Dober svet za izrejenje otrok.
Med občnokoristnimi sveti, ki nam jih rodoljubni možje v Novicah po očetovo dajajo, ga najdemo v 47. listu druziga tečaja: de naj stariši svojim otroka m obe roki enako rabiti perpuste.— Le poprašajte jih, ki so si na eno ali drugo vižo desnico tako ranili, de jo nekaj časa per svojih opravilih niso mogli rabiti, kako se jim je tačas levica obnašala, in povedali vam bodo, kako in zakaj de je leta tako okorna in slaba. Koliko slabosti v rokah tistih ostane, ki se v pervi mladosti prijemati, deržati, nositi, tolči i. t. d. niso učili, sim se per nekimu slepimu fantiču sam prepričal, ki je bil pred ne veliko letmi v gojilnico na Dunaj per-peljan, de bi tamkej, kolikor je za take reveže mogoče, podučen in izrejen bil. Imel je za svojo starost pokoli enajst let) nenavadno majhine roke, drobne košiee v kratkih perstih , kteri so se tudi ritnisko opogniti dali, tako de so njegove roke bolj jerhovim rokovicam, kakor prečudnimu orodju natdre, po kterim nar tanjši in nar imenitniši izdelki pridejo, podobne bile. Vodja imenovane gojilnice so me zagotovili, de edini vzrok tako popačenih rok je pomanjkanje potrebne vaje v pervi mladosti.
Prosim tedaj stariše, oskerbnike in znance tacih nesrečnih, de naj svoje otroke in rejence od mladih nog vadijo, vse kar se brez nevarnosti sto-riti da, potij)ovati, ošlatovati, deržati i. t. d., de bodo enkrat roke, ki jim oči (lomastiti morajo, ročno rabili, veliko nesrečo, ki jo k svoji sreči prav ne poznajo, ložej prenesli in si z marsikterim delam zdravje uterdovali; de tedaj ne bodo z beračova-njem druge nadlegovali in* kar je nar hujiga, v postopu svojiga dušniga zdravja zapravili. Pa tudi noge prav rabiti, mladost zgodej učite. Medgluho-mutci (mestnih staršev) jih imamo, ki se skor ob vsaki kamen, kteri jim pod noge pride, spodtikva-jo, ter čez-nj telebijo.   Kaj je to druziga, kakor
131
slabost v nogah in okornost? ker se otroci po navadi z svojimi stariši le po ravnih ulicah in pa še le malokdaj sprehajajo in se torej navadijo, noge za seboj \leci , premalo vzdigovati in z njimi po tleh dersati, ktera huda navada se pozneji ne da tako lahko in hitro izkoreniniti. —¦ Ali ne le posamezne dele, ampak tudi ves život mora človek v mladosti uterditi, ker le taki ljudje, ki so navajeni vse prenesti, se tudi lahko vsimu vstavljajo. Od kod pride, de so nekteri tako pogosto lačni in žejni? de vsak hip k svoji potrebi gredo? de jih rado zebe, ali de jih precej vročina omami ? de per nar manji sapici nahod dobojo? de jim tako hudo de, če nekaj ur prečujejo ali če morajo nekaj časa po ojstrih potih hoditi? de se že boje nekoliko stopin po dežju storiti ? ali se spotiti, kakor de bi iz slad-kora ali iz soli bili? Od kod drugod, kakor od tod: ker so stariši. v slepi ljubezni svojim otrokam iz mladiga vedno trebuh polnili; ker niso spoznali, de otroci le zato pogosto k svoji potrebi letajo, de bi se uku ali kakimu drugimu delu, ki jim ne diši, odtegnili, in de se potem gerdih navad poprimejo; ker so se bali, de bi jim sinek ali hčerka na soncu ne zgorela: ker so jih hladniga zraka, kakor kuge varovali; ker so jim dovoljevali, nar petrebniši opravila raji na jutro odnašati, kakor jim pol ure spanja prikratiti; ker so menili, de so pota na kmetih z žeblji potrošene; ker se jim je dežnik vselej nar potrebniši perprava zdela i. t. d.
K pokrepčanju života je čist in hladen zrak nar potrebniši reč. Glejte zveri in pa pitane živali in koj se boste prepričali, koliko pomaga prehajati se po hladnim zraku. Une so gibčne, te pa tolste (ker se jim obilno pičepoklada) pa okorne, slabe, in vidise, de prostosti nimajo. Poglejte jih, ki teže nosijo ali druge trudljive dela večidel "pod milim nebam* opravljajo, in nasproti pa šivarje, ki sozmirej v stanicah tako rekoč k stolu perkljen-jeni. Kakšen je med njimi razloček?! Deržite po dnevi, kar je mogoče, okna v stanicah odperte (pa ne de bi sapa skozi vlekla, ko se v njih mudite), ne kratite sami sebi in svojim otrokam k zdravju potrebniga zraka, učite jih zmernost v jedi in pijači ; dajte jim vedno kaj koristniga delati, varujte jih postopa! Pa ne učite jih le z besedo, ampak tudi z lastnim izgledam, in rečem vam, de se ne boste  več tako pogosto zavolj  bolehovanja  svoje
družine pertoževali.        T. učitelj gluho-mutcov in slepcov.