestno pomočjo naši komunalni skupnosti, po do-
mače občini, povečali proizvodnjo in s tem tudi sredstva, katera bomo potem sami delili in uporabljali.
V industriji so že gospodarske organizacije same predlagale povečanje obsega svoje proizvodnje, vendar pa se je na podlagi skupnih razprav ugotovilo, da bi bilo to povečanje lahko še večje in je bil zato tudi plan postavljen za nekaj procentov višje, kot pa je bil predlog organizacij samih. To povečanje je popolnoma realno, ker temelji na skušnjah prejšnjih let in ugotovljenih možnostih v letu 1963. Industrija naj bi po tem planu povečala vrednost bruto produkta za 12°/o v primerjavi z letom 1962, pri lem pa naj bi povečala število zaposlenih samo za 2°/». Iz tega sledi, da se bo motala v prvi vrsti dvigniti produktivnost dela in to za celih 10 »/o, v kolikor bo industrija ostala na nivoju sedanjih cen. To pa je velika naloga, ki jo industrija prevzema, od realizacije te predpostavke pa je v veliki meri odvisna tudi realizacija celotnega plana dohodkov in izdatkov občine. Osnovni poudarek je torej na povečanju delovne storilnosti, kar bo moč doseči z boljšo organizacijo, sodobnejšim strojnim parkom, z zmanjšanjem izostankov od dela pa tudi z večjo delovno disciplino in povečanim znanjem, kakor tudi z racionalnejšim izkoriščanjem strojev in ostalih kapacitet. Novi artikli, uvedba tretje izmene, večja orientacija na izvoz, vse to so še področja, ki industriji odpirajo nove mož-
Visok sneg je zapadel središče Domžal, upravo  komunalnih podjetij pa postavil pred tezavuo itulogo. Ali ji je bila kos?
nosti. Pa tudi v novih oblikah stimuliranja delavcev so še skrite velike rezerve, ki jih bo treba mobilizirati še toliko bolj, če bo uresničeno predvidevanje o skrajšanju tedenske zaposlitve postopno na 42 ur, ne da bi to vplivalo na zmanjšanje proizvodnje.
Bruto proizvod naše indus.rije v letu 1962 je znašal 2X688 milijonov in je bil plan za 1 •/• presežen, za leto 196'? pa je planiran za 26.864 milijonov, kar ped-stavlja 12'/• povečanje, narodni dohodek pa bo po planu znašal v industriji 10.586 milijonov ali za 13 •/• več kot prejšnje leto.
Investicije v industrijo v letu 1963 bodo znašale t032 milijonov, od tega za gradnje 389 milijonov, ostalo pa za opremo. Število zaposlenih naj bi se od 5829 v letu 1962 dvignilo na 5958, tj. za 2"».
V kmetijstvu so bili dosežki v letu 1962 podlaga za določanje planskih nalog v letu 1963. Kljub neugodnim vremenskim pogojem se je vrednost kmetijske proizvodnje v letu 1962 povečala, to pa predvsem po zaslugi živinoreje, dočim v poljedelski industriji niso bili doseženi zadovoljivi rezultati, kar je pripisati suši v drugi polovici leta. Hektarski donos posameznih poljedelskih kultur je bil v letu 1962 naslednji:
	Druibeui		Privatni	
	sektor		sektor	
	1%2	plan I9b3	1962	plan
Pšenica cent/ha	. 30	31	18	19
Ječmen  .  . .	. 19	20	16	16
	—	—	15	16
Koruza   .  . .	. —	—	26	2?
Krompir    . .	, —	—	140	170
Detelja .  . .	. 45	70	45	50
	. 55	65	29	32
Vrednost celotne kmetijske proizvodnje je znašala v letu 1962 2242 milj., v letu 1963 pa je planirana na 2544 milijonov, kar predstavlja 13V« povečanje, od česar odpade na družbeno proizvodnjo 1373 milijonov, ali nad polovico celotne kmetijske proizvodnje. V letu 1962 se je posebno hitro dvignila vrednost proizvodnje v živinoreji, saj je bil ta dvig hitrejši kot v industriji, seveda pa je razumljivo, da je na ta dvig vplival le socialistični sektor, ki je dal tudi največ tržnih viškov in izdelkov za izvoz. Medtem ko je dal privatni sektor za trg le 108 ton prašičev in 870 ton govedi, je socialistični sektor dobavil tržišču 1563 ton govedi in 2000 ton prašičev. Tržni viški goveje živine družbenega sektorja so bili torej dvakrat večji, prašičev enajstkrat večji, pa tudi v mleku za 1,6 krat večji od tržnih viškov, ki so jih postavili na trg zasebni proizvajalci. To je velik uspeh, k njemu pa je pripomogla specializacija proizvodnje, boljše metode dela in pa vložene investicije, ki se že amortizirajo.
V primerjavi z letom 1962, ko je bilo v kmetijstvo vloženih 651 milijonov dinarjev, so planirane v letu 1963 investicije v kmetijstvo v višini 1592 milijonov dinarjev. Od tega se bo porabilo za odkup zemljišč 206 mili j., za razširitev farme betonov 500 milij., ostalo pa bo in-
vestirala kmetijska zadruga, kmetijski poskusni center iu pa ,/Scmcsndika* iz Mengša.
V letu 1963 se bodo povečale površini; zemljišč v družbenem sektorju z nakupom, zakupom in arondacijo od sedanjih 1071 na 1721 ha obdelovalnih površin, to pa prinaša s seboj skrb družbe za tiste za delo nesposobne kmetovalce, ki jim je bilo kmetijstvo edini vir sredstev za preživljanje. V poljedelstvu se bo dosledno izvajal odlok, ki določa porabo najmanj 500 kg umetnih gnojil na ha obdelovalne zemlje, občasno redno zamenjavo semena in zaščitne ukrepe zoper rastlinske bolezni in škodljivce. Potrebna je večja usmeritev na pridobivanje vrtnin, predvsem krompirja, ki naj bi ga gojil tudi družbeni sektor.
Tudi naloge kmetijske zadruge v letu 1963 so obsežne. Zasebne proizvajalce bo morala pravočasno oskrbeti z umetnimi gnojili, semenom in zaščitnimi sredstvi, opravljati bo morala strojno žetev žit in strojno trošenje umetnih gnojil ter dosledno izvajati zaščitne ukrepe proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. V sadjarstvu bo morala pričeti z načrtnim urejanjem sadnih plantaž, stare sadovnjake pa sanirati, v živinoreji pospešeno zamenjavati pincgavsko za sivo rjavo pasmo govedi, posebno s prizndevnejšim odkupom telet za kmetovalce. Več pozornosti bo morala posvetiti prašičereji, posebno reprodukciji plemenskih merjascev, prevzeti osemenjevalno službo in skrb za obnovo plemenjakov, poglobiti
Ali si vpisan v volilni imenik?
Občinski ljudski odbor obvešča občane, da se je pričela revizija volilnih imenikov, ki bo trajala do 31. marca 1963. V tem času naj se volivci prepričajo na krajevnih uradih, če so vpisani v volilni imenik, posebno tudi tisti, ki so po zadnjih volitvah leta 1957 spremenili svoje bivališče, se doselili ali pa preselili iz enega kraja v drug kraj na območju občine, kakor tudi tisti, ki so v tem času dopolnili 18. leto starosti.
Možnost, da se vpišejo v volilni imenik občine Domžale, imajo tudi osebe, ki se več kot šest mesecev mudijo na območju občine, čeprav nimajo tu stalnega bivališča, je pa verjetno, da bodo ostale v tem kraju do 15. maja 1963. Pri tem pridejo v poštev predvsem sezonski delavci in osebe na šolanju.
Pri prihodnjih volitvah bo vsak občan izpolnil svojo državljansko dolžnost tako, da bo šel na volitve in oddal svoj glas za člana nove občinske skupščine. To bo pa lahko storil le, če bo vpisan v volilni imenik.
iu razširiti kooperacijo z zasebnimi proizvajalci in sicer tako, da bo ta kooperacija  zajela   vse   obdelovalne površine.
Povsod v kmetijstvu bo v tem letu potrebna še odločnejša orientacija na modernizacijo proizvodnje, boljšo organizacijo dela, boljše izkoriščanje proizvajalnih sredstev in zniževanje stroškov po enoti proizvodu. V zvezi s podiu/b-Ijenjem gozdne proizvodnji; so bila lani določena interesna področja med kmetijsko zudrugo iu gozdnim gospodarstvom Ljubljana, obrat Kamnik.
V področje; dela gozdnega gospodarstva Ljubljana spadajo naslednje katastrski; občine: Brezovica. Ihan, Lukovica, Miklavž, Podrečje, Radomlje, Kalolče, Kova iu Selo, s skupno površino 1458 ha. Gozdna področja Črnega grabna, Moravč in Mengša pa spadajo v delokrog kmetijske zadruge Lukovica.
V letu 1963 je planirana obnova gozdov na 10 hektarih, varstveni ukrepi pa se bodo Izvajali na 170 hektarih. Za posek v letu 1963 je določenih 24.900 m* iglavcev in 11.400 in* listavcev, skupaj torej 36.300 m1, od tega v zasebnih gozdovih 20.800 m».
Družbeni plan podrobno določa tudi politiko v zvezi z gradbeništvom, gostinstvom in obrtjo, predvideva ukrepe za hitrejši razvoj teh panog gospodarstva in sredstva, ki naj bi se v tem letu vanje vložila. Vendar o tem v prihodnji številki .
Vsi podatki in misli iz tega sestavka naj služijo občanom za to, da bodo bolje poznali problematiko gospodarjenja in gospodarskega planiranja v občini, da bodo do posameznih postavk zavzeli svoje lastno, kritično stališče in da bodo s svojimi predlogi in dopolnili pomagali, da bo družbeni plan res odraz, nnenja večine, da ga bodo občani dobro poznali in ga s svojim delom zavestno pomagali u resnice vati. Na vsa vaša vprašanja in pripombe pa bo tudi naše občinsko glasilo skušalo odgovoriti vsem, ki bodo to želeli.
Pismo iz Krašnje
Igralska družina v Krašnji je naštudi-rula igro .-Otok in Strugu«, ki je dosegla v Krašnji prav lep uspeli in jo bodo morali ponovili, preteklo soboto pa so s to igro gostovali v Zalogu pri Komendi in na V renskem. V načrtu pa imajo v tej sezoni še več gostovanj po okoliških k rajih.
Tudi /a praznik /ena so pripravili lep spored. Izvajali so ga učeni i osnovne šole in gojemi Glasbene šole Domžale, ki
ima v Krašnji svoj oddelek. Po programu so žene pogostili, pionirji pa so vsaki podurili šopek pomladanskega cvetja. Učenci osnovne šole sumi pripravljajo duljšo igrico, tisli ki obiskujejo Glasbe* no šolo pu pridno vadijo s svojim orkestrom za nastop v televiziji.
Vidimo torej, da je mladina v Krašnji spet našla pravilno področje svojega udejstvovanju in je marsikateremu drugemu kraju lahko za zgled. 2elimo, da bi vztrajala na tej poti.
48574943^23^487^^882^094945098648^736221^8
Predlog statuta občine
Domžale
(Nadaljevanje s prejšnji- strani) 3. OBVEZNOSTI OBČINE IX) SKUPNIH POTREB OBČANOV
23. člen
Občina /.ugotavlja s svojimi sredstvi OBCanom obreZM osemletno osnovno šolanje pod enakimi pogoji. V ta namen imajo obceni i/ oddaljenejših krajev pravico do delnega povračila stroškov prevoza učencev do šole pod pogoji, ki jih določa občinska skupščina s posebnim predpisom.
24. člen
Občanom, ki se izobražujejo v pokli-• ili, za katere ima občina posebni interes, se lahko /ugotovijo dodatna finančna sredslva v obliki štipendije iu posojil.
/a katere poklice se dajejo štipendije in posojila, v kakšnem obsegu in v kakšni višini, odloča Svet za šolstvo občinske skupščine .
2">. člen
Za i/venšolsko iu strokovno izobraževanje OrfanUlM občine skupno z delovnimi organizacijami preko ustreznih zavodov posebne oblike izobraževanj« (tečaji, seminarji, predavanja itd.), ki omogočajo občanom, da si pridobijo potrebno šolsko in strokovno izobrazbo.
