8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuriSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 215 (10.127) TRST, torek, 12. septembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskarru «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «SP0K JE KORISTEN, KIR TAKO LEVICA NE BO PRIŠLA NA 0BLAST» Demokristjani računajo na še globlji razdor med socialisti in komunisti Piloni poziva PSI, naj se odpove alternativi - Cicchitto (PSI): daliji je potreben angleški ali nemški model izmeničnosti zmernih h naprednih vlad - KPI o enotnosti naprednih sil v zahodni Evropi RIM _ Komunisti in socialisti sc kregajo. Kaj pa pravijo dcmo-"r,stjanl? Zaenkrat, pravi Galloni, je KD stala ob strani, vendar ta evtralnost ne sme trajati v nedogled. Kongres KD trka na vrata, ?ndar se vsi, tudi Furlani, strinjajo, da bo potrebno potrditi doseda-‘° usmeritev (soočanja«, vendar bo KD morala že postaviti tudi te-!“elic /.a nadaljnje izbire, saj je vsem jasno, da «zasilno obdobje« mo- Prej ali slej nehali. Sedanja vladna koalicija, poudarja podtajnik ni večna, pač pa nasprotno za- formula, kateri mora slediti pPobje «normalizacije». To je v escarj dejal tudi Zaccagnini, ki je ,e Posebej podčrtal misel, da «se-7n.ia vladna koalicija ne pomeni, ? bo KD dopustila prihod KPI na Cilj je torej nov privilegiran rned KD in PSI, vendar ne ?*°j. Potrebno bo vsaj še leto dni, naj bi Andreotti s sedanjo veči-s|° kolikor toliko uredil gospodarje''0. Vendar ne gre samo za to. .Pokristjani upajo, da bodo med-^ tudi socialisti jasno pokazali, s,ani ciljajo: zato hoče KD tudi u-tJe*na jamstva, da jim ne gre sa-za evropske volitve, pač pa za L*®tao politično preusmeritev. Gal-j f11 je v tem pogledu morda naj-Penejši, ko od PSI zahteva pred-JrP, naj se odpove zamisli o lesarski alternativi. Skratka, socia-S' naj si ne nadejajo, da jim bo Pelo potisniti KD na desno, kjer bi predstavljala «zmemi pol«, Sjor naj si ne delajo utvar, da postali italijanska «sredinska» ^nka. če Craxi računa na kaj j ega, dodaja Galloni, naj ve, da ,e mu bo postavila KD po robu z Semi svojimi silami. ..j^ač pa bo KD zelo pozitivno oce-?*la vsako stališče PSI, ki bi preučevalo «skupni prihod na oblast* levičarskih sil. Od tod tudi Pna. da je sedanja socialistična ™lemika proti KPI »zelo koristna«. . torej ne spi, pač pa njena 'Pridnost dokazuje samo, da čaka a Pravi trenutek. Pri tem pa jo L?v'ra Andreotti s svojimi pristaši, J hočejo ostati v vladi, kakor tu-1 'evica KD, ki ne zaupa Craxiju. i Tako Mino Martinazzoli meni, da ‘ PSI bil «nezanesljiv in vihrav jPeznik«, ki »nima vpliva v druž-v!* in je poleg tega tudi «malošte-rien«. Drugačnega mnenja je fan-(»ijevec Pezzati: «Craxi je stopil a Pot stvarnosti in Evrope. To je P' ki jo mora i-brati tudi KD, saj ,paj samo zapravlja svoj čas in Ijjii na mrtvi straži pred Andreot- i^eav na tematiko Evrope pa se j* Pričela med KPI in PSI nova po-,“mika. V Genovi je namreč Naporno (KPI) dejal, da socialdemo-Sfati ne bodo imeli v evropskem liji, predvsem pri osvajanju glasov (srednjih slojev«, ki sledijo KPI in KD. «Vsem mora biti jasno in morajo to tudi vzeti na znanje,« pravi Fa-brizio Cicchitto, «da je na Zahodu možna samo ena strategija, katere nosilci so tradicionalne socialistične sile: reformatorska postopnost, odnos med svobodo in socializmom, zavezništvo med socialisti in socialdemokrati. Naš končni cilj je doseči tudi v Italiji angleški ali nemški filamentu absolutne večine, med-Ifri ko bodo komunisti razpolagali fipližno s 15 odstotki. Zato se Na-"ritano ogreva za sporazumevanje i 'ri socialisti, socialdemokrati in Jjjhunisti. S tem pa se PSI, kot vse ne strinja. Italijo bomo pripeljali Brandta, gjttčrranda, Gonzalesa, Soaresa. ,0 laghana in Papandreua« — pravi , . *o Lagorio — «medtem ko komu- Nsti biti '*ho računa v Evropi nimajo takih imen, Ustrezne politike«. PSI torej o-s -■> računa na pomoč evropske ^alne demokracije v boju v Ita- Monza terjala smrtno žrtev model izmeničnih vlad zmernih in naprednih sil.« Cicchitto obtožuje KD, da tega noče razumeti in zato zagovarja «hinavsko protislovna« stališča, ker bi si rada podredila PSI, komuniste pa porinila nazaj k tradicionalnim pozicijam. MINO FUCCILLO RIM — Državni poglavar Pertini je včeraj sprejel predsednika Somalije Siada Barra (le-ta se je mudil v Italiji od petka ter je sinoči odpotoval v Bruselj). Pozneje se je gost sešel z delegacijo KPI (Berlinguer, Pajetta, Giadrescot in predsednikoma Confindustrie Car-lijem ter IRI Pctrillijem, nakar se je srečal z Andreottijem, POPOLDNI V PALAČI CHIGI Danes prvo srečanje med vlado in sindikati o «triletnem načrtu» Zvezno tajništvo potrdilo kritično oceno Lakota in bolezni pestijo poplavljene kraje v Indiji iR? Ta čas so taki prizori v Indiji vsakdanja stvar (Telefoto ANSA) RIM — (Pandolfijeva triletka« bo danes prestala verjetno najtežjo preizkušnjo, z njo pa tudi politična verodostojnost zagotovil Andreotti-jeve vlade. Danes popoldne se namreč predstavniki vlade srečajo z delegacijo enotne sindikalne federacije, ki jo bodo vodili tajniki Lama, Macario in Benvenuto. »Triletko« so sindikalisti podrobno proučili in izdelali natančno, do skrajnosti previdno, zato pa nič manj kritično oceno. Po eni strani so namreč mnenja, da je sploh diskusija o «triletnem načrtu« priložnost za poskus načrtnega ozdravljanja italijanskega gospodarstva, seveda, če bodo uresničeni določeni pogoji. Po drugi strani pa sindikalisti ne skrivajo kritične ocene o njeni vsebini, predvsem kar zadeva izrazito gospodarski del načrta. (Triletka je namreč prej načrt za finančno sanacijo državnih izdatkov kot pa gospodarski načrt,« je dejal sindikalist Dido, ko je zapustil za kratek čas sejo vsedržavnega tajništva sindikalne federacije, ki se je zbralo včeraj in zasedalo domala ves dan. Po mnenju sindikalistov je namreč «triletka» konkretna samo tam, kjer se loteva krčenja izdatkov in boja proti inflaciji, ni pa mogoče verjeti, da bo le s splošnimi in dobrohotnimi željami mogoče uresničiti investicije za skupnih 600 tisoč novih delovnih mest. Za to je že potrebno pravo gospodarsko načrtovanje, ki naj zajame kmetijstvo, industrijo, sistem državnih soudeležb in torej tudi načrte za posamezne veje gospodarstva, ki so bili izdelani v prejšnjih mesecih in so marsikdaj v kričečem