26. člen
Občina zagotavlja vsem občanom zdravstveno varstvo in sicer :
a) kurativno zdravstveno varstvo občanom, članom komunalne skupnosti socialnega zavarovanja preko komunalne skupnosti socialnega zavarovanja:
B) preventivno zdravstveno varstvo in Zdravstveno   varstvo   občanom,   ki niso
člani   sku|.....sli   socialnega zavarovanja
pa s svojimi proračunskimi sredstvi.
27. člen
Obema zagotavlja v mejah svojih nio/n„.,ti sredstva za razne oblike socialnega varstvu kot so:
— oddaja otrok, ki nimajo doma, primernim družinam v rejo;
— odstranjevanja vzrokov, ki povzročajo socialne probleme.
28. člen
Sredstva za zadovoljitev potreb s področja opravljanja komunalnih dejavnosti, otroškega varstva, za dvig kulturne, proivetne In telesno vzgojne ravni občanov zagotavlja občina v skladu t finančnimi mOŽnoStml krajevnih skupnosti in drugih zavodov in organizacij ter služb.
4. ORGANIZACIJA IN NAI.OC DRUZBFNTH SLUŽB
29. člen
Naloge uu področju šolstva, prosvele. kulture, telesne vzgoje, zdravstvu, socialnega varstva in komunalnih dejavnosti, ki imajo značaj družbenih služb, opravljajo zavodi in društva, ki jih ustanavljajo občina, gospodarske organizaci-
je in občani, v skladu z ustavo, zakoni in tem statusom.
30. člen
Zavodi iz 29. člena tega statuta so samostojni družbeni zavodi, ki jih vodijo organi družbenega upravljanja v skladu z. ustavo, zakoni in njihovimi statuti.
31. člen
Osnovnošolsko izobraževanje v občini opravljajo osnovne šole, ki jih ustanavlja občinska skupščina glede na krajevne potrebe pri čemer mora upoštevati število otrok in druge pogoje, ki narekujejo ustanovitev šole tako. da omogoči šolanje vsem šoloobveznim otrokom.
32. člen
Za izpolnjevanje nalog s področja osnovnega šolstva se v občini popolne osnovne šole in podružnične šole.
33. člen
Občina zagotavlja v svojem proračunu sredstva oz. sorazmerni del sredstev za finansirunje osnovne dejavnosti vseh tistih šol in izobraževalnih ustanov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je.
Poleg sredstev M osnovno dejavnost zagotavlja občina s svojim družbenim planom tudi dotok sredstev v družbeni sklad za šolstvo in za finunsiranje razširjene dejavnosti šol. za investicije v šolstvu in za kritje obveznosti do tistih šol in vzgojnih uslaiiov, ki niso na območju občine, pa jih učenci iz. občine obiskujejo in mora družbeni sklad za šolstvo prispevati soru/.merni del sredstev /u njihovo vzdrževanje.
Obveznosti družbenega sklada za šolstvo do teh šol in ustanov ter gospodarskih /druženj, ki so ustanovitelji teh sol, se določajo s pogodbami.
34. člen
Prispevek k sredstvom za finansiranje šolskih in drugih vzgojnih in izobraževalnih i.stanov na svojem območju katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, se določi v odstotku od celotnih dohodkov občine. Višino udeležbe družbenega sklada za šolstvo pri celotnih dohodkih občine določi občinska skupščina na skupni predlog Sveta za šolstvo in upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo.
33. člen
Občinska skupščina združuje sredstva gospodarskih organizacij, ki jih imajo le-te za vzgojo in strokovno izobraževanje ter izpopolnjevanje in jih porabi za izboljšanje materialnih osnov šol in centrov, ki izobražujejo in usposabljajo strokovne kadre ali ki jih pripravljajo za strokovno izobraževanje.
36. člen
DelaWke univerze financirajo svojo dejavnosti iz sredstev, katerih del predvidi v svojem predračunu sklad za šol-
stvo, drugi del pa iz sredstev, katera dobijo z zaračunavanjem  svojih uslug.
37. člen
Materialna sredstva za osnovno iii -javnost kult u rno-prosvel n i h iu telesno-vzgojnih organizacij, kakor tudi za izgradnjo in vzdrževanje telesno-vzgojnih objektov in športnega parka, se zbirajo na posebnih skladih, v katere prispeva občina iz proračuna in delovne organizacije i/, svojih skladov.
Za gradnjo novih telesno-vzgojnih in kullurno-prosvetnih objektov si mora investitor predhodno priskrbeti soglasje pristojnega sveta.
38. člen
Naloge zdravstvenega varstva v občini opravljajo zdravstveni zavodi, ki jih v ta namen ustanavlja občina in druge delovne organizacije po predhodnem soglasju sveta za zdravstvo občinske skupščine.
'Zdravstveni zavodi lahko ustanavljajo svoje organizacijske enote, ambulante in zdravstvene posvetovalnice po delovnih organizacijah.
39. člen
Hazvoj in obseg zdravstvenega varstva usmerja občina s svojim perspektivnim in letnim družbenim načrtom in v ta namen zagotavlja skupno s skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja potrebna finančna sredstva.
40. člen
Za opravljanje strokovnih zadev s področja zdravstvenega varstva, ki imajo splošen pomen za območje občine ali za območje sosedu jih pol it ično-teritor minili enot. ustanavlja občina sama ali skupno z drugimi politično teritorialnimi enotami posebne zavode ali pooblasti kak drug zdravstveni zavod, da opravlja te naloge.
41. člen
Za občane, ki so potrebni oskrbe in zdravstvene nege ali druge družbene skrbi, ustanavlja občina posebne socialne zavode.
Take zavode lahko ustanavljajo tudi krajevne skupnosti.
42. člen
Pri določanju in izvajanju politike socialnega varstva sodeluje občina s krajevnimi skupnostmi delovnimi organizacijami, zdravstveno službo ter z /bon občanov.
43. člen
Socialni zavodi financirajo svojo dejavnost s sredstvi, katera dobivajo z zaračunavanjem svojih uslug ter s prispevki občine in delovnih organizueii
44. č»en
Ua se zagotovi otrokom do 14. leta starost potrebno varstvo, izobrazba in vzgo-
ja, sodeluj« občina s krajevnimi skupnostmi pri ustanuvljunju otroško-var-stvenih ustanov.
Otroaiko varstvene ustanove skrbijo predvsem: za otroke brez staršev, otroke za katere družina suma ne more skrbeti, za šolanje in oskrbo invalidnih in defektnih otrok in za otroke zaposlenih staršev.
45. člen
Otroško varstvene ustanovi- financirajo svojo dejavnost s sredstvi, ki jih v ta namen predvidi občina v svojem proračunu, s prispevki staršev, s sredstvi krajevnih skupnosti in z dotacijami delovnih organizacij.
46. člen
Na področju urejanja parkov, javnih nasadov, telesno-vzgojnih objektov, urejanja občinskih cest in vzdrževanja snage ter drugih komunalnih dejavnosti lahko občina ustanovi poseben komunalni zavod.
Komunalne službe v občini opravljajo razen komunalnega zavoda še krajevne skupnosti in njihovi servisi.
4T. člen
Komunalne organizacije, ki opravljajo komunalne storitve nu objektih, naštetih v členu 46. se financirajo s sredstvi, ki jih v ta namen zagotovi občina iz proračuna, s sredstvi krajevnih skupnosti in s prispevki občanov, ter s prispevki delovnih organizacij.
48. člen
Zavode, ki opravljajo družbene službe, vodijo delovni kolektivi po svojih organih samoupravljanja in organih družbenega upravljanju, v katerih sodelujejo v skladu z. ustavo in zakoni tudi predstavniki ol>činske skupščine, krajevne skupnosti in organizacij.
49. člen
Organi upravljanja so svet zavoda, upravni odbor in direktor zavoda.
Zavodi imajo lahko v skladu z zakonom tudi posebne organe strokovnega vodstva.
V zavodih, ki imajo do 6 članov delovnega kolektiva izvršuje pravice in dolžnosti upravnega odbora delovni kolektiv zavoda neposredno.
50. člen
Svet zavoda sprejme statut in druge splošne akte zavoda, določa delovni program Zavoda, razporeja sredstva zavoda in potrjuje njegov zaključni račun, imenuje direktorja zavoda, daje smernice iu priporočila za delo zavoda ter sprejema druge sklepe, ki jih določajo zakon, akti o ustanovitvi zavoda in statut zavoda.
Svet zavoda je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
51. člen
Svet zavoda sestavljajo člani, ki jih imenuje ustanovitelj zavoda, člani, ki jih v skladu z zakonom ali ustanovitvenim aktom delegirajo določeni organi ali or-
ganizacije, zbori občanov ter člani, kf JIli izvoli delovni kolektiv sam.
Število članov sveta zavoda se določi v skladu s leni statutom in s statutom zuvoda.
Delovni  kolektiv  lahko izvoli največ tretjino skupnega števila članov sveta.
32. člen
( hi m- Upravnega odbora zavoda voli delovni kolektiv neposredno izmed sebe, razen če zakon ne določa drugače.
Število članov upravnega odbora in način njihove izvolitve se določi s statutom /uvoda.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda in delovnemu kolektivu.
53. člen
Upravni odbor zavoda predlaga svetu Zavoda sprejem statuta iu finančni načrt, potrditev zaključnega računu in druge akte zavodu; skrbi za izvrševanje delov-noga programa zavoda iu sprejema V ZVezi s tem potrebne sklepe;
odloča b ugovorih delavcev zoper odločbe direktorja ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom iu statutom zavoda.
~>i. člen
Direktorja zavoda imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa zakon.
Direktor se imenuje za 4 letu. če ni v statutu in zakonu določen krajci rok. Direktor je lahko ponovno imenovan.
Organ, ki je direktorja imenoval, ga pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko razreši pred potekom dobe, za katero je
bil imenovan,
55. člen
Direktor /uvoda neposredno organizira in vodi delo /avoda v skladu s pro-
Vedno več mladih v organih
Izredna konferenca Zveze mladine domžalske komune je pregledala delo občinskega komiteja po lanski novembrski konferenci in sprožila, kot ponavadi, vrsto znanih problemov. Predvsem so delegati med drugim spregovorili o sodelovanju med družbenimi organizacijami v domžalski komuni, uveljavljanju mladih v organih samoupravljanja, o fluktuaciji delovne sile in o kulturnem življenju v Domžalah. Žal je večina delegatov, ki so posegli v razpravo, samo prikazovala že znane probleme, manj ali skoraj nič pa niso razpravljalci posredovali stvarnih  podatkov in predlogov.
Vendar so kljub tej ugotovitvi le nekaj napredovali. Tako se je število mladih proizvajalcev v delavskih svetih povečalo na 15 "A». S tem pa seveda še ne moremo trditi, tla vsa mladina res aklivno sodeluje pri samoupravljanju. Predsednik občinskega odbora SZDI. lov. I.enič je v tej zvezi v diskusiji omenil, da mladi vse preveč radi samo kritizirajo, premalo pa storijo vsak na svojem delovnem mestu za dvig produktivnosti, za dvig proizvodnje sume. sni je končno le od izvrševanja zastavljenih proizvod-
grumom zavoda in skrbi za i/.vrševajc sklepov svela in upravnega odbora. Di-n-klor je samostojen pri izvrševanju nalog, ki jih ima po ustuvi, zakonih ter statutu in Statutu zavodu in je osebno odgovoren za izvrševanje teh nalog,
Direktor je disciplinski starešina za delavca zavodu.
Direktor zaslopa zavod v vseh pruv-nili zadevah.
Direktor je po svojem položaju član upravnega odbora /avoda.
36. člen
Direktor je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor zadrži izvršitev sklepa upruvnega odbora, oziroma svete zavoda, če misli, da je nezakonit, mora pa sporno vprašanje nemudoma predložiti v odločitev pristojnemu organu občinske skupščine.
57. člen
V svetih zavodov na področju p ros Vete, socialnega varstva in otroškega varstva sodelujejo v skladu / zakonom:
— v šolah tudi slurši učencev, ki jih izvolijo zbori občunov. in sveti krajevnih in sveti krajevnih skupnosti;
— v zavodih za varstvo otrok starši gojencev, ki jih izvolijo zbori občanov ins veti krajevnih skupnosti:
— v socialnih zavodih tudi oskrbovanci in člani, ki jih izvolijo sveti krajevnih skupnosti.
38. člen
Zavodi imajo svoje slulute. S statuti zavodov je podrobno določeno: področje
dela /avoda; njegovu organizacija; pravice in dolžnosti delovnega kolektiva; pravice in dolžnosti organov upravljanja: nastanek in prenehanje delovnih razmerij in delitev dohodka, ki ga Zarod ustvarja s svojo dejavnostjo.
samoupravljanja v komuni
nih nalog odvisno vse drugo, recimo gradnja stanovanj.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je sodelovanje med organizacijami na terenu delno le izboljšalo, čeprav je še vedno prešibko. Pripomnili so tudi, da Obl.O kljub obljubam še vedno ne vabi na svoje seje tudi mladine.
Ponovno so opozorili tudi na neaktivnost mladih komunistov. C'as je že, da končno pregledajo aktivnost posameznih
članov ZK. Konferenca je opozorila na neživljeiijsko šestankarslm po tovarniških aktivih, ki morajo s proizvodnimi konferencami pritegnili k sodelovanju čimveč mladincev. Doslej so storili zelo malo v občini tudi za izboljšanje stanovanjske stiske in probleme mladih delavcev, kar je tudi vzrok fluktuacije delovne sile v nekaterih kolektivih. Mladina je pokazala tudi premajhno zanimanje za razpravo o občinskem statutu in družbenem planu za lelo 1963.
Med drugim so sklenili podpreti jugoslovanske pionirske igre ter organizirati poleti mladinsko delovno brigado za urejanje rekreacijskega centra na Šum-berku.
O delu krajevnih organizacij SZDL, Mengeš
Osnovna organizacija SZDL Mengeš je na svoji zadnji krajevni konferenci menila svoje delo kol pozitivno in j>ri tem
ugotovila, da je kljub lemu, da se z.a-paža, da je politična aktivnost v nekaterih organizacijah in društvih nekoliko
popustila, dosegla v preteklem letu lepe rezultate.
Lepo so Uspele VSe proslave državnih praznikov, nadvse lepo pa je uspela proslava 29. novembra, ko je bila odkrila spominska plošča bonom in žrtvam fu-iizma v avli Kulturnega doma v Mong-u. PloŠČO je odkril republiški ljudski poslanec tovariš Tomo Brejc, Društvo upokojencev iz Mengša pa je ob tej priliki razvilo svoj prapor. Za pester kulturni program slu poskrbeli glasbena šola Dom-žale-Mengeš in godba iz Mengša. Proslavi je prisostvovalo nad (>(>() ljudi.
Nh zadnji krajevni konferenci je bil izvoljen tudi nov odbor, ki ga sestavljajo naslednji tovariši:
Anton Blejc, direklor »TRAK« Mengeš — kot predsednik
Jože Petek, uslužbence Drž. zavarov. zavoda       kol podpredsednik
Francka Cernivec, matičar Krajevnega
urndn Mengeš      kol tajnik
Minka llabič, uslužbenka Doma počitka Mengeš — kot blagajnik, člani pa so:
Rudi Slrehovee, upravnik Osn. šole Mengeš
Prane Šink, upravnik Doma počitka Mengeš
Anton Rurgar, delavec »Melodija* Mengeš
Anton Tavčar, kmet iz, Loke Justu  Koželj, delavka »Trak« Mengeš Jože Zalokar, uslužbenec Maju    Držaliič,    učiteljica    Osn. šole Mengeš
Vili Držanič, direktor »Tamiz« Mengeš Stane Mlakar, delavec »Melodija« Mengeš
Stane Rejc, delavec »Semenarne« Mengeš
Peter Majdič, delavec Jože llzeničnik, uslužbenec »Melodija« Mengeš.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Peter Gubane, vet. tehnik »Agrokom-binata« Ljubljana
Jože Merčun, tajnik Stanovanj, skupnosti Mengeš
Na mladinski konferenci je bilo delovno
vzdušje
Julka Železniki skladiščnik »Melodija« Mengeš.
'/a svoje bodoče delo je konferenca sprejela sledeče naloge:
1. Utrdili delo upravnega odbora, da
bo redno spremljal in izvajal vse lekoče naloge in probleme iu o njih tudi obveščal ostalo članstvo in to v obliki sestankov ali debatnih večerov.
2. Urediti člansko evidenco in povečati število članstva. Pri leni je treba posvetiti posebno pozornost krajema l.oka in Topole, ker se opaža, da se po priključitvi teh krajev k osn. org. Mengeš članstvo pasivizira.
3. Da se bodo lahko izvajali sklepi občinske konference in plenuma SZDI, Domžale je nujno sklicati na posvet predstavnike kmetijskih posestev in KZ, ki izvajajo socializacijo na vasi iu podružb-I janje zemljišč, tla. obrazložijo svoj program razvoja.
4. Organizirati je posvetovanje z vsemi predstavniki množičnih organizacij in društev, da se ugotove in določijo oblike
delu, ki bi pritegnile Slanstvo k večji aktivnosti, saj nekaj društev že dve leti sploh ni imelo svojih občnih zborov.
Novi odbor je že pristopil k izvajanju postavljenih nalog, posebno v razvoju kmetijstva na področju krajev Mengeš, Topole, Loka in Trzin. Na posvetovanju, ki je bilo sklicano sporaz.umno z občinskim odborom SZDI, Domžale, srno s predstavniki »Agrokombinata« Ljubljana. Seinesadike Mengeš. Poskusnega centra Jnblje in KZ Lukovicu ugotovili nnsled-n je:
Na zgoraj navedenih področjih bo prišlo v letu I«)(i3 C Ca. 659 ha zemlje v družbeno last. Odkup zemlje in dolgoročni najem je že v teku. ta akcija pa poteka nekje z večjim, nekje z manjšim razumevanjem.
Uspeh te akcije je odvisen od tega, kako je zanjo pripravljen teren in kakšen je pristop do posameznih ljudi. V nekaterih slučajih se pojavlja vprašanje odstopa zemlje delavcev kot zelo kritično in z zelo majhnim razumevanjem. Tu bodo morale naredili svoje tudi sindikalne organizacije, tako da bodo delavcem in uslužbencem obrazložile, da je njihovo mesto v tovarni, zemljo pa naj prepustijo tistim, katerim je zemlja glavno sredstvo za preživljanje. Z odstopom zemlje delavcev bi se rešil (udi marsi-knk kritičen socialni problem kmetov, ker bi na ta način marsikdo lahko dobil zemljo za nadaljnjo obdelavo na območju, ki ne pride v interesni pas arondacije.
Obravnavano je bilo tudi vprašanje tistih kmetov, ki bodo izgubili vst zemljo. Nekateri problemi so tu res kritični, vendar pa ne nerešljivi, in to posebno Zaradi tega, ker »Agrokombinal« in Poskusni center Jablje rabila delovno silo in to predvsem mlade ljudi, ki bodo imeli tu možnost pridobiti si razne kvalifikacije, osebni dohodki  v obstoječih kme-
tijskih organizacijah pa prav nič ne zaostajajo za dohodki v industriji.
Na tem posvetovanju je bil sprejet tudi sklep, da so vse navedene kmetijske organizacije dolžne, da takoj urede vse zaostale obveznosti do kmetov, to je po-
ravnava najemnin, kupnin in prepisi zemlje, ker je ugotovljeno, da so posamezniki že pred nekaj leti prodali ali oddali zemljo v najem, pa še do danes niso dobili poravnanih računov, davčna upruvu pa jih še vedno terja za plačilo davka.
V odnosu kmetijske zadruge Lukovica do kmetov na interesnem področju »Agrokombinata« Ljubljana in poskusnega centra jablje se je ugotovilo, da je bil sklep zadruge, da odproda upravno poslopje v Mengšu in zadru/ni dom v Irzinu, nepravilen, ker bosta obe stavbi lahko odigrali pomembno vlogo v nadaljnjem družbenem življenju. Zadruga je dolžno, da še naprej povezuje te kmete v kooperaciji iu v usmerjanju njihove proizvodnje.
Zaradi hitrejšega razvoja kmetijske proizvodnje in podružbljunja zemlje se je vršilo tudi posvetovanje s predstavniki vseh delovnih kolektivov in z občinskim sindikalnim svetom za področje Mengša.
Zastopniki sindikatu in zastopniki samoupravnih organov so nakazali program razvoja kmetijstvu na področja Mengša
z razumevanjem podprli in obljubili, da
bodo v svojih kolektivih vplivali na delavce, ki še posedujejo zemljo, da jo odprodajo ali pa odstopijo posestvu.
Eno značilnih vprašanj za delavce v Mengšu je problem preskrbe z mlekom, ker se z mlekom pri >Agrokombinatu« oskrbuje zelo veliko ljudi. Tu bo moralo narediti svoje trgovsko podjetje ali KZ, du zainteresira kmete za večjo proizvodnjo mleka. Poleg mleka pa bo potrebno poskrbeti tudi za ostale artikle široke potrošnjo, poskrbeti bolj kot doslej, ko v sredini kmetijskih naselij potrošnik dostikrat ne more dobiti najosnovnejših kmetijskih proizvodov.
Tu je nazakanih samo nekaj problemov, s katerimi se je že spoprijel novi odbor SZDL v Mengšu. Ostaja pa jih še mnogo, ki niso nič manj pereči, prepričani pa srno. da bomo s široko aktivnostjo članstva še marsikaj dosegli.
POPRAVEK
V drugi številki »Občinskega poročevalca« se je vrinila pomota glede odkupnih terminov za klavno živino v posameznih krajih na območju ObLO Domžal.
Odkupi klavnih živali bodo po naslednjem razporedu:
V DOMŽALAH vsak prvi in tretji petek v mesecu.
V LUKOVICI vsako prvo in treljo sredo v mesecu.
Na TROJANAH vsako drugo in četrto sredo v mesecu.
V BLAGOVICI vsako drugo in četrto sredo v mesecu.
V MENGŠU vsaki drugi in četrti četrtek v mesecu.
V RADOMLJAH vsaki drugi in četrti čelrtek v mesecu.
Podružnica Narodne banke - osnovna enota družbene kontrole
Družbena kontrola se je pojavila kot posebna vrsta bančnih opravil in je bila najtesneje povezana z novo vlogo bank v socialističnem gospodarstvu. Pričela je delovati v sklopu bank kot družbena evidenca v letu 1952 in morda ni slučaj, da sovpada njen nastanek z uveljavljanjem delavskega samoupravljanja v našem gospodarskem življenju. V našem gospodarstvu, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, neposredni proizvajalci upravljajo velikanska družbena sredstva, ki se morajo zakonito uporabljati. Zato je nad njihovo uporabo potrebna natančna družbena kontrola.
Vzrok, da se je pojavila kot bančno opravilo, pa je v tem, da nudijo najboljši pregled uporabe sredstev prav podatki bančnega plačilnega prometa, preko katerega se prelivajo vsa denarna plačila uporabnikov družbenih sredstev in je zato postala banka osnovna enota družbene: kontrole.
Do izida zakona o družbenem knjigovodstvu obseg kontrole ni bil določen s posebnimi predpisi, temveč je bila to le stranska bančna funkcija, ki so jo vse vrste bank, bolj ali manj uspešno opravljale odvisno od svoje notranje organizacije. Ker se je pri vseh bankah, razen pri Narodni banki začelo uveljavljati načelo poslovnosti, kar je pravno potrdil in uveljavil zakon o bankah v letu 1961, je imela pogoje za izvedbo organizacije družbene kontrole le ta banka. Po novem zakonu so ostale njene naloge naslednje: skrb za izvajanje splošne kreditne politike. Opravljanje poslov v zvezi z emisijo denarja, kreditiranje poslovnih bank (komunalnih in specializiranih) ter vse naloge iz zakona o družbenem knjigovodstvu.