protislovju s praznimi obljubami «triletkc?. Sindikalisti so sklenili, da bodo vladi predložil; seznam »kritičnih pripomb« in protipredlogov k triletnemu načrtu. Pri tem še posebej zahtevajo, naj se vlada izreče o vprašanju davčnih utaj. Ne gre tu za tako ali drugačno formulacijo izrazov upanja, da bodo državljani plačevali davke, Dač pa za instrumente, preko katerih naj država pride do zatajenega denarja. Pri tem sindikalisti menijo, da bi se morala država osloniti na pomoč krajevnih uprav ter poenotenja davčnega sistema. Nadalje naj »triletka« določi o mejevanje (bančne tajnosti«, ki je največkrat glavni »izhod* za davčne utajevalce. Srečanje med vlado in sidikalisti bo danes popoldne. Pred tem se bo v prvih jutranjih urah sestala skupina sindikalnih izvedencev, da dokončno izdela pripombe k »triletki« nakar bo osnutek potrdilo tajništvo opoldne. Kritično mnenje na račun Pan-dolfijevega načrta so izrekli tudi predstavniki italijanskih deželnih vlad, ki so se zbrali včeraj v Alghe- Spomin na Bazovico živi _ V. JH " "V : 4 Proslava ob obletnici usmrtitve bazoviških junakov. Govori domačinka Marinka Čufar. Poročilo na 2. strani ru, na Sardiniji. Srečanja so se u-deležili predstavniki skoraj vsah i-talijanskih dežel. Najbolj kritični so bili predstavniki nerazvitih dežel, ki sodijo, da načrt ni konkreten in ne marajo, da bi za južne pokrajine ponovili katastrofalno politiko »parazitskih investicij« ter podpor. Deželni predstavniki menijo, da bi vlada : .orala pristati tudi na pogajanja z njimi in so zato izdelali dokument, v katerem zahtevajo posebno srečanje. Oglasil se je tudi minister Pan-dolfi, ki ga je predsednik vlade Andreotti nekako pustil na cedilu in izpostavil kritikam z vseh strani. V uvodniku za glasilo KD «11 Popo-lo» Pandolfi poudarja, da bi se morali «vsi vesti odgovorno*, sicer bo finančna sanacija propadla, povzročila nov val inflacije, krize in brezposelnosti. Poseben poziv naslavlja Pandolfi industrij-cem, s katerimi se bo vlada srečala v kratkem, (st.s.) Švedski kralj na obisku v SFRJ ZAGREB — švedski kralj Karl XVI. Gustav in kraljica Silvia sta včeraj popoldne prispela z letalom iz Stockholma v Zagreb na petdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo, Povabil ju je predsednik Tito, ki ju je pozdravil pred vilo »Zagorje« v hrvatskem glavnem mestu. Tito je v Zagreb dopotoval v nedeljo popoldne, potem ko se je po desetdnevnem bivanju v Sloveniji spotoma za en dan ustavil v svojem rojstnem kraju Kumrovcu. Pred vilo (Zagorje* so švedskemu kraljevskemu paru priredili slovesen sprejem z visokimi državniškimi častmi. Po inteniranju švedske in jugoslovanske himne je kralj Karl XVI. Gostov v Titovem spremstvu pregledal častno enoto jugoslovanske armade, zatem pa so ga pozdravili vodilni jugoslovanski preda!av-niikr Petar Stambolič, Vcsehn Dju-ranovič, Josip Vrhovec in drugi. V kraljevem spremstvu je tudi zunanja ministrica Karirj: Sodar, ki bo imela politične razgovore s Svojim jugoslovanskim kolegom Josipom Vrhovcem. Popoldne je švedski kraljevski par prebil na sprehodu po Zagrebu in na ogledu nekaterih zagrebških u-staoov in znamenitosti. Sinoči pa je predsednik Tito priredil v čast kralja in kraljice slovesno večerjo. TRETJI DflN ZATIŠJA V SPOPADU MED ŠAHOM IN MNOŽICAMI Kljub obsednemu stanju si bo vlada prizadevala za pomiritev v Iranu Glavno besedo bo vsekakor za šest mesecev imela vojska, ki bo odgovorna tudi za aretacije voditeljev opozicije TEHERAN — Položaj v Iranu je kljub zatišju, ki vlada že tretji dan, zelo napet. Skope in večkrat nasprotujoče si vesti, ki po različnih kanalih prihajajo iz te dežele, govore, da je pod streli iz avtomatskega orožja samo na teheranskih ulicah padlo nekaj tisoč ljudi. Včeraj je glasnik študentskega združenja EU SI, ki združuje iranske študente v Italiji, sprožil, da je v teheranskih bolnišnicah umrlo 875 ranjencev. Iz istega vira je tudi vest, da je obsedno stanje v veljavi v vsej državi in ne samo v enajstih središčih in prestolnici. Iz drugih virov se je izvedelo, da so spopadi zadnjih dni samo v Teheranu terjali 8991 žrtev. Tiskovne agencije včeraj niso poročale o novih spopadih, kar daje slutiti, da je vladi trenutno uspelo zatreti nezadovoljstvo- množic. Pač pa prihajajo iz Teherana vesti o nekaterih pomirjujočih ukrepih vlade šarifa Emamija, ki skuša na vsak način opravičiti krvavi nastop vojaščine in policije ter uvedbo obsednega stanja ter istočasno zagotavlja, da bo delala za pomiritev trm'. Avtomobilski šport jc ponov-terjal smrtno žrtev, švedski Pilot Ron Peterem je v nedelj-?*i dirki za Veliko nagrado Ita-uic v Moiiz' utrpel v trčenju, * katero j Ulo zapletenih kar jieset vozil, tako težke poškodba, da je včeraj kljub vsem Prizadevanjem zdravnikov za Posledicami težkih poškodb iz: dihnil. Precej je bil v tej nezgodi Poškodovan tr” Italijan Vitto-rio Brambilla, ki je trenutno v bolnišnici s 1 'imi poškodbami glave, vendar pa njegovo Zdravstveno stanje ni preveč Zaskrbljujoče. ..Podrobneje pišerro o tej dir-*' na športni strani. KALKUTA - Mogoče bo minilo še nekaj mesecev preden bo mogoče oceniti število človeških žrtev, gmotno škodo in razdejanja, ki jih je povzročila strašna povodenj, ki je prizadela Zahodno Bengalijo, Bihar in Utar Pradeš v Indiji vzdolž reke Ganges in Jamata. Sedaj je vsaka ocena nemogoča, ker so desettisoč hektarov zemlje še pod vodo (visoka tudi do 2 m), stotine in tisoči vasi prav tako, prebivalstvo prepuščeno samemu sebi (tisoči družin ne vedo ali. so njihovi svojci preživeli katastrofo) in oblasti skoraj nemočne pred posledicami strahovite ujme. Koliko je človeških žrtev? Pravijo 15.000, toda številka je verjetno pretirana. Ministrski predsednik Zahodne Bengalije je rekel, da so jih v njegovi državi u-gotovili nekaj več kot 60. toda sam .je priznal, da jih bo več,' vendar je svaril pred pretiravanjem. Na vseh poplavljenih področjih pa so jih zabeležili uradno več kot 1.000. Toda najhujši problem, ki se sedaj postavlja, je vprašanje prehrane in zdravniške oskrbe. Ljudje so lačni, pomoč ne prihaja od nikoder, ali pa le iz zraka (letala, helikopterji). V določenem smislu-je sedaj, ko so se ponekod vode umaknile še huje, ker ni mogoče uporabljati čolnov, v nedogled pa se širijo blatna polja, kjer si je nemogoče utirati pot. Na vrsti so sedaj bolezni. Ljudje pijejo okuženo vodo. Pojavili so se že primeri griže in raznih črevesnih obolenj, pred vrati je morda celo kolera. Predsedniki krajevnih vlad zahtevajo pomoč od osrednje vlade v Novem Delhiju, ker sami niso kos katastrofi. Manjkajo zdravniki, manjkajo zdravila. V teh razmerah so so za nameček razbohotili politični boji V Zahodni Bengaliji je na oblasti marksistična KP, ki je v ostri konkurenci s KP Indije. Ta pripravlja manifestacije proti stranki, ki je na vladi, (vk) BONN — Sirski predsednik Assad je včeraj zjutraj dopotoval na pet dnevni uradni obisk v Bonn. Včeraj se je že srečal z zaliodnonem-Šim predsednikom (Valterjem Schee-lom. Govorila sta o bližnjevzhod-nem zapletu. Danes se bo Assad srečal s kanclerjem Schmidtom. UPOR V NIKARAGUI SE ŠIRI Diktator Somoza prisiljen oklicati izredno stanje v Masayi in Esteliju Veliko število mrtvih-Po vesteh iz Gvatemale naj bi Somoza bil pripravljen odstopiti MANAGUA — Zaradi krvavih spopadov med narodno gardo in gverilci, ki se bojujejo proti Somo-zovi diktaturi, je vlada v Nikara-gui včeraj oklicala izredno stanje v Masayi ter v Esteliju. V Masayi, približno 27 km južno od glavnega mesta, imajo gverilci še vedno v rokah mestno središče. Zelo skopa pa so poročila iz Estelija, ki naj bi ga uporniki zasedli v nedeljo. Nov upor je izbruhnil v Diriambi, okrog 40 kilometrov južno od Ma-nague. Kot poročajo, so se vladne čete že drugič poslužile težkih mitraljezov, oklopnih avtomobilov in solzilca, da bi razpršile gverilce, ki so postavili številne barikade iz zažganih avtomobilov in vsega mogočega materiala. Točnega števila žrtev, ki je na vsak način zelo visoko, ni 'bilo mogoče ugotoviti: Rdeči križ je sporočil, da se reševalne ekipe zaradi silovitega obstreljevanja sploh niso mogle prebiti na nekatera področja. Po pričevanju nekaterih očividcev pa naj bi gverilcem pričelo primanjkovati orožja in streliva, tako da se sedaj poslužujejo tudi zažigalnih bomb in celo zračnih pušk. Boji se nadaljujejo tudi v drugih mestih. V Chinandegu, o-krog 140 km severno od Manague, so včeraj razstrelili dve električni centrali, zaradi česar je bilo mesto vso noč v temi. Vojaške enote naj bi tudi bombardirale neko križišče nedaleč od Masaye, na panameriški cesti. Preden se je poslužila letalstva, je vojska napadla gverilce z mitraljezi in o-klopnirni vozili. Snopadi so izbruhnili v soboto zvečer, ko so gverilci istočasno na padli pet policijskih postaj v glav nem mestu. Ponoči je središče Ma- nague skoraj prazno, saj si nihče ne upa na ulico zaradi ostrostrelcev. Da so sedanjo vstajo sprožili sandinistični gverilci, naj bi potrjevalo dejstvo, da so med mrtvimi našli ljudi, ki so nosili črno-rdeče robce, znak sandinistične (ronte. Vlada, ki po radiu stalno poziva prebivalstvo, naj se ne podaja na ulice, je medtem odredila izredno stanje v gospodarstvu zaradi splošne zapore trgovin in stavke, ki so jo oklicali poslovni krogi. V političnih in diplomatskih krogih v Ciudadu de Guatemala pa se vedno bolj širijo vesti, da namerava Somoza odstopiti. Iz istih krogov tudi poročajo, da je Somozov nečak Luis Palais Debayle odpo- toval v Panamo, kjer naj bi se sestal s tamkajšnjim predsednikom generalom Omarjem Torrijosom, da bi pridobil podporo Paname. Kostarike in Venezuele. Po drugih vesteh pa naj bi sandinistična fronta zavrnila ponudbo o Somozo-vi ostavki in izrazila namero, da naprej nadaljuje svoj boj. (db) LONDON — Včerajšnji (Daily Mail« je objavil zaključke ankete o volilnem razpoloženju Angležev, ki izkazuje dokaj neugoden položaj za vladajočo laburistično stranko. Po podatkih ankete naj bi za konservativce glasovalo kar 47 odstotkov volivcev, za laburiste pa 42 odstotkov. Liberalci pa bi ohranili sedanjo moč (8 procentov). v deželi. «Kljub obsednemu stanju bo vlada nadaljevala s prizadevanji za narodno pomiritev«, je izjavil Emami za tiskovno agencijo France Press ter dostavil, da je v stalnem stiku z najvišjimi verskimi predstavniki, z zmernimi seveda, kajti s Komeinijem, ki živi v iz gnaitstvu v-Sreku in ki nai bi bil _ odgovoren za mnoga huda dflanja, se vlada nima kaj pogovarjati. Sicer so te trditve zelo relativne, kajti dejansko ima od petka dalje vso oblast v rokah vojska, ki je odgovorna za izvajanje obsedne ga stanja, ki bo v najboljšem primeru trajalo vsaj šest mesecev. Tako naj bi bila za ukrepe proti predstavnikom opozicije formalno odgovorna samo vojska, je izjavil ministrski predsednik Emami novinarju omenjene tiskovne agencije. Aretirali naj bi že preko 80 političnih nasprotnikov. V Italiji in drugod po svetu se medtem množijo manifestacije proti šahoveftiu režimu. Najbolj aktivni so v tem pogledu iranski študentje, ki so včeraj manifestirali v nekaterih zahodnenemških mestih. Tudi v italijanskih političnih krogih so vse glasnejše zahteve, ki terjajo od vlade, da do dogodkov v Iranu zavzame takojšnje in jasno stališče. Tako je tajnik zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici, krščansko demokratski poslanec Fracanzani, predlagal takojšnje sklicanje tega telesa, ki naj od vlade zahteva da stori, tudi na mednarodni ravni, vse potrebne korake, da se v Iranu zaščitijo osnovne človekove pravice. Včeraj je tragične dogodke v I-ranu obsodilo tudi vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in to v posebnem dokumentu, v katerem izraža solidarnost z ljudskimi in demokratičnimi silami, ki se upirajo šahovi strahovladi. (Poboj na stotine neoboroženih ljudi in u-kinitev zakonitih svoboščin«, je re ceno v dokumentu, «pomeni vrhunec politične krize avtarhične in protiljudske vladavine, ki lahko u-speva s podporo mednarodnih družb, bogate oligarhije in zaradi političnega in vojaškega zavezništva z Združenimi državami*. Tudi skupina komunističnih poslancev je od vlade zahtevala takojšnjih ukrepov, v obrambo iranskih množic. Dogajanjem v Iranu s precejšnjo zaskrbljenostjo sledijo v Izraelu. Tako poroča tiskovna agencija AN SA ter dodaja, da je telavivska vla- da za zdaj še prepričana, da bo šahu uspelo obdržati položaj in da se torej ne bo nič spremenilo v odnosih med obema državama. Iz Irana namreč Izrael dobiva -glavnina surove nafte in je bila oskrba s tem primernim energetskim virom zajamčena tudi v času izra elsko - arabske vojne. (VI. K J V Beogradu konferenca o znanosti in tehnologiji