Po tej spremembi se je v vsej državi izvedla celotna reorganizacija bančnega omrežja na ta način, da so pričele podružnice Nar. banke delovati v vseh krajih, kjer je doslej poslovala katera koli
bančna enota, ki je vodila sredstva uporabnikov družbenega premoženja, medtem ko je bila ustanovitev drugih bank (komunalnih in specializiranih) prepuščena okrajnim in občinskim ljudskim odborom.
Poslovanje podružnic Narodnih bank je bilo v prvi vrsti usmerjeno nu organizacijo družbenega knjigovodstva v obsegu, ki gu predvideva zakon, to je organizaciju predhodne in naknadne kontrole, družbenega računovodstvu, statistike, analiz in finančne inšpekcije. Sprememba zakona glede na prejšnjo drii/bono evidenco je bila tudi v tem, da v sklop kontrole banka ni zajela le gospodarskih organizacij, temveč vse uporabnike druz-benegu premoženju in je razširila delo-vunje tudi nu samostojne zavode, družbene sklade, proračune tei delo družbene organizacije in hišne svete.
Načela družbenega knjigovodstva so v tem, da je ta služba javna, enotna in samostojna ter da služi celotni družbeni skupnosti; njene naloge pa so naslednje:
a) da je družbeni knjigovodja in evi-dentičar,
b) družbeni kontrolor uporabe zako-nitih predpisov v finančnem in materialnem poslovanju,
c) revizor pravilnosti poslovanja,
č) analitik določenih gibanj in pojavov v gospodarstvu.
Kasneje se je izkazalo, da tudi v organizaciji Narodne banke ni mogoče dosledno uveljaviti načel zakona, zlasti ne v pogledu samostojnega odločanja. V zve/i s tem je konec leta 1962 izšla sprememba zakona o družbenem knjigovodstvu, ki je izpopolnila organizacijo službe. Po tej dopolnitvi predpisov se je služba družbenegu knjigovodstva v okviru Narodne banke osamosvojila, s tem da so bili postavljeni zanjo posebni organi. Doslej so upravljali Narodno banko uprava banke, guverner in svet delovnega kolektiva. Po novem zakonu so to
le organi Narodne banke, medtem ko ima služba družbenega knjigovodstva poseben svet. delovnega kolektiva, svoj predračun v okviru Narodne banke in na čelu službe je Generalni direktor službe družbenegu knjigovodstva. Za svoje delo je služba odgovorna neposredno Zvezni ljudski skupščini.
Podružnice Nurodne banke, ki pretežno opravljajo posle družbenega knjigovodstva, so s tem v celoti postale osnovne enote družbenega knjigovodstva in poslujejo kol sluzim družbenega knjigo-vodsl vu pri Narodni bunki II,IIJ, za Narodno banko pa opravljajo le blagajniške
posle, odkup in prodajo valut ter prodajo vrediiotnic. S tem so dani tudi vsi pogoji za nadaljnjo osamosvojitev in popolno iz-
iočitev iz Narodne banke, kar bo brez dvoma  naslednji  korak  v  razvoju njene
organizacije.
Vse naštete spremembe so vplivale tudi Da bančno organizacijo v Domžalah in od leta 1961 zato ločeno poslujeta dve bančni enoti, Komunalna banka in podružnica Narodne banke. Slednja opravlja za svoje komitente uporabnike družbenih sredstev tele posle:
— celotni plačilni promet uporabnikov družbenega premoženja in vodi vsa sredstva na žiro računih, izločenih sredstvih ter skladih;
— opravlja celotno blagajniško poslovanje ter odkup valut;
— preko predhodne in naknadne kontrole nadzira pravilnost poslovanja, pobira obveznosti do družbene skupnosti in pregleduje periodične obračune, zaključne račune in drugo dokumentacijo;
— na osnovi podatkov razčlenjenega prometa po žiro računih in skladih opravlja statistično službo za potrebe državnih organov;
— z izdanimi mesečnimi informacijami spremlja gibanje gospodarskih dogajanj v občini in o njih ter o ugotovljenih nepravilnostih obveŠČS družbene in politične organe.
Podružnica   vodi   sredstva   nasledn jih
uporabnikov družbenega premoženja:
72 gospodarskih organizacij (industrija, trgovina, obrt, gostinstvo)
14 družbenih in drugih skladov
1 občinski proračun
2 banki
i zavarovalnica
"51 samostojnih zavodov 34 družbenih organizacij 74 hišnih svetov
10 ostalih organizacij
128 računskih knjižic.
V letu 1962 smo Za naštele uporabnike Obdelali 461.997 plačilnih dokumentov in Izdelali **,155 dnevnih izpiskov, s čimer Se po doseženem obsegu dela uvrščamo v Sloveniji nn 19. mesto od skupnih M podružnic. Zaradi stalnega povečevanja obsegi, dela prekoračujemo republiško povprečno obremenitev na uslužbenca za 10 odstotkov in bi po takem povprečju na temelju izračunov republiške centrale potrebovali šc 6 uslužbencev.
Visok sneg je zaustavil tudi moravski avtobus. T,e s tujo pomočjo se je lahko osvobodil snežnega objema in nadaljeval vožnjo. (V spomin na šoferske težave v letošnji hudi zimi
O problemih obrtništva v občini
Občinski odbor SZDL je 4. marcu l9W sklical posvet o stanju obrti v občini. Posveti so se udeležili člani sveta za obrt. iveta zn finance, zastopniki stanovanjske skupnosti Domžale, zastopniki ObLO in občinskega odbora SZDL.
Zbrani podatki v poročilu so prikazali čudno sliko posebno pri uslu/nostni obrti, ki jo občani vsak čas potrebujejo. Od I. I. 1959 na 1. I. 1963 je bilo prijavljenih 126 obrti, odjavljenih obrti pa je bilo kur 221. Torej imaino v občini 95
obrtnih delavnic manj in tu gre predvsem /,i uslužnostne, klasične obrti. Odjavljeno
je bilo 21 mizarskih, t? krojuških, 17 čevljarskih, 9 kolarskih, 7 šiviljskih, 5 sedlarskih, 4 pleskarske delavnice itd. Po krajih so odjavljene obrti razdeljene takole: v Domžalah je bilo odjavljenih 48, n h območju Mengšu 56, v Radomljah 5, v Jaršah 6. v Dobu in na Viru 6, Trzinu 9, Lukovici 15, Blagovici 3. Krtini 5, Moravčah 31 obrtnih delavnic itd.
Nujne potrebe DO uslu/nostni obrti pa so takele: na področju Moravč rabijo poleg /e obstoječih obrti še vsaj 2 čevljarja. I pleskarju, 2 krojača, 1 tesarja. I ključavničarja, I sedlarja, 3 šivilje, 1 peča rja.
Na območju Peč potrebujejo še 1 kro-jaČa, 1 čevljarja in I šiviljo. V območju Lukovice manjka 1 klepar, 1 zidar, 1 tesar, 1 sedlar, 2 šivilji. V Krašnji rabijo 1 krojača. 1 šiviljo, 1 mizarja. V Radomljah manjka vsaj 1 zidar, 1 tesar, I pečar,
1 ključavničar, 1 kolar in najmanj 2 šivilji. Na področju Jarš, Vira, Doba in Krtine manjkata 2 čevljarja, 2 pleskarja,
2 krojača. Seveda je to le nekaj primerov, kjer so bila območja analizirana. Prav tnko teh uslug manjka tudi v Domžalah. MengŠO, Homcu. Dragomlju.
Kritično stanje uslu/nostne obrti nam kažejo tudi podatki:
52 obrtnikov je starih nad 70 let, od 60—70 let starih je kar 126 obrtnikov, od 50—60 let starih pa je 170.
Število vajencev, ki naj bi stare obrtne delavce nadomestili, pa je tnko: pečarja sta 2 od potrebnih 10. čevljar 1 namesto potrebnih 12. mizarjev 20 od potrebnih 40,
zidar i namesto 10, žensko krojaltvo 3 od potrebnih 15, krojači 3 od potrebnih 15 itd. Vzroki množičnega odpovedovanja uslu/nostne obrti posebno v drugem polletju 1962 je obstoječa davčna lestvica, ki ima tako nizek razpon med davčno osnovo in davkom, da je spodbuda premajhna.
Še večje dajatve pa predstavlja obvezno zdravstveno zavarovanje obrtnikov, saj predstavljajo podvojene mesečne prispevke v primerjavi s prejšnjim prostovoljnim zavarovanjem. Razponi med razredi, ki SO vezani na višino davčne osnove, so premajhni. Tu seveda ne do-hu.j.ijo obrtniki uslu/nostne dejavnosti tistih močnejših s proizvodno obrtjo. Obrtniki ki ima 711.000 davka, plača /a zdravstveno zavarovanje 47.000 din: obrtnik, ki ima 12,000 davka pa plača za zdravstveno zavarovanje 36.000 din. 'Taki razponi res niso pravilni.
Kako uredili vprašanje uslužnostne obrti in občanom omogočiti, da bodo prišli
do cenenih in kvalitetnih uslug v čim krajšem času:
Na posvetu so bila sprejeta sledeča priporočila, ki jih bo občinski odbor SZDL posredoval pristojnim organom ObLO:
1. V krajih, kjer imajo svoje uslužnostne servise stanovanjske sku|.....sli noj
tem povečajo zmogljivost s tem, da jim omogočimo vlagati čim več sredstev v razširjeno reprodukcijo. S tem, da se razni obrtniki uslužnostne obrti vključujejo v servisi' stanovanjskih skupnosti, ne rešujemo problemu kapacitet, kar pa je nujno potrebno.
2. Občanom, ki prosijo za obrtna dovoljenja za uslužnostno obrt (predvsem krojači, čevljarji, šivilje, kovači, kleparji, kolarji itd.), naj se obrt dovoli. Prav je. dn bi o tem soodločali krajevni odbori prizadetih območij.
3. Davčna politika do privatne uslužnostne obrti naj bo taka. da se bo obrt lahko modernizirala in nudila čim več kvalitetnih uslug.
4. Pristojni sveti pri občini naj individualno analizirajo materialno in socialno stanje usliižnostnih obrtnikov starih nad 60 let. Davčna politika naj bo taka, da bodo zmogli plačilo za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in le nujno predpisane obveze.
Nedvomno je ena najvažnejših nalog upravnih odborov v gospodarskih organizacijah izdelava osnutkov statutov.
V Tovarni sanitetnega materiala na Viru smo z namenom, da bi čim popolneje in čim bolje rešili to nalogo, pristopili že v letu 1962 z vso resnostjo k njegovi sestavi, zavedajoč se nujne potrebe po odgovarjajočem osnovnem pravnem aktu podjetja.
Izkazalo se namreč je, da preveč splos ne določbe v sedanjih pravilih in drugih internih pravilnikih ali poslovnikih, s katerimi so bile določene pristojnosti in dolžnosti pred dobrim letom ustanovljenih ekonomskih enot ne ustrezajo več. vsaj ne v celoti.
Pri izdelavi povsem novega osnutka statuta ima sedemčlanska komisija, ki jo je imenoval centralni delavski svet na predlog sindikalnega in upravnega odbora podjetja, dovolj dela.
Strokovnjaki, določeni v to komisijo se resno pripravljajo predvsem vsak s pod ročja svojega dela, saj bi moral vsak posamezni član kot član in strokovnjak dati svoje mnenje o poglavjih osnutka statuta, ki obruvnavajo njegovo področje dela. ("lani komisije so že izvolili pred-sednika in tajnika, si porazdelili delo po panogah ter že obravnavali nekatera poglavja osnutka, ki jih bo predvidoma X do XII.
Dosedanja zasedanja so pokazala, da je komisija strokovno in ekonomsko dobro izbrana ter pravno politično razgledana in da bo nalogo, ki jo ima tudi v redu
5. Da bi imela zasebna uslu/nostnn obrt pred seboj solidno perspektivo, naj finančni organi proučijo možnost, privatne obrtnike Obdavčiti s posebnimi pogodbami za leto vnaprej.
6. Krajevni skupnosti Domžale in Mengeš naj proučita možnost odpreti uslu/nostne servise tudi izven obeh centrov, dokler se ne formirajo in ne utrdijo nove krajevne skupnosti.