BEOGRAD — V kongresnem centru «Sava» se je včeraj dopoldne začela druga konferenca evropskih in severnoameriških ministrov za znanstveno politiko in tehnologijo «Minespol II.». Na tem srečanju, ki ga je organizirala specializirana agencija ZN za izobraževanje, zna nost in kulturo UNESCO, bodo ves ta teden razpravljali o glavnih dejavnikih in razvojnih smereh znanstvene in tehnološke politike po prvi tovrstni konferenci, ki je bila pred osmimi leti v Parizu. MADRTD — Amintore Fanfani se mudi na zasebnem obisku v Španiji. Včeraj zjutraj ga je sprejel tudi španski kralj Juan Carlos. Fanfani se je v Madridu pogovarjal tudi s predsednikom španske poslanske zbornice De Mirando, IIIMHIIIIIIUlinillMIIIIUMIiMIIIIIIIIIIIIUIIIIIItlllHIIIIIIIIMimuiimillllllllMMIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMMIH PO ŠESTIH DNEH POGAJANJ Se vedno hude razlike na vrhu v Čamp Davidu Carter prebil trikrat več časa v pogovorih z Beginom kot s Sadatom NEW YORK - Potem ko je u-radni glasnik Jody Powell izjavil, da so na pogajanjih med Carterjem, Beginom in Sadatom dosegli določen napredek o nekaterih vprašanjih, medtem ko se o drugih, o-srednjih, stališča še vedno razhajajo, ni bilo nobenega uradnega sporočila, kako se srečanje nadaljuje. Zato se tako opazovalci kot novinarji opirajo na vsako podrobnost, na vsak odtenek tudi neuradnih vesti, da bi razbrali, kaj se pravzaprav dogaja v Čamp Davidu. Na vsak način obstaja prepričanje, da ima Carter težave predvsem z izraelsko delegacijo. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je v pogovorih s telavivskimi voditelji pre- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiii PET LET PINOCHETOVE STRAHOVLADE V ČILU Na včerajšnji dan pred petimi leti je fašistični vojaški udar generala Augusta Pinocheta z direktnim sodelovanjem ameriške obveščevalne službe CIA in mednarodnega velekapitala v krvi zrušil zakonito u-stavno koalicijsko vlado socialista Salvadora Allendeja. V napadu na predsedniško palačo v Santiagu so v boju do poslednjega naboja izgubili življenje tudi sam Allende in številni člani njegove vlade. Začela se je ena najbolj grozotnih fašističnih diktatur po drugi svetovni vojni. Na tisoče in tisoče čilskih demokratov in rodoljubov je v teh petih letih padlo pod streli rabljev vojaške hunte, na desetti-soče jih še ječi po ječah, tisočem je na en ali drug način uspel pobeg iz pekla terorja, ki ga je vzpostavil Pinochet. V že tako hudo prizadeto deželo zaradi gospodarskega bojkota Allendejeve demokratične vlade s strani ZDA in nekaterih drugih «demokracij», se je naselila črna beda in lakota, inflacija je do kraja spodkopala že tako šibko kupno moč čilskih množic, brezposelnost strahovito narašča in nad 30 odstotkov prebivalstva ne ve, kaj bo jedlo jutri. Dogaja se. kar se dogaja v vseh fašističnih diktaturah, za katerimi stoje interesi domačega in mednarodnega kapitala: bogati postajajo iz čfneva v dan bogatejši, reveži po- Pinochet medtem razglaša, in še včeraj je to izjavljal, da vladata v državi red in mir. Da, red in mir pod stražo bajonetov, mrtvaški red in mir, ki ga pogojujeta nasilje in strah. Toda kot vsaka diktatura, tako se tudi Pinochetov inkvizicijski režim začenja rušiti. Ruši se sam navznoter zaradi vedno večjih nesoglasij v hunti med bolj ali manj radikalnimi elementi, ruši se zaradi vedno bolj odločnega nastopanja množic, ki ne morejo več prenašati nevzdržnega gospodarskega položaja in raje tvegajo v svojem boju in stavkovnih gibanjih življenja, kot da bi še naprej prenašali stajajo iz dneva v dan še večji re-1 nasilje, ruši se zaradi mednarodne veži. I izčlacije, v kateri je Pinochet ved- no bolj osamljen kljub temu, da so mu multinacionalne bančne družbe samo v tem letu dale skoraj milijardo dolarjev posojil, ki pa niso šli za produktivne investicije, marveč v korist ozkega kroga domačih kapitalistov in političnega režima. Toda noben denar, nobeno nasilje ni močnejše od upora množic. Človeka — Allendeja je bilo lahko ubiti, idejo je mnogo težje. Zrušile so se sramote povojne Evrope: Franco, Salazar, grški polkovniki, rušijo se rasistični režimi Afrike, rušijo se diktatur: Srednje in Južne Amerike. Zrušil se bo tudi Pinochet in čilskemu ljudstvu bo spet zasijala svoboda in demokracija. j.k. bil dvakrat več časa kot s Sadatom. Ameriška diplomacija pa še vedno nadaljuje s Kissingerjevo taktiko ločenih sestankov in nato »romanja* od enega do drugega: Carter se tako ločeno pogovarja s Sadatom in Beginom. ameriški državni tajnik Vanče pa potuje od izraelskega do egiptovskega zunanjega ministra, saj do sedaj ni bilo neposrednega srečanja med ožjimi sodelavci bližnjevzhodnih voditeljev. Poleg tega obstajajo med Egipčani in Izraelci različne razlage tudi glede tistega, kar je bilo do sedaj sploh doseženega v Čamp Davidu. Nekateri opazovalci so včeraj na-glašali, da m preyetikega upanja, da sklenejo sporazum o nadaljevanju neposrednih pogajanj, tako da bodo vso stvar odložili v obravnavo zunanjih ministrov in pa prepustili glavni skupščini Združenih narodov, ki se bo konec tega meseca sestala v New Yorku. Poleg tega naj ne bi izboljšanje v osebnih odnosih med Sadatom in Beginom imelo tistega pomena, ki so mu ga nekateri pripisovali. Včeraj so tudi poudarjali, da so se po neuradnih vesteh pogajanja zataknila ob tistih vp višanjih, okrog katerih sta si bila Egipt in Tel Aviv že vseskozi daleč vsaksebi: suverenost nad Cisjordanijo in Gazo, Palestinci, naseljevanje na zasedenih arabskih ozemljili, varnost Izraela. Kot so naglašali v egiptovskih krogih, naj bi še vedno držalo Sadatovo stališče, da je bolj sprejemljiv popoln polom kot pa polovična rešitev, ki bi še bolj osamila egiptovskega predsednika v arabskem svetu, zadovoljila pa bi le Begina, ki vsako rešitev skuša odlašati v nedogled. (d.b.) ■Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA ANTONIO COMELLI PREDSEDNIK DEŽELNE VLADE IZVOLJEN Z GLASOVI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Svetovalci strank ustavnega loka so oddali bele glasovnice, ostali pa so se vzdržali - Volitve odbora bodo na prihodnji seji 21. septembra Dežela Furlanija-Julijska krajina ima od včeraj novega predsednika. Skupščina je namreč na včerajšnjem zasedanju izvolila, oziroma potrdila dosedanjega predsednika odvetnika Antonia Comellija za predsednika deželne vlade. Na seji bi morali sicer izvoliti tudi novo vlado, vendar je ostalo to vprašanje še vedno brez rešitve, ker niso stranke ustavnega loka dosegle sporazuma. Zadnji skupni sestanek med delegacijami KD, JCPI, SSk, PSI, PSDI, PRI in PLI se .je soboto ponoči zaključil, ne da bi stranke rešile to zapleteno vprašanje in se sporazumele, da bodo nadaljevalje pogajanja v prihodnjih dneh. Sporazumele so sc tudi, da ne bodo nasprotovale izvolitvi de mokristjanskega kandidata Cornel lija za predsednika deželnega odbora in se bodo zato pri glasovanju vzdržale. Do tega sklepa so prišle, kot poudarjajo v skupnem poročilu da bi omogočile sporazum med vsemi strankami ustavnega loka, ker obstajajo možnosti za širok dogo vor, pa čeprav bo treba rešiti nekatere bistvene politične in programske točke. Zaradi odsotnosti predsednika sveta Amalda Pittonija, je vče-rejšnjemu zasedanju predsedoval podpredsednik Mario Colli. Prva točka dnevnega reda je obsegala Antonio Comelli izvolitev predsednika odbora. Za njegovo izvolitev so bila potrebna tri glasovanja: na prvih dveh je bila namreč potrebna absolutna večina (31 glasov), ker pe .je pred Bednik Comelli razpolagal le s 26 gmsov glasovi (KD), je bilo potrebno še tretje glasovanje, ko je za izvolitev zadostovala le relativna večina. 'Prvo glasovanje je dalo naslednji izid: prisotnih. 59, volilo 51, vzdržalo 8, neveljavna nobena, belih glasovnic 25, Comelli pa je prejel 26 glasov. Pred drugim glasovanjem so predstavniki vseh tistih strank, ki ne sodelujejo na pogajanjih za sestavo deželnega odbora, obrazložili vzroke, zaradi katerih so se pri glasovanju vzdržali. Tako .je svetovalec Ba-razzutti (PDUP) ostro obsodil način. s katerim se vodijo pogajanja med strankami. cLista per Trieste* pa se je po besedah svetovalca Cecovinija vzdržala, ker ni bila povabljena na posvetovanja, čeprav predstavlja v Trstu dober del prebivalstva: pripomnil je tudi, da bi njegova stranka lahko pripomogla k rešitvi vprašanja deželnega odbora. Tudi svetovalec Cavallo (DP) je bil kritičen do načina, s katerim se vodijo pogajanja, ki niso po treh mesecih od junijskih volitev obrodila zaželenega rezultata. Zelo oster je bil tudi svetovalec De Agostini (Furlansko gibanje), ki .je poudaril, da ni bila na pogajanja povabljena njegova stranka, pa čeprav je v Furlaniji dosegla 13 odst. glasov. Drugo glasovanje Da je dalo naslednji izid: prisotnih 59. vzdr Žanih 11, volilo 48, neveljavna no- bena, belih 21, Comelli je prejel 26 glasov, Colli pa enega. Izid tre- tjega glasovanja pa je naslednji: prisotnih 59, vzdržanih 7, volilo 52, neveljavna nobena, belih 24, Comelli 26, Bertoli (PSDI) pa 2. Po uradni razglasitvi glasovanja se je novoizvoljeni predsednik Comelli najprej zahvalil, da ga je skupščina izvolila na tako visoko in odgovorno mesto in poudaril, da sprejema predsedniško mesto deželnega odbora s pridržkom, ki je povezan s sestavo novega odbora. Istočasno .je skupščini predlagal, da bi odbor izvolili na prihodnji seji, ki bo v četrtek, 21. septembra. V svojem kratkem nagovoru je tudi poudaril, da obstajajo možnosti za dosego širokega dogovora za rešitev vseh tistih vprašanj, ki zadevajo prebivalstvo Fur-lanije-Julijske krajine. Za Comellijev predlog so bile stranke, ki sodelujejo na pogajanjih, proti DP, PDUP, Furlansko gibanje in MSI-DN, vzdržala pa se je Lista per Trieste. Demokratične stranke upajo v pozitiven konec pogajanj Po včerajšnji seji, na kateri je skupščina izvolila predsednika deželnega odbora, je deželni tajnik KPI posl. Antonino Cuffaro izjavil, da nam izid glasovanja jasno kaže, da ni bil še dosežen sporazum med strankami ustavnega loka, ki se pogajajo za sestavo odbora; pač pa obstajajo še možnosti za dosego sporazuma, če se bo KD odpovedala predlogu o tribarvnem odboru, pa čeprav bi imel ta odbor drugačno večino. Predvsem pa obstajajo možnosti za dosego sporazuma, če bo KD sprejela program, nov način vladanja in druge zahteve, ki jih je predlagala KPI, kar je predpogoj za drugačno deželno politiko. KD pa je v tem času vodila drugačno politiko, zaradi česar je predsednik Comelli prejel izključno glasove svoje stranke, medtem ko so se svetovalci ostalih strank vzdržali. V prihodnjih dneh bomo videli, je nadaljeval posl. Cuffaro, če se hoče KD potruditi, da bi dala točen odgovor o tistih spremembah, ki jih mi zahtevamo: toda ne samo o značilnostih sporazuma, ampak in predvsem o načelnih deželnih vprašanjih. KD mora zajamčiti, da se bodo pospešila obnovitvena dela v Furlaniji, da bodo zagotovljeni posegi za omejitev gospodarske kri- ze, da se bo povečalo število delovnih mest in da bo vodEa takšno politiko, ki bi po podpisu osimskih sporazumov zagotovila Trstu in deželi mednarodno vlogo, c Sedanji položaj še vedno dopušča pozitivno rešitev — je nadaljeval deželni tajnik KPI — toda brez resničnih jamstev, da bo nova večina lahko upravljala deželo na nov način in da bo opustila stare sisteme, s katerimi je KD privedla deželo na rob prepada, bomo brez pomislekov nadaljevali našo politiko z o-pozicijo, ki je bila vedno konstruktivna in odločna, kot jo pač narekuje sedanje stanje.* Za KD je izvolitev predsednika Comellija na najvišje mesto dežele zelo nozitivno dejstvo. Deželni tajnik Coloni in načelnik svetovalske skupine Biasutti sta poudarila, da je bil predsednik Comelli s tem nagrajen za delo, ki ga je opravil v teh težavnih letih v korist celotne V NEDELJO PRED SPOMENIKOM NA BAZOVSKI GMAJNI Naše ljudstvo še enkrat izpričalo zvestobo vrednotam, za katere so padle bazoviške žrtve S polaganjem vencev, nastopom domačega pevskega zbora ter govoroma A. Mermolje in pod' predsednika pokrajine £. Martoneja počastili spomin Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša «To srečanje naj bo predvsem dokaz, da Slovenci, kljub vsem grožnjam, tu živimo in bomo živeli. Z naprednimi silami večinskega naroda se bomo ob spominu na našo težko zgodovino borili za lepšo prihodnost v demokratični državi* — s temi besedami je mlada domačinka Marinka Čufar odprla v nedeljo popoldne spominsko svečanost na bazovski gmajni, pred po- deželne skupnosti in da bo na ta način olajšano delo za sestavo deželnega odbora. Za KD je tudi pomembno dejstvo, da so se ostale stranke, ki vodijo pogajanja, pri glasovanju vzdržale, ker