7. Pristojni sveti pri ObLO in stanovanjske skupnosti nuj prouče možnost organizacije knjigovodskih centrov za obrtne obrate. Ta služba je v obrtnih obratih najšibkejša točka.
8. Pristojni organi ObLO naj ostro kaznujejo siišmarje posebno v tistih strokah, za katere obstajajn obrti, posebej pa naj obravnavajo primere šušinarstva v tistih uslugah, za katere obrtnih delavnic Sploh ni.
Za te primere naj bi poiskali posebno obliko obdavčenja.
Prav in potrebno je, da krajevni odbori na svojih sejah in zborih voliviev ugotovijo, katere obrti in koliko jih je potrebnih v posameznih območjih, da bodo občani prišli v čim krajšem času do kvalitetnih in cenenih uslug. Poleg tega bi krajevni odbori finančnim organom občine lahko dajali potrebne predloge in priporočila v zvezi z razvojem in obdavčenjem tistih obrtnikov, ki opravljajo občanom najnujnejše usluge.
izvršila. Komisiji pa so v veliko pomoč že pri sestavljanju osnutka mnenja, predlogi in pripombe članov kolektiva, ki jih izražajo le-ti na zasedanjih delavskih samoupravnih organov in ekonomskih enot.
Komisija se zaveda, da je prav, da že v samem osnutku upošteva tiste pravne in ckonomsko-politične pomanjkljivosti v dosedanji interni zakonodaji, ki so do sedaj včasih zavirale naš nemoten in gospodarski in družbeno-politični razvoj.
Osnutek statuta, ki bo že v sami osnovi upošteval želje, mnenja, pripombe in predloge članov kolektiva, ne l>o doživel v obravnavi po kolektivu tolikih sprememb, kot bi jih sicer lahki.
Zavedamo se tudi, da je statut orožje neposrednega proizvajalca v njegovih pravicah in dolžnostih do kolektiva in do širše skupnosti. Določbe statuta morajo zagotavljati tak razvoj ekonomskih in družbenih odnosov, da bo sleherni član kolektiva enakopraven subjekt družbenih gibanj v kolektivu in njegovi okolici.
Vsak član našega kolektiva je življenjsko vezan na perspektivo tovarne (razen nekaj izjem) in njen napredek, ker se že zaveda, da bo le na podlagi skupnih prizadevanj deležen dobrin, ki mu jih skupno prizadevanje vseh omogoča in ustvarja. Pogoj za življenjsko zavezanost na podjetje pa je brez dvoma pravna sigurnost, počutje proizvajalca, da se mu ne more zgoditi nobena krivica tako dolgo, dokler ne bo kršil tistih principov in pravil notranjega reda v podjetju, za katere (Nadaljevanje na 8. strani)
Statuti delovnih organizacij
Nekaj misli o mladih prestopnikih
Ne moremo mimo hitrega družbenega razvoja, da se ne bi z mislimi ustavili na temnih sencah, ki jih ta razvoj spremlja. Zadnja leta ugotavljamo vedno več kriminalnih deliktov, predvsem imovinskih, ki jih povzročajo otroci in mladoletniki prestopniki. Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj namreč ugotavljamo, da jih izvršujejo predvsem mladoletniki, ki nimajo doma urejenih družinskih razmer, so brez staršev ali pa so starši alkoholiki, ki se ne menijo za vzgojo in zdravo rast svojih otrok. Nujno je, da v takih pogojih otrok kaj hitro zaide na stranpota, dobi neprimerno, slabo družbo in zapade kriminalu. Imamo primere, da je oče alkoholik, mati je odšlu na delo v Nemčijo, doma pa je pustila nepreskrbljene otroke. Vprašamo se, ali lahko rečemo taki materi še »mati*. Tak je primer družine K. s Količevega. Dva sinova, oba še otroka, sta kradla več kot leto dni po Domžalah in okolici vse, kar jima je prišlo pod roke ter ukradeno prodajala ljudem, ki so moralno še slabši od njih. Vsak, kdor namreč to družino pozna, ve, da doma nimajo stvari, ki so jih prodajali in da je jasno, da izhajajo lahko le iz tatvine. V letu 1962/63 sta oba fanta izvršila preko 30 tatvin. Navajala pa jih je na izvrševanje tatvine C. D. s Količevega, Metelkova ulica, poznana tatica že od mladih let.
Poglejmo drugega mladoletnega prestopnika, P. z Vira, kaj vse je ta fant že počenjal. Kradel je osebne avtomobile in druge predmete ter se družil z vso mogočo druščino po Domžalah, Kamniku in tudi v Ljubljani. Specializiral se je na tatvine iz avtomobilov in sploh motornih vozil.
Naslednji žalostni primer je H. J. z Vira. star 15 let. Sposoben je izvršiti vsako še tako nepošteno dejanje. Kljub temu, da je prav sedaj v teku obravnava proti njegovi materi, njega to ne prizadene in s kaznivimi podvigi nadaljuje. V noči od 6. na 7. marec 1963 je hotel izvršiti  vlom  v  osebni   avtomobil,  ki je
(Nadaljevanje s 7. strani)
so se vsi člani kolektiva dogovorili v statutu in ostalih samoupravnih aktih podjetja.
Statut naj ne bo le organizacijski predpis, temveč kodeks pravic in dolžnosti, ki karakterizirajo status proizvajalca in jih je mogoče uresničiti samo v podjetju. Le na ta način postane statut v pravem smislu temeljni samoupravni akt, ki je realizacija in konkretizacija družbenega položaja delovnega človeka v socialistični družbeni ureditvi, kot je možna le v podjetju ter zato podlaga in izhodišče ostalim samoupravnim aktom za konkretnejšo ureditev posameznih področij.
To kar je ustava za državo, statut za občino, naj bo statut delovne organizacije za podjetje.
Kolektiv in komisija za statut, ki imata tak perspektivni proarram dela. bosta imela prav gotovo uspeh pri izdelavi statuta.
parkiral na dvorišču gostilne »Pri Kebru< v Domžalah. Ze pred tem je izvršil preko 20 drobnih tatvin. Pred dvemi leti pa je vlomil v zaklenjeno skladišče trgovskega podjetja »PLANINA« v Domžalah, odkoder je bilo odnesenih raznih slaščic in likerjev za preko 50.000 dinarjev. Sedaj šele ugotavljamo, da je to dejanje izvršil ta mladoletnik s svojimi otroško naivnimi pajdaši. Zakaj je ta fant nagnjen k takim dejanjem? Njegova mati je bila do pred kratkim zaposlena kot delavka v tovarni VATA na Viru. Verjetno je smatrala, da ji bodo tatvine bolje nesle in je zato redno delo pusti hi in se začela baviti s tatvinami poklicno. Razumljivo je, da njen sin ne more biti boljši, če ga mati že od mladih let navaja k tatvinam. Fant je že sedaj neverjetno predrzen in nevaren kriminalec. Zna odpreti vsak avtomobil in vsaka vrata, ne oziraje se, kako so zaprta. Sodeloval je zadnjo čase pri štirih tatvinah iz avtomobilov, številnih tatvinah tran-sistorjev, kokoši, zajcev, perila in drugih predmetov. Specializiral pa se je na krajo raznovrstnega orodja in podobno.
Vzroke, da so mladoletniki zašli tako zgodaj na kriva pota, lahko iščemo le doma in v družinskem okolju. Niso redki primeri, ko se slišijo pripombe na raznih sestankih, da je vsemu temu kriva šola, ker ne znajo vzgojitelji otrok pravilno vzgajati, da je kriv učiteljski in profesorski kader, da so krivi filmi in ne vem kaj še vse, samo da bi našli opravičilo za prestopke mladoletnih pokvarjencev. Proučujemo vsak primer mladinskih prestopnikov na območju mesta Domžal, bližnje in širše okolice in smo prišli do naslednjega zaključka: Otrok marsikje doma nima reda, nima materine in očetovske topline, nima najnujnejše hrane in obleke, ne sliši nič dobrega, posluša razgovore o tatvinah, prestopkih, opazuje pijance, je udeležen v domačih prepirih in pretepih itd. Razumljivo, da v takih primerih  ne moremo kriviti družbo in
Po dolgotrajnih željah in prizadevali jih smo končno na poti do nove šole, ki bo lahko zagotovila naši mladini nadaljnjo
rast.
Vsi predobro vemo, kolikšna je stiska po tistih podeželskih šolah, ki so bile zgrajene pred mnogimi desetletji z namenom, da omejijo nepismenost med našim ljudstvom in pomagajo izbrancem k nadaljnjemu šolanju. Večji del teh šol je životarilo kot eno- ali dvorazrednice, le redke so se povzpele na višjo stopnjo. Takrat je veljalo splošno načelo, da je kar dovolj za podeželana, če zna malo računati, brati in pisati, vse drugo pa ljudskim množicam ni potrebno. Posamezniki so se sicer otresli duhovne revščine podeželja listih časov, večina pa se je morala zadovoljiti s skromno izobraz-
naj družbeno-politični sistem, temveč prav starše teh propadajočih družin, ki se ne zavedajo svojih važnih dolžnosti in odgovornosti za razvoj mladega človeka. Tttkaj tiči vzrok teh mladinskih problemov in deliktov in pruv se lomi problemi se bo treba v bodoče bolj resno in načrtno tikvarjuti. Več pomoči bo treba nuditi socialnim delavcem in več pozornosti posvečati  pruv  takim  družinam. Imamo
primeret ko vemo za take problematične
družine, kjer hudo trpijo prav otroci, vendar ničesar ne pokrenemo toliko časa, da nastane problem. Poleni pa šele rešujemo, kolikor se pač se rešili da.
Zelo veliko tatvin in drugih prestopkov je bilo izvršenih v letu VHtl na območju 1'I.M Domžale, od teh so jih preko 35"/o izvršili otroci iu mladoletniki Opisali smo samo nekaj težjih primerov. Imamo pa še veliko blažjih lažjih kršitev družbene disciplini-. Mnogo primerov beležimo, da se mladoletniki vdajajo k v a riti n j u iu pijančevanju, v pijanem Slunju se pretepajo, kalijo nočni red in mir, zanemarjajo delo, se vračajo pozno ponoči domov in slabo uspevajo v šoli. Jasno je, da so laki ljudje naslednji dan neprespani in tudi na delovnem mestu ne morejo napraviti toliko kot bi sicer. Tudi našim gostilničarjem do neke mere lahko očitamo, ker dajejo alkohol mladoletnikom, čeprav obstaja predpis, da jim ne smejo dajali močnih alkoholnih pijač in so celo u p ra vno-k azensko odgovorni za tako kršitev.
S temi mislimi smo hoteli v grobem prikazati problem vzgojno zanemarjenih družin in posledice lake vzgoje, ki se danes že kaze v svoji nekje bolj, drugje pa manj nevarni obliki za vso družbo. Mnenja smo. da je že čas in da bo treba napeti vse sile, da se vzroki za iako stanje odstranijo. Ogrožene otroke bo treba izolirati od nezdravega okolja in jih vzgajali v pravom socialističnem duhu. Ne smemo več dopuščali, da nam prav mladina, jedro naroda, zahaja na kriva in družbi vsestransko škodljiva pota. Vzgojno varstvene ustanove so nam zato nujno potrebne,
bo in še skromnejšim življenjem na vasi.
Boj za človeka in njegove pravice se je stopnjeval po končani prvi svetovni vojni v tako imenovani socialno razgibani dobi, ko smo začutili tudi po tiušili šolah novi val prizadevanj v korist malega človeka. Toda šele z revolucijo, ki jo je prinesel novi čas, so dobile naše šole možnost nadaljnjega razvoja, otroci pa zagotovilo, da bodo lahko deležni tiste izobrazbe, ki jo terja od slehernika današnji čas.
Tudi na periferiji Črnega grabna se je kmalu zganilo. Dobili smo scdemletko, za njo nižjo gimnazijo, danes pa imamo centralno osnovno šolo-m.itieo, okoli katere so se strnile vse okoliške šole. Postali smo eno, velika družina z jasnim ciljem pred seboj: zgraditi poslopje, ki bo ustrezalo
Tudi Črni graben bo kmalu dobil sodobno šolo!
nem zahtevam sodobne iole, da bomo zagotovili naši mladini vse tisto, kar le imajo drugod.