se bodo tako pogajanja lahko nadaljevala in da se zato lahko pozitivno (Nadaljevanje na zadnji strani) Ace Mermolja škodovanim in oskrunjenim spomenikom štiri mslovenskim junakom Bidovcu, Marušiču, Valenčiču in Milošu, ki jih je posebno fašistično sodišče pred 48 leti obsodilo na smrt. Pred spomenikom se je tudi tokrat zbrala precejšnja množica slovenskih in itahjanskih demokratov in antifašistov v potrditev, da je spomin na nekdanje žrtve še vedno trdno v zavesti našega ljudstva, ki s svojo prisotnostjo obenem potrjuje, da živo spremlja tudi današnje družbenopolitično dogajanje, vsak dan bolj mračno in zaskrbljujoče. Nedeljska svečanost na bazovski gmajni je torej v celoti izpričala navezanost naših ljudi na vrednote, za katere so darovali svoja življenja bazoviški junaki in za njimi tisoči partizanskih borcev, in istočasno željo in zahtevo, da te vrednote še naprej oplajajo vse naše nadaljnje delo. V tem duhu je s spominske svečanosti izšel tudi jasen poziv k okrepitvi budnosti pred rovarjenjem fašističnih in njim podobnih temačnih sil ter predvsem k okrepitvi enotnosti demokratičnih sil. Po uvodnih besedah Marinke Čufarjeve je pevski zbor bazovskega prosvetnega društva «Lipa» pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel ža-lostinko, članica Stalnega slovenskega gledališča Zlata Rodoškova pa je recitirala Borovo «Besedo». Predsedniki raznih krajevnih in drugih organizacij so nato položEi vence pred oskrunjeni spomenik. Vence so poklonili Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Odbor za proslavo bazoviških žrtev, uprava DANES IN JUTRI NA SEDEŽU TRŽAŠKE PREFEKTURE Srečanja medparlamentarne komisije za Osimo s krajevnimi predstavniki Protidemokratično zadržanje liste «per Trieste» in njen neodgovoren poziv (skupaj z radikalci in fašisti) na manifestacijo, ki bi bila lahko povod za izgrede Najpomembnejši poltični dogodek teh dni je, kljub sočasnim poskusom reševanja krize pokrajinske uprave in sestave deželnega odbora, prav gotovo prihod medparlamentarne komisije za izvajanje osimskih spo razumov v naše mesto. Komisija, ki ji predseduje demokristjan Sarti s podpredsednikoma Cuffarom (KPI) in Fortuno (PSI), sestavlja, kot je znano, po 15 poslancev in 15 senatorjev. Njeno predstavništvo, ker ni verjetno, da se bo predsednikovemu vabilu k obisku v Trst odzvala polna zasedba (zdi se, da bosta poleg Sartija gotovo prisotna še poslanca Cuffaro in Tombesi), se bo danes in jutri posvetovalo s krajevnimi političnimi, sindikalnimi in gospodarskimi zastopstvi, da poizve za njihovo mnenje o številnih problemih, ki jih je treba urediti pri izvajanju italijansko-jugoslovanskih sporazumov iz Osima. Ta mnenja ji bodo služila, da zavzame na seji 15. t.m. v Rimu svoja stališča, ki jih bo posredovala vladi, kot njen posvetovalni organ. Vprašanja, o katerih bodo pote kali razgovori, zadevajo izvajalne u-krepe, ki jih je vlada pooblaščena izdajati po sklepu parlamenta za uresničevanje osimskih sporazumov. Gre, kot smo že poročali, za ukrepe, ki so v zvezi z ureditvijo PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA PREFEKTURI Upanje na razjasnitev za osebje podjetja Sl RT Ministrstvo naj bi še pred koncem meseca podaljšalo dopolnilno blagajno, kar bo omogočilo izplačilo zaostalih prejemkov Vprašanje bivše steklarne Vetro-bel, ki jo je prevzela družba SIRT, da preusmeri proizvodnjo na železarski sektor in ohrani zaposlitveno raven, in ki se je v zadnjih mesecih še zaostrilo, saj delavstvo, ki je že skoraj tri leta v dopolnilni blagajni, je prejelo zadnje plače konec junija, je sicer še vedno odprto, kažejo se pa nekatera znamenja razjasnitve. Včeraj je bilo, kot smo napovedali, na prefekturi srečanje med predstavniki družbe SIRT, generalnim ravnateljem deželne finančne družbe «Friul\a», sindikalno delegacijo, ki so jo sestavljali zastopniki pokrajinskih vodstev CGIL, CISL, UIL in tovarniškega sveta, predstavnikom deželnega odbornika za industrijo, zastopnikom tržaškega župana (ki je sestanku prisostvoval le za borih 10 minut, kar daje svojevrstno spričevalo zanimanju novopečenega občinskega odbora liste «per Trieste* za stvarne probleme krajevnega gospodarstva in delavstva) ter načelnikoma deželnega urada za delo in pokrajinskega nadzomištva za delo. Na koncu peturnega posveta, ki mu je predsedoval prefekt Marro-su, so izdali sporočilo za tisk, v katerem so opredeljena stališča in obveže vseh prisotnih. Predstavniki lastnikov so potrdili namen izvesti čimprej proizvodno preusmeritev, za katero je ministrstvo za industrijo že odobrilo nov načrt naložb. Pred koncem meseca bodo finančnim u- stanovam ICIPU in FRIE predložili potrebno dokumentacijo za dopolnilni načrt, nakar bodo zasebni delničarji in družba «Friulia» vložili denar za povišanje glavnice SIRT in bodo začeli dela za preusmeritev proizvodnje, za kar so že pripravljeni izvršilni načrti. Kar zadeva dohodke osebja (gre za okrog 500 ljudi) je minister za delo zagotovil prefektu, da bodo še pred koncem septembra izdali odlok o priznanju dopolnilne blagajne za čas me-’. 21. 12. lani in 19. decembrom letos, kar bo omogočilo izplačilo dolgovanih prejemkov o-sebju. Sindikalni predstavniki so po- udarili zaskrbljenost delavstva, ker ni določen točen datum za začetek preustroja podjetja in so zahtevali od prefekta, naj stori vse možne pobude, da se olajša stiska osebja, ki mu niso izplačali prejemkov iz dopolnilne blagajne za julij in avgust. O uspehu včerajšnjega posveta bodo sindikati vsekakor poročali prizadetim delavcem na skupščini, ki bo v podjetju danes ob 8.30. • Jutri ob 20. url bo priredila sekcija KPI Pratolongo javno zborovanje na temo: «Opozicija komunistov do manjšinskega občinskega odbora ter pobude, da bi mestu zagotovili u-pravo demokratične enotnosti*. Zborovanje bo na sedežu sekcije, na vogalu med Ul. del Prato in Pendice Scoglietto. toka Soče (in z zgraditvijo jezu na rijfej); š"pbmdčjo italijanski narod nostni skupnosti v Istri, z uresničevanjem mesarje industrijske proste cone na Krasu. Krajevni predstavniki bodo prav gotovo posredovali senatorju Sartiju in njegovim sodelavcem svoje mnenje tudi o vladnih osnutkih izvajalnih odlokov, ki zadevajo preureditev Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče in zaščito slovenske narodnostne skupnosti, o katerih je pretekli teden zavzela stališče (drugega je zavrnila) pristojna komisija deželnega sveta. Srečanja se bodo začela danes ob 17.30 na prefekturi in se bodo nadaljevala na istem sedežu tudi jutri. Razpored je že načelno določen, možne so pa še spremembe in morebiti tudi dopolnitve. Popoldne bodo člani medparlamentarne komisije sprejeli tržaškega župana Cecovinija z nekaterimi «tehničnimi» odborniki, predsednika pokrajine Ghersija v spremstvu načelnikov svetovalskih skupin ustavnega loka, župane petih okoliških občin, zastopstvo trgovinske zbornice, goriškega župana, predsednika pokrajine in tamkajšnje trgovine zbornice ter predsednika luške ustanove Zanetti-ja. Kot je videti, je «Lista per Trieste* vztrajala na svoji protidemokratični odločitvi, da skuša sama predstavljati občinsko upravo, kar ji pa ni uspelo, saj bo komisija jutri posebej sprejela tudi načelnike skupin strank ustavnega loka trža škega občinskega sveta. Jutri so na sporedu še srečanje s sindikati, U-stanovo za tržaško industrijsko cono, načelniki svetovalskih skupin v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu in morda še z drugimi predstavništvi. Ob zaključku svojega bivanja v Trstu bo medparlamentarna komisija obiskala še deželno u-pravo, kjer se bo srečala z zastopstvi odbora, deželnega sveta in posebne svetovalske komisije za vprašanja izvajanja osimskega sporazuma. v katerem kritizira «podrejenost» levičarskih strank in se' zdVzčma za premestitev industrijske proste cone ter za globalno zaščito slovenske- narodnostne Skupnosti. K i Predstavnika trgovinske zbornice obiskala Reko V okviru obojestranskih prizadevanj za utrditev gospodarskega sodelovanja med Trstom in Reko je bil v petek na reški gospodarski zbornici sestanek, katerega sta se udeležila funkcionarja tržaške trgovinske zbornice G. Tamaro, odgovoren za prometna vprašanja, in F. Žiberna, odgovoren za Vprašanja turizma in kmetijstva. Reško zbornico so zastopali V. Stipčič, odgovoren za zunanjo tigovino, I, Tanšek (promet in komunikacije), T. Vičevič (mala industrija). F. Kinkela (turizem) in B. Erceg (kmetijstvo). Ob koncu daljše razprave, ki je potekala v prijateljskem in tvornem vzdušju, so prisotni izoblikovali vrsto konkretnih predlogov za pospeševanje medsebojnega sodelovanja na raznih področjih, predvsem pa v turizmu in kmetijstvu, ki jih bodo posredovali predsednikoma zbornic JUTRI SE PO DALJŠEM PREMORU SESTANE POKRAJINSKI SVET PRED REŠITVIJO KRIZE TUDI NA POKRAJINI? Demokratična javnost se sprašuje, ali bodo stranke ustavnega loka našle skupen jezik pri volitvah novega predsednika in pri sestavi programa Jutri se po večmesečnem premoru ponovno sestane tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem i.redu je politična razprava, ob koncu katere bodo morali izvoliti novega predsednika in nov pokrajinski i,od-, bor, saj je moral Ghersi.jev odbor pred meseci odstopiti, da je tako omogočil izglasovanje proračuna in preprečil komisarsko uDravo. Jasno .je, da se stranke pripravljajo na jutrišnjo sejo. Po slabem vtisu, ki so ga na vso tržaško javnost, še zlasti pa na demokratično prebivalstvo naredili predstavniki strank ustavnega loka na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, ko niso mogli najti skupnega jezika, da bi preprečili «Listi za Trst* da prevzame župansko in vsa odbomiška mesta, morajo sedaj iste stranke, ki v pokrajinskem svetu razpolagajo s 26 svetovalci od skupnih 30, nujno nisti in demokristjani s skupnimi močmi sodelovati v istem odboru. KD namreč ocjjočno.,vztraja pri stališču, da ne bo sodelovala odboru s komunisti.,jn danes, kot kaže, komunisti to,,.,pa čeprav neradi, jemljejo na znanje. Možnosti sta torej, v glavnih obrisih, dve: pokrajinski odbor s komunisti ali pokrajinski odbor z demokristjani. V enem ali v drugem primeru naj bi v odboru sodelovali tudi predstavniki ostalih strank, to je PSI, PRI, PSDI, PLI in SSa ali vsaj nekatere izmed njih. Predpogoj za smotrno dejavnost tega odbora pa .je prav v predhodnem spora/.umu med vsemi demokratičnimi strankami, pa čeprav le na program ski osnovi. Izgledi za razširitev platforme levičarskega odbora na pokrajini so torej precejšnji. O teh možnostih so že včeraj razpravljali na se dokazati, da so vendarle sposobne | stanku med predstavniki vseh najti skupni jezik in vsaj v tem i strank ustavnega loka, ki so ga izvoljenem svetu dokazati, da se prekinili zaradi obveznosti pokra- zna.jo demokratične sile zoperstaviti tistim skupinam, ki so osnovale ves svoj politični boj na protiosim- jinskega vodstva KD. Vendar se bodo predstavniki vseh sedmih strank danes ponovno srečali, kaj- ski gonji in se še danes krčevito ! ti, kot smo lahko izvedeli, so vsi opirajo teh tez. | soglašali, da ni mogoče več za Prav to dejstvo daje upati, da vlačevati in da je treba še ta ne bomo prisostvovali več ostremu teden izvoliti novega predsednika ideološkemu spopadu med demokri-, in novi pokrajinski odbor ter tako stjani in levico; vendar pa to še omogočiti redno dejavnost pokra ne pomeni, da nameravajo komu- jinske uprave. iiniiiiimiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiuiiiiiituiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiff minit.mnihiiiiuiiin niiiiiiimiintiimin hi h iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V NEDELJO PONOČI TRIJE TATINSKI PODVIGI Svoje prave namene in obenem pomanjkanje čuta odgovornosti so pa «melonarji» pokazali z odločitvijo, da pozovejo svoje privržence na Trg Unita ob času, ko bodo na prefekturi v teku razgovori. S tem v zvezi je pokrajinska federacija KPI izdala noto, v kateri poudarja, da so «Lista per Trieste* in radikalci potrdili namen strumentaliziranja tržaškega položaja, s tem, da so sklicali manifestacijo skupaj z MSI. Ta pobuda je absurdna in nevarna, potrjuje namen zaostrovanja odnosov in sporov, pomeni poskus stopiti na pot pustolovščin in iskanja incidentov, zaradi česar so si pobudniki prevzeli veliko odgovornost pred državo in pred Evropo. Zato KPI poziva vse demokrate, delavce in vse prebivalstvo naj izolirajo in zavrnejo ta poskus in naj se zavzamejo za utrditev prijateljstva in sodelovanja, ki sta ga znala Trst in Italija ustvariti z Jugoslavijo, ker «je dovolj kakor koli zakrinkanih fašističnih razsajanj pod kakršno koli pretvezo* in hoče Trst živeti v miru in napredovati na poti demokracije, prijateljstva med narodi in novega, produktivnega razvoja. V zvezi s prihodom medparlamentarne komisije je deželna svetovalska skupina PDUP izdala sporočilo, Večmilijonski plen spretnih tatov Iz stanovanja tržaškega trgovca odnesli 300 dolarjev in razne dragocene predmete - Vlom v trgovini s sadjem in zelenjavo ter v kiosku ljudskega vrta Tatovi so bili v nedeljo spet na delu. Agenti letečega oddelka raziskujejo namreč kar tri primere tatvin, med katerimi je najbolj odjeknila tista, ki jo je utrpel 34-letni trgovec Bruno Gonzato. Gonzato je v nedeljo zjutraj odšel iz stanovanja v Ul. Bonomea 217/1 ob 11. uri in ko se je zvečer okrog 20. ure vrnil domov, je takoj opazil, da nekaj ni v redu, ker je bilo stanovanje popolnoma razmetano. Trgovec je takoj poklical policijo ter ugotovil, da so tatovi odnesli razne dragulje in druge dragocene predmete za skupno vrednost 4.000.000 lir ter 300 a-meriških dolarjev v gotovini. Na kraj tatvine so kasneje prišli tudi preiskovalci znanstvenega oddelka, vendar preiskava doslej še ni privedla do konkretnih rezultatov. Okradeni trgovec je policijskim a-gentom povedal, da je v zadnjih časih v stanovanju večkrat zvonil telefon, toda ko je dvignil slušalko, je oseba na drugi strani žice prekinila zvezo. Tatovi so v nedeljo vdrli tudi v prodajalno s sadjem in zelenjavo na Furlanski cesti 43. Prodajalna je sicer v tem času zaprta zaradi počitnic, lastnica Maria Letterio pa je kljub temu odšla v nedeljo v trgovino po razne stvari, ki jih je potrebovala. Takoj je opazila, da so tatovi vdrli skozi sosedno skladišče steklenic v prodajalno ter odnesli razne steklenice vina, piva, sokov in konzervne škatle coca-cole. Povzročili so precejšnjo škodo, ki presega 600 tisoč Er. V nedeljo ponoči so okradli tudi kiosk v ljudskem vrtu v Ul. Giulia. Nočni čuvaj Beniamino Tomsich Caruso je okrog 7.30 opazil, da je kovinska navojnica kioska razbita. Takoj je o tem obvestil policijo, u-ro kasneje pa je prišel tudi lastnik Marino Franceschini, da bi kot po navadi odprl kiosk. Ko je zagledal razbito navojnico, ga je prijel živčni napad, saj so ga na podoben način okradli pred kratkim, t.j. 26. avgusta letos. Škoda, ki jo je utrpel nesrečni Franceschini, znaša pribE-žno 700 tisoč lir. • Tržaška pokrajina obvešča, da je razpisala natečaj za mesto tehničnega izvedenca. Izidi popravnih izpitov na učiteljišču in na strokovni šoli Včeraj so objavili izide popravnih izpitov še na učiteljišču in na strokovni šoli. Na UČITELJIŠČU «ANTON MARTIN SLOMŠEK* so izdelali: I. razred: Caterina Arcioni, Mara Bertocchi, Juliana Černuta, Damia-na Kralj in Graziella Metton, dva dijaka sta ’ 'a odklonjena. II. razred: Damiana Fabian, Mas similiano Gregori, Maria Razem in Alessandra Turco, trije so bili odklonjeni. III. razred: Edena Ciuch, Tanja Furlani, Tanja Grgič, Sonia Lazar, Loredana Pettirosso, Nives Racman in Morana Sossi, štirje dijaki so bili odklonjeni. Pri vstopnem izpitu v drugi razred je izdelala Nataš” Scuka, v tretji razred Romana Maiano, ena je bila odlkonjena, pri vstopnem izpitu v četrti razred sta bili dve dijakinji odklonjeni, ena pa se ni javila. Na STROKOVNEM ZAVODU ZA INDUSTRIJO IN OBRT so izdelali: La (orodni mehaniki): Alessandro Luisa, dva se nista javila. ILa (orodni mehaniki): Dario Carli. La (monterji in popravljavci radijskih in TV aparatov): Peter Franceschini, Igor Gomiscek, Francesco Kreže, Damiano Krizmancic, Roberto Slavec, eden je bil odklonjen, e-den pa se ni javil. ILa (monterji in popravljavci radijskih in TV aparatov): Walter Kerpan, Silvano Košuta, Miloš Pirc, Roberto Praselj in Adriano Sedev-cic, trije so bili odklonjeni. ILa (kemijski peraterji): Branko Kofol, Sandra Rebula, Franco Pahor in Gina Savi, eden se ni javil. tržaške pokrajine, borčevska organizacija VZPI - ANPI, tržaška federacija KPI in vaščani iz Bazovice. Spomin bazoviških žrtev je zbrana množica počastila z enominutno zbranostjo, nakar sta prevzela besedo govornika Ace Mermolja in podpredsednik pokrajine Ezio Mar-tone, na koncu pa je bazovski pevski zbor zapel «žrtvam». Ace Mermolja je najprej spregovoril o zgodovinskem pomenu žrtve bazoviških junakov ter poudaril, da je bilo njihovo mučeništvo jasen znak, da bo slovenski narod lahko živel samo, če bo znal voditi odločno borbo za svojo osamosvojitev. Govornik je nato poudaril, da je slovenski narod to jasno izpričal v narodnoosvobodilni borbi. «Ker sta itaEjanska repubUka in ustava sad osvobodilnega boja,* je med drugim dejal Memolja, «mora biti povsem jasno, da so k temu pripomogli tudi slovenski antifašisti in partizanski borci.* Tudi k dejstvu, da je bil izvoljen za predsednika repubEke antifašistični borec Pertini, so prispevaE naši fantje in dekleta, je poudaril govornik ter nato dejal, da je na tej podlagi jasno, da mora slovenska narodnostna skupnost v ItaEji dobiti vse pravice in jamstva za nemoten razvoj. ^Prizadevanja za narodne pravice, pomenijo hkrati prizadevanje za bolj demokratične družbene odnose. V Trstu in v naši dežeE ;as-no vidimo, kako žive so še sile, ki si prizadevajo, da bi družba okostenela, da bi se ne spremenila lestvice privilegijev.' Osimski sporazum pomeni novo stopnjo razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pomeni dokaz, kako se lahko rešijo še tako občutljiva vprašanja na miren način. Sporazum ponuja Trstu in dežeE možnost svežih gospodarskih iniciativ. Proti sporazumu so nastopile sile, ki živijo od starih mitov in ki sanjajo nepremično družbo. Kako živa in hkrati kako mrtva je slika Trsta, kjer je bila gospoda zares gospoda: kruta in bogata: in ko so biE revni zares revni, ko so bili revni trudni pristaniški delavci, ko So slovenski kmetje pleli na Krasu kamnite njive, ko so slovenske mlekarice prinašale bogatim tržaškim družinam sveže mleko. Takšno podobo Trsta si nekateri želijo ohraniti, proti takšni podobi se mi borimo.* so med nami sile, ki nočejo s0^ vanja med sosednjima državama' Martone je nato omenil knv ’ ki jih mora še vedno prenašati ^ venska narodnostna skupnost v ^ taliji, ter opozoril na nevarno®” . preti demokratičnemu ustroju sP* Ob tem je pozval na budnost predvsem na enotnost vseh (j™ kratičnih in antifašističnih sil-D. & Ezio Martone Včeraj-danes Danes, TOREK, 12. septembra vzide SILVIN ob 6.