Šolski  in   gradbeni  odbor stojita prod
zahtevno in odgovorno nalogo: uresničiti naše skupne želje, ki vodijo od osnutkov, lokacije, merjenj na terenu, i/.delave investicijskega programa /. idejnim načrtom, zbiranja podatkov in raznega gradiva do
glavnega načrta in koneno do /idave novega poslopja. Mnogo priprav iu delu je Že U nami, *e več pa pred nami.
Pri Obl.O Domžale smo našli /a svoje te/uje polno razumevanje in priznanje poiicb. kar bo znatno olajšalo naše napore, seveda pa se moramo dobro zavedati dvojnega: prvič, da so Finančna
sredstva Omejena in bo gradnja potekala postopoma, drugič pa, da smo moralno dolžni pomagali prav vsi. ki nam je ptl srcu vsestranski napredek našili vasi iu celotnega iolskega okoliše, ki sega do Prevoj pa tja gor do Trojan. ( e bo Slo
vse po sreči, bomo že letos zgradili temelje, prihodnje  leto pa  spravili stavbo
pod streho, Potrebni bodo veliki napori In finančna
sredstvu, ki jih bo zagotovila naša skupnost, vse tO pa bo pozabljeno ob misli na novo delovno zmago in ob pogledu na novo matično kolo, kamor bo z veseljem
pohitela vsa naša mladinu, da si pridobi tisto znanje, ki jo bo usposobilo za plodno delo v naši družbeni skuhaš i. njej sami pa ustvarilo lepše življenje. Zato: poprimimo vsi. kjerkoli bo treba I
Drugi potrošniški sejem v Domžalah bo letos od 20. do 28. julija. K sodelovanju so vnhljenn podjetja, ki proizvajajo in prodajujo blago /.ti široko potrošnjo in so priznana po svoji kvaliteti in solidnosti.
V vsej tej tišini je zraslo ob Industrijski cesti novo, moderno poslopje Usnjarske šole in  rešilo problem  vedno št is i I ne jšegn dotoku mladine v  to stroko naše gospodarske dejavnosti
Šolanje voznikov amaterjev v letu 1962
In še nekaj podatkov za šoferje in tiste, ki žele to postati
Naša občina je najbolj motorizirana v državi, zuto bodo verjetno marsikoga zanimali podatki   0   izpilili   za voznike
motornih vozil.
V lunskem letu je zučelu veljati uredba, da mora vsakdo obvezno obiskovali priznano šolo ali tečaj, kdor se hoče prijaviti k izpitu za vozniku amaterju A ali 15 kategorije motornih vozil. Ti izpiti so se polagali v Ljubljani pred posebno komisijo. Pri piv eni delu izpita je bilo treba pokazali znanje iz cest no-proinel n i h predpisov z, izpolnjevanjem posebnih testnih pol. drugi del izpila pa  |c bila
praktična vožnja v spremstvu
društvenega učitelja praktične vožnje in člana izpitne komisije. Prvi del izpila je predstavljal za marsikoga trd oreh. dokler niso bili Objavljeni vsa
v prošenja v posebni k n jižh i,
Seveda pa je tudi za uspešno opravljenim delom prišla odločilna preizkušnja v praktični vožnji po nevarnih ljubljanskih
ulicah.
Tako je bilo lani. I etos pa je začela poslovati v Domžalah posebna komisija za občino I )omžu le i u Ka m n i k i ii sicer pod istimi pogoji kot prej v Ljubljani, zato so izpiti od 17. januari,i 1963 dalje v Domžalah.
Kako je spremljala »sreča« ali »smolu« lunskoletue kandi-
date za izpit, naj povedo številke zn kandidate, ki jih je
imel v e V idem i eden dnišive-nill   inštruktorjev domžalskega
AMD,
Vseli prijavljenih kandidatov
je bilo M. Od teh je odstopilo II. ue da  bi se Sploh prijavili
k izpitu. Pri tem so imeli nekateri za seboj komaj nekaj ur učenja praktična vožnje, drugi nekoliko več. Nadaljnjih 7 je
odstopilo poleni, ko so zaman že večkrat opravljali izpit. Vsaj enkrat je vsak od leh padel že
pri prvem delu izpila. Izidi bosta delala še 2. tlosedaj pa je napravilo izpit kandidatov. Od teh jih je prvikrat napravilo izpit 10, drugikrat H. Irci ji-krat II. pozneje J. Največ šest-k ral je delal en kandidat. Vsa k je pred izpitom oprav il najmanj 15 ur p rak lične vožnje bodisi z dne I v enim it I i pri va I n i in
inštruktorjem.   Luni   je bilo
namreč izdanih več dovoljenj z,i poli.' e v ;i n je pr i k I ične vozli p- i/ven okviru drušlev ali leča jev. Na vsako uro vožnje pa je prišlo od 18 do 22 prevoženih kilometrov.
Sedaj    se   više   občni zbori
,iv lo moto društev, ki imajo te
tečaje,   vsak   interesent lahko
tu  dobi  natančnejše podatki'.
lahko p.i dobite odgovor tudi na vsako vprašanje, ki ga boste poslali  našemu glasilu.
Odkar se šoferski izpiti opravljajo  v  Domžalah, se je
do 28. 2. 1963 prijat ilo iu tudi opravljalo le izpite iti kandidatov, od teh jih je natanko
100  izpit   uspešno  opravilo. "I
pii jih je moralo ali pa jih bo se moralo izpit ponovili. Nekateri od teh so bili ludi že po večkrat zavrnjeni, V številu 171 so upoštevani tako vozniki amaterji, kol poklicni vozniki in inštruktorji.
Praksa je pokazala, da sn kandidati teoretično razmeroma dobro pripravljani, slabši pii so pri dokazovanju znanja iz. pruklične vožnje, kar je verjetno pripisati nezadostni praksi. Od  i. S. 1962 moril namreč
vsiik kandidat • šolo Avto-mo-to društva, ki ima dovoljenje za usposabljanje poklicnih voznikov In voznikov iiniiilei|e\ I uke šole so pri AMD » Domžalah, Mengšu. Lukovici, v Pupi i nii i količevo in v I snjnrski šoli. Zurudi velikega števila kandidatov se teoretični del sicer bihko solidno obdela, tez je pa je s praktičnimi vožnjami ker je premalo vozil, pa tudi inštruktorjev in zalo imajo vsi kandidati povprečno premalo ur vožnje do času. ko pridejo k izpilil,   kar   se   pozna   tudi na
uspeha.
Znano je. da je naša občini meti naibolj motoriziranimi v drŽavi Zadnjega februarju letos je  bilo  registriranih 1255
motornih vozil, poleg tega pa je v evidenci še ca. 400 neregistriranih. Od skupnega števila registriranih je bilo: 685 osebnih avtomobilov, hI  tovornih avtomobilov, 60 traktorjev, 50 prikolic. 5 specialnih vozil. 3% motornih koles in nud 4200 mopedov. Samo v letu t%2 je bilo zabeleženih  517 sprememb lastništvu, novih  registracij pa je bilo 558 iu sicer: 312 osebnih avtomobilov. 22 tovornih avtomobilov, 12 traktorjev, 20 prikolic, 172 motornih koles in cu. 50!) mopedov. Vseh voznikov  motornih vozil v občini je preko 2000. od tegu 23() poklicnih šoferjev.
Prometnih dovoljenj so or-guni prometne službe odvzeli v preteklem letu 71. Vzrok v večini primerov: alkohol. Zaradi tehničnih   pomanjkljivosti je
bilo izločenih 15 motornih vozil.
Vsi ti podatki kažejo, da smo res zelo motorizirana občina. Po stanje pa nalaga vsem uporabnikom cest, posebno pa še voznikom motornih vozil tudi večjo odgovornost, Ali smo tej odgovornosti dorasli*1 Iz števila vinjenih voznikov motornih vozil bi se lahko zaključilo, da še ne I
PISMA, PREDLOGI, KRITIKA
Črni graben, zgani se!
Pred nami je gradnja nove šole na Brdu. Z njo bo dobila naša mladina svoj drugi dom, ki bo sodobno urejen in zmožen nuditi slehernemu vse tisto, kar terja od njega današnji čas. V to delo bodo vložena ogromna finančna sredstva, zato pomagajmo po svojih močeh v materialu, predvsem pa z lesom, ki pomeni naše bogastvo!
Šolska reforma je imela namen, povezati vse šole Črnega grabna z osrednjo šolo na Brdu. To je bilo izvedeno postopoma. S 1. februarjem 1962 so se ji priključile kot podružnice le enorazrednice: Zlato polje, Sentožbolt in Češnjice. s 1. januarjem 1963 pa še šola v Ki.•'(>•! in Blagovici.
Končno smo se torej le združili v eno, vsi pa imamo enake dolžnosti in cilj, nuditi našim otrokom enako izobrazbo, ki naj bi jih močno oborožila za življenje. Po končanem četrtem razredu na podružnični šoli naj bi se zbirali na centralni šoli. da bi bili deležni vseh dobrin, ki jih nudi lahko le popolno razvita, s sodobnimi učili bogato založena ustanova.
Ob tem se je porajalo novo vprašanje. Kam s tolikimi otroki? Sola na Brdu s svojimi prostori ni zadoščala niti pred izvedbo reforme. Ze leta in leta gostujemo še v dveh drugih stavbah, razbitost pa zavira in otežkoča naše delo. Zdaj smo postali popolna — ogromna družina, ki potrebuje brezpogojno tudi nov, velik dom.
Na vse to smo mislili že v naprej in se skrbno pripravljali. Zdaj je delo v teku. Skle-
njeno je bilo, da bouio sedanji šoli na Brdu dogradili vidik nov traki  in adaptirali  tudi stan
del.  Načrti so v delu  in še to
pomlad  nameravamo začeti z
delom. V bližnji bodočnosti bo zrasla na Brdu mogočna, sodobno urejena šola, na katero bomo lahko ponosni. Nismo edini s takimi potrebami. Gradnja bi bila nujno polnima še v nekaterih drugih krajih kot npr. v Moruvčah. vendar so dali prednost nam in pristali na gradnjo, ki bo terjala preko sto milijonov družbenih sredstev.
Ali ni potem tudi naša moralna dol/nosi. da priskočimo na pomoč, da pomagamo spraviti vse drlo v tek in'ga pospešiti: Ne vprašujte: »S čim?« Premnogokrat ste se izkazali velikodušne, ko si- je oglasil pri v;h pogorelec ali drug znanec, ki si je nameraval postaviti svoj dom, z dobro voljo sle morda darovali les /a gradnjo gasilskega doma in podobno, pa danes ne bi potrkali na vaša vrata, ko gradimo dom, v katerem bodo pridobivali znanje vsi naši otroci - ne le brdski, marveč tudi tisti i/ nn j zakol nej šili hribovskih vasic in zaselkov vsega Črnega grabna? Prepričani smo. da ne bomo naleteli na gluha ušesa, toda akcijo je treba izpeljati takoj, da bi gradbeni odbor na podlagi seznama darovalcev še pravočasno izposloval za vse hkrati sečno dovoljenje.
1'rav zato smo se odločili, da vas bodo še ta mesec na domu obiskali zastopniki naše šole s polo, na katero boste vpisali, kolikšno količino lesa nameravate prispevati za skupni dom naših otrok.
Morda se bo na&cl med vami kdo, ki bo pomišljah morda drugi, ki bi rad daroval, pa ima le malo. Najbrž prav dobro poznate resničnost slovenskega pregovora: »Zrno do zrnu pogača, kamen do kamnu palaču«, ludi mi bomo veseli nujskrom-nejšegu duru, suj nas je veliko in prav v skupnosti le tislu ustvarjalna moč. ki vodi k uspehu. Pri tem nam bo pomagala gospodarsku moč naših gozdov.
Pokažimo razumevanje za akcijo vsi, ne le starši, suj bo ta zgradba žarišče prosvete in kulture za ves Črni graben, na
sodobni objekt v neposredni bližini pa bomo luhko gledali z veseljem in ponosom.
V to gradnjo bodo zajeta ogromna finančna sredstva ce-lolne komune, ne le Črnega grabnu, zuto je naša moralna dolžnost, da bomo med prvimi, ki bodo priložili k rasti nove šole svoj kamenček.
Prepričani smo. da ne bo med vami nikogar, ki bi odklonil svojo pomoč, mi pu vuni obljubljamo, da vas bomo v našem časopisu sproti obveščuli 0 poteku ukcije po vaseh. Zavedajte se tudi tega: »Kdor hitro da, dvakrat da.«
DPD Svoboda Domžale
Naše društvo praznuje letos 10. obletnico svojega delovali ja v Domžalah. 10 let je za naše društvo že kar lepa doba. zalo bomo ta jubilej slovesno proslavili. Društvo bo organiziralo kulturni teden, na katerem bo poskušulo pokuzati dejavnosti
o svojih sekcijah. Tudi domžalska godba je že obljubila svoje sodelovanje. Pozivamo vsa kulturno-prosvelnu društva domžalske občine, da prijavijo svoje sodelovanje v kulturnem tednu in se predstuvijo s svojimi najboljšimi stvaritvami. Želimo, du bi bil tu teden nekakšna reviju kulturne prosvetne dejavnosti cele občine. Ta kulturni teden nuj bi bil od 2. do 8. junija v Domžalah. V
nedeljo. 2. junija bi bil začetek I slavnostno sejo iu ukademijo, ■eto pa bi se skozi ves teden vrstile razno k ulturno-prosvet-ne prireditve. Zaključek bi bil v soboto 8. junija. Ker upravni odbor društvu sam ne bo zmogel  izpeljati organizacije,
prosimo vsa vodstva političnih Organizacij in posameznike, da nam priskočijo na pomoč in ne
odreoejo svoje pomoči in sodelovanja, k.hI.m jih borno za to prosili. Pruv posebno pa pozivamo vso člane društva, da redno hodijo na vaje in pridno sodelujejo, da bomo res dostojno proslavili ta društveni praznik in z. novim elanom stopili v drugo desetletje delovuuja.
Zbor volivcev v Moravčah
Kar polna je bila dvorana zadružnega domu v Moravčah v nedeljo 10. marca I9b\ I u je bil ob 8. uri zbor volivcev z.i
rodročje Moravč. Serjuč iu imbarske gore. Zbor volivcev je otvoril moravski odbornik Ivun Pestotnik in pojasnil, da bodo   na   zboru obravnavali
predlog družbenega plana in proračuna občine za 1963. leto, nato pa bi se pogovorili še o krajevnih problemih.
Smernice predloga letošnjegu družbenega plana in proračunu je   podal   odbornik   I,imbarske gore   Ivan   Vidio.   Po odborni koveni poročilu se je kaj hitro
Zajeti v OF prav vse, kar čuti slovensko
Kamniško okrožje. Se m nogo bolj nam bo jasna slika velikega poleta v razvoju OF na kamniškem in domžalskem področju, če si na kratko ogledamo še številčno stanje in dejavnost nekaterih organizacij OF v vsem okrožju. V začetku septembra 1943 je delovalo na področju okrožja preko 220 odborov OF in njenih množičnih orga.nizaeij, že mesec dni kasneje pa se je njihovo število povečalo še za 150. 50. novembra 1943 je v okrožju obstajalo 7 različnih rajonskih, 73 občinskih in okrog 500 vaških odborov OF, od tega sta bila 2 rajonsku (mengeški in domžalski), 19 občinskih in 90 vaških NOO, 1 rajonski, 14 občinskih i a 87 vaških odborov SPZZ, t okrožni izvršni odbor, 4 rajonski. 25 občinskih in 129 vaških odborov ZSM, 17 občinskih in 144 vaških odborov SNP, okrog 50 raznih odborov DE, NZ pa je bila organizirana v 2 bataljona. S tem razvojem je povezan tudi vzpon partijskih organizacij. Najboljše aktiviste
so pritegnili v Partijo in ZKM. V novembru 1943 je Partija štela 211 članov in 38 kandidatov organiziranih v 52 vaških celicah, komunistična mladina pa je bila organizirana v 22 vaških aktivih ZKM. Razumljivo je, da je tak razmah OF in Partije terjal vedno več organizatorjev. V začetku oktobra 1943 je v okrožju delalo že 80 ilegalnih političnih delavcev, za zvezo pa je skrbelo 20 kurirjev.
Ta razvoj je končno omogočil tudi osnovanje najvišjega frontinega foruma v okrožju.   26.   novembra   1943    je bil
osnovan okrožni odbor O I'. Sekretar odbora je postal Jože Kavčič — Jernač, prvi odborniki pa so bili Franc Vidmar — Branko (odgovoren za NZ), Franc Bernot — Filip (GFK), Maks Ko-sirnik — Ivan (SNP), Stane Podbevšek — Matjaž (DE). Miran Keršmunc Rado nZSM). tovarišica Sava (SPZZ) in Milan Janežič. Ta odbor je 15. decembra potrdi-
lo tudi Pokrajinsko povorjeništvo lO OF za Gorenjsko.
Posebno dobro se dejavnost vseh množičnih organizacij OF odraža v uspehih okrožne GFK. Do koncu letu 1945 je uspelo GFK zgraditi vrsto skladišč in mesarskih predelovalnic v Zalogu. Buči. Ko-mendski Dobravi in drugod, Kmličine zbranega materiala in hrane so presegale potrošnjo v okrožju. Z vsem potrebnim je oskrbovalu GFK vse tehnike in bolnišnice v okrožju, zu potrebe vojske, predvsem Šlnndrove brigude. pu je v let u 1943 iz-dalu okrog 10 vagonov žita in 5 vagonov krompirja ter mnogo drugih živil. Ob koncu letu 1943 je bilo v skladiščih okrožne in rajonskih GFK preko 200.000 kg žita, mesečni dohodek v januarju 1944 pa je znašal 56.789 BM. Vse to so nabrali v obliki prostovoljnih prispevkov, narodnega posojilu in davka ter z rekvizicija-mi. Kamniško okrožje je postalo prvo področje ni vsem nemškem okupiranem ozemlju Slovenije, kjer »o se tudi partizanske enote hranile skoraj izključno le
»Obveščamo člansfvo, da dajemo nasvete, sprejemamo prošnje in članarino vsako sredo od 16. do 18. ure v pisarni mestne organizacije /druženja borcev NOV Domžale (v sluv-bi kiuo-dvorane).
Mestni odbor Xtlru>rnja borcev NOV
razvila burna ra/pruva, usmerjena v problem arondacije, To
v Moravčah res ni lahko delo. Precej je kmetov, ki bodo izgubili vso zemljo. Pojavljajo se problemi borcev NOB. socialni problemi, težave prcu žil ka rjev, šoloobveznih otrok itd. Komisija, ki jo je sestavila KO SZDL bo morala pripraviti analizo in
sezname vseh prizadetih z vso
odgovornostjo. Na nova delovne mesta v Kašici, pri K/. Termitu in v Krašoah bo In bu prvenstveno zaposliti za delo IPO-sobne občane, ki so priza deti ob arondaciji. Seveda bo za pravilno rešitev teh težav potrebno sodelovanje vseh Moravču-nov.
Razgovor je nadalje tekel
okrog gradnje ceste Drtija— Kandiše. kar je v predlogu družbenega planu za letošnje leto. Po 20 letih bi bilo res potrebno, dela na cesti dovršiti in S tem to točko dnevnega reda sestankov v Moravčah odpraviti. Da bi turisti lahko pri-
hajali v Moravče, so predlagali Moravčani priprave in načrte za cesto Zclodnik Moravče.
Moravčani se zavedajo, da bo tu v nekuj letih središče krajevne skupnosti. Niniu.jo pa nobenih prostorov in upruvičeno predlagajo, da v letu 1963 ne sme izpusti iz. planu gradnju kulturnega domu, za katerega so v zemlji temelji že drugo leto. Hudi bi vsuj (oliko pomoči iz družbenih sredstev, da bodo novi, prepotrebni dom spravili pod streho. Nič manj potrebna je v Moravčah nova šola. Moravska osemletka ima veliko zaledje in daje osnovno znanje skoraj petstotim učencem. V zvezi s šolo je tudi vprašanje stanovanj za prosvetne delavce. Za zamišljeni četvorček bi bilo   nujno   poiskati družbena
sredstva.
Na področja moravškega zdravstvenega     doma ljudje
firecej bolehajo za raznimi bo-eznimi. Moravčani vedo. da jo na polikliniki v Ljubljani zaradi čakanja izgubljeno mnogo dragocenega časa. Zato predlu-gajo. da bi bilo v Domžalah potrebno čimprej pristopiti h gradnji novega zdravstvenega doma. ki bi imel tudi nekatere specialistične službe (očesno, fi-ziolt-rupijo). Prav tako pravijo Moravčani, da ni prav krčiti sredstev za zdravstveno preventivo, saj smo s tem prizadeti vsi občani.
Glasbena sola v Domžalah bo v ponedeljek, 1. aprila ob M. url priredila v kinodvoranl
Večer instrumentalnih skupin
Nastopili bodo: godalni orkester, narmonlkarskt zbor, pihalni orkester   zabvnl ansambel, salonski orkester ln zbor metodik
Posebna žirija bo ocenila kvaliteto nastopajočih.
Domlali .inr vabimo, da se prireditve udelele. Z Istim programom bo Glasbena sola nastopila v torek. I, aprUa ob is. url v kinodvoranl v Mengšu.
Skoraj dve uri in pol je tekel razgovor na zboru volivcev. Tehtne   pripombe   in predloge
so dali Moravčani z naročilom, naj ne ostanejo surno v zapisniku. Da bodo uspešneje reševali svoje probleme, se bodo temeljito pripravili na nove volitve, ki so pred nami.
Hišni svet Doma kulture razpisuje delovno mesto snažilke za čiščenje prostorov Glasbene Sole in kina. Placa po pravilniku, stanova/ije zagotovljeno. Pismene ponudbe uaslovite na »Htsni svet Doma kulture- Domlale, do It aprila.
Združenje šoferjev in avlomelinnikov, podružnica v Domžalah, ima vključenih 85 poklicnih šoferjev.
Naloge združenja so, da vzgaja tovariško zavest, disciplino na eesti, da stremi za izpopolnitev strokovne izobrazbe, da vzgaja šoferje k temu, da med vožnjo ne uživajo nobenega alkohola, ker le na ta način lahko vršijo svojo odgovorno nalogo, skrbi pa tudi za to. da svojim članom izboljša materialni položaj.
Dosedaj so Imeli šoferji svoj praznik 15. julija, letos so pa prvič praznovali 15. januarja, ko so imeli svoj zvezni praznik. V počastitev lega dne so priredili v kino dvorani v Domžalah svečano akademijo. Ob tej priliki je predsednik društva tovariš Jože Kode pozdravil goste, kakor tudi vse navzoče, ki so do zadnjega kotičku napolnili dvorano.
Glasbena šola je pripravila pester spored, pri katerem so nastopali trobili i. solisti, salonski orkester šole in recitatorji domžalske »Svobode«.
sola, ki je pripravila program, je povabila tudi Vesele planšarje, ki so v drugem delu poskrbeli za dobro voljo in veselo razpoloženje poslušalcev.
Najstarejšim svojim članom, ki jih vidimo na sliki, so podelili skromna priznanja.
iz skladišč GTK. Kakor so na eni strani veliki vojaški uspehi v jirvih letih NOB na Kamniškem bistveno prispevali k širjenju krogu pristašev OP, tuko so sedaj uspehi   organizacij  OF  v  prosk rbova n j u
vojaških edinic vplivali na porast vojaške aktivnosti, ker partizanskim četam ni bilo treba skrbeti še zn prehrano, G K K je z vsem potrebnim oskrbovala tudi grupe Varnostno obveščevalne službe (VOS), ki so nustnle in se razvijale hkrati s splošnim razvojem OF jeseni 1943 in so opravljale v rajonih važne naloge obveščevalnega, varnostnega in tudi sabotažnega značaja.
Podpore SNP so neprestano rasle. V januarju 1944 je bilo v okraja i uzdel jenih 11.448 BM pomoči,
Posebno uspešno je bilo prizadevanje okrožnih forumov zu pravilno informira-nje pripadnikov OF od cilja narodnoosvobodilnega gibanja, položaju domu in na svetovnih bojiščih. Ze 8. avgusta 1943 je bila ustanovljena okrožna tehnika, ki je razmnoževala 3-krat tedensko
Kadio poročita v 350 izvodih. V drugi polovici oktobra je okrožna tehnika v Oklem pri Ihanu razmnožila 5()0 izvodov Slovenskega |Kiročevalca, 1100 izvodov Ljudske pravice, 1230 izvodov Mladine, 350 izvodov Gorenjski fantje na Dolenjskem in še mnogo drugih munjših listov ter okrožnic. Do novembra 1945 je bilo ustanovljenih že tudi 5 rajonskih tehnik. Sredi decembra je v Radomljah začela delovali prva tiskarna. Samo gorenjsko izdajo Slovenskega poročevalca je tiskala v preko 2000 izvodih. V začetku januarja 1944 je okrožna tehnika dobila avtomatični tiskarski stroj I leidelhcrg na električni pogon. Za nemoteno obratovanje tiskarne je bilo treba izbrati prostor v odročnejših predelih. Odločitev je padla na vas Viševk pod Trojico. /a1o s,i morali v januarju eleklrificira.ti vasi Viševk, Žeje in Trojico. Tudi za to veliko akcijo je električni material preskrbela okrožna GFK. Konec januarja 1944 sta v okrožju delovali že dve tiskarni, ki sta ne le krili vse potrebe kamniškega okrožja po
frontinih glasilih in literaituri, temveč sta tiskano gradivo pošiljali tudi na Štajersko in ostalo Gorenjsko.
Do začetka leta 1944 se je z ustanovitvijo še nekaterih rajonskih NOO zgradba odborov OF v okrožju dogradila. Obstoječe organizacije OF so postale ne le trdni temelj nadaljnjemu širjenju OF med ljudske množice, auipuk so biLi tudi pogoj za globoke kvalitativne spremembe v kaniiiiškeui okrožju. Odbori OF so z opravljanjem nekaterih oblastnih funkcij preraščali iz čisto političnih organizacij v organe revolucionarne ljudske oblasti. Temu razvoju lahko sledimo v večji meri zlasti v odročnejših predelih. OF se je tudi na Kamniškem postopoma razvijala v »državo v državi«. Komunistični partiji je torej že v letu 1945 uspelo v precejšnji meri izpolniti naloge CK KPS. V odbore OF je uspela zajeti večino tistega dela prebivalstva v kamniške mokrožju, ki je v NOB videlo edino pot za dosego svobode in lepše prihodnosti naše domovine.
VPRAŠANJA — ODGOVORI
V mislih imam tokrut novozgrajeno testo z Vira do papirnice na Koiičevem.
Cesta je speljana skozi gosto naseljeno področje, ob njej pa niso postavljeni prometni znaki za omejitev hitrosti.
Na tei cesti je bilo že nekaj nesreč lažrega značaju, vzrok pa je vedno isti — prehitra vožnja.
Prav bi bilo, da bi komisija za varnost prometa pri Obl.O Domžale opremila tudi to četo s potrebnimi prometnimi znaki, še posebno zato, ker je na tem področju zelo veliko otrok, ki so zaradi naraščajoče motorizacije vedno bolj izpostavljeni nevarnostim na cesti.
V zvezi z vprašanjem o cesti od tovurne LEK do Mengša in o priključku domžalske Ljubljanske ceste na cesto Ljubljana—Maribor nam je oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora poslal naslednji odgovor:
V tretji številki Občinskega poročevalca« je bilo v rubriki »zakuj« postavljeno vprašanje, kdaj bo cesta od tovarne LEK do Mengša urejena ter kdaj bo v Domžalah urejen priključek Ljubljanske ceste na cesto 1/10 oz., da bi se vsaj uredil prehod z rekonstruirune ceste na neurejeno.
1. Oljčinski ljudski odbor Domžale je cesto od Jarš do Mengša   že   uredil   v mesecu
oktobra s tem, da je bila proti-prašno obdelanu. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana, vendar cesta' še ni bila prevzeta.
2. Glede dovršit ve priključka Ljubljanske ceste na cesto L'10 v Domžalah sporočamo, da priključek še tii izvršen zato. ker še niso usklajeni splošni prometni in lokulni interesi. Sam prehod Z rekonstruiranega dela na nerekonstruiranega pa se bo uredil, čim bodo to dopuščale vremenske prilike.
• PREDLOG
V zadnjem času je močno naraslo število prometnih nesreč, ki so nastale tudi zavoljo tega, ker udeleženci cestnega prometa niso dovolj upoštevali, ali pa niso dovolj poznali prometnih predpisov. V pripravah je nov,
mnogo strožji zakon o prometu, ki bo nedvomno močno prizadel tiste, ki niso sproti dopolnjevali in obnavljali svojega znanja prometnih predpisov.
Predlagam, da bi občinska komisija za varnost prometa v sodelovanju z Avto-moto društvom in podružnico Združenja šoferjev in nvtomehani-kov organizirala in izvedla predavanja v delovnih kolektivih o prometnih predpisih.
Prepričan sem. da bi to pomembno akcijo podprle tudi uprave podjetij kakor tudi ostale organizacije v delovnih kolektivih.
Morda ne bi bilo napak, če bi Avto-moto društvo v sodelovanja z občinsko komisijo za varnost v prometu in s podružnico Združenju šoferjev in av-
tomehanikov pripravile in izvedlo testiranje vseh voznikov, ki so opravili izpile še po starem načinu, da bi tudi na ta način preverili in obnovili ter po potrebi dopolnili svoje znanje prometnih predpisov.
Avto-moto društvo bi luhko prirejalo razna predavanja in seminarje za svoje člane, testne knjige pa naj bi bile na razpolago v zudostni množini. Tako delo tega društva bi precej prispevalo k višji strokovni ravni članst v a.
In še en predlog: testiranje voznikov motornih vozil bi naj bilo brezplačno.
VABILO
Telesnovzgojno društvo »Partizana v Domžalah vabi vse, ki imajo veselje do telesne vzgoje in do dela z mladino kot vodniki oddelkov, da se vključijo v društvo, kajti pomanjkanje vodnikov je vzrok, da društvo ne more vključiti v redno vadbo vse tiste mludiiie obeh spolov, ki ima veselje do telovadbe.
VPRAŠANJA:
Ali bo cesta Drtija—Kandrše letos dograjena?
Ali se bo letos pričelo z gradnjo komunalnega centra v Domžalah?
Zakaj nihče ne skrbi za ihnnsko cesto?
Kdaj bo objavljen rezultat unlekele o otroškem varstvu?
	■ ■SS|!
i1!1	
Pokopavanje pusta, star ljudski običaj — danes pa izraz želje, da bi se pustni čas čimbolj podaljšal. »Sprevod« v Domžalah
ŠPORTNA POROČILA:
SMUČANJE
Na državnem prvenstvu v smučarskih tekih v Urhopolju so sodelovali smučarji TVD Ihan s sedmimi predstavniki. Med člani na 30 km ie Slovnik iz Ihana med 30 udeleženci zasedel 12. mesto, v teku na 15 kilometrov je bil med 60 tekmovalci trinajsti.
Na državnem prvenstvu starejših in mlajših mladincev, ki je bilo kasneje razveljavljeno, je pet predstavnikov Ihana zasedlo zelo dobra mesta.
Štafeta starejših mladincev je bila četrta.
Sola in smučarji Partizana Ihan so izvedli pionirsko prvenstvo v tekih in skokih na 15-metrski skukalnici.
Najboljši so bili v tekih Gre-gorin Niko, Gregorič Marjan in Kepic Jože. med pionirkami pa Rak Breda.
Med skakalci so se izkazali Slovnik Bogdan. Stebe Marko in Gregorič Marjan.
Občinska zveza za telesno kulturo je organizirala odprto občinsko prvenstvo v slalomu. Proga je bila poledenela in zato težka ter zahtevna. Sodelovalo je 14 članov; zmagal je Hladnik Polile. >Usnjarec< 4". t pred Pele Andrejem — Domžale 47,8.
Med osmimi mladinci pa Kunstelj Janez »Usnjarec«.
"sport v delovne kolektive je osnova programa »Komisije z.i šport pri občinskem sindikalnem svetu«. Njena naloga bo, da vključi našega proizvajalca v telesno kulturo, ki naj mu bo razvedrilo in pridobivanje zdravega delovnega poleta. V programu za pomladanske mesece ima komisija predvidene tekme med kolektivi v namiznem tenisu, streljanju in -,i li u.
V pomladanskem programu ima komisiju predvidene tekme med kolektivi v namiznem tenisu, streljanju in šahu.
Ekipi iz jarš se pozna, da nima pravega organizacijskega in tehničnega vodstva. Skrajni čas je, da občinsko telesno-vzgojni forumi in KK Domžale posvetijo več pozornosti temu kolektivu. Tekmo proti mladincem Olimpije so izgubili z rezultatom 56 : 18.
Žensko košarko zastopajo mladinke iz Jarš. V srečanju z Zg. Šiško so zmagale s točko razlike (19 : 18).
KEGLJANJE
Končano je ekipno prvenstvo Ljubljane na 8 X 200 lučajev. Naši kegljači so zasedli solidno
tretje mesto. V tem tekmovanju 1? ekip je kot posameznik dosegel med vsemi tekmovalci
najboljši rezultat /upam (Domžale)  z 905 keglji. To je tudi
nov klubski rekord, katerega je imel do sedaj Zupančič z HK9 keglji. Prvih pet ekip je podrlo sledeče štev ilo kegljev :
1. Gradiš..... 13204
2. Ljubljana    .  .  . I3tsl,
3. Domžale .... 15001
4. Slovan..... 18823
5. Enotnost .... 12762
končana je borba 225 kcglja-čev na odprtem prvenslvii posameznikov na 2 X 200 lučajev. Zmagal je iModic pred Gromom. Predstavnik Domžal Zupane pa
deli s FarkaJem (Gradit) tretje
in četrto mesto s IIVI4 podrtimi keglji.
Na okrajnem prvenstvu je ekipa domžalskih kegljučev v disciplini 8-kral 200 lučapv med 12 ekipami zasedla 5. mesto za Gradisom in Poštarjem.
Rezultati: Gradiš    ....   6628 kegljev
Poštar      ....    61)0" kegljev
Domžale . . . 6606 kegljev Ljubljana .  .  .  6606 kegljev
STRELSTVO
Strelska družina »Induplati« s sekcijami: »Induplati«. »Lip* in »Papirnica« ie izvedla v ki-
nodvorani v Jaršah prvenstvo družine z zračno puško — 30 strelov. Med 3J strelci je osvojil prvo mesto liihtar Kranjo z. 266 krogi.
KOŠARKA
Pod kupolo GB v Ljubljani se odvija zimsko košarkarsko prvenstvo ljubljanskega okraja. To tekmovanje bo služilo k I u bom kot oblika v igra van ju In  priprav   za   letno prvenstvo.
Naio občino zustopajo košarkarji k k Domžale In Partizan-Jnršc.
(lani Domžal tekmujejo v najmočnejši skupini, kjer je zbrana elita slovenske košurke z državnim prvakom na čelu. V prvi tekmi so igrali z. Ilirijo. Tekma je pokuzulu tipično sliko dveh ekip. ki s/ pripravljata nu spomladansko tekmovanje. Domžalčani so ves čas tekme vodili in zmagali z re-zultutom 50 : 49 (25 : 25).
Lanskoletni republiški pionirski prvaki zastopajo Domžale kot mladinska ekipa. Prišli so v novo okolje, ki bo ter-jalo od ii 1111 več discipline, borbenosti in treninga. Ekipa se od tekme do tekme popravlja, vendur vsled močne konkurence nima izgb-dov na večji uspeli.
Rezultati:
R uda r : I )omžale 49 : 44
Svoboda : I lomžde 26 : 41
Slovan : Domžale 45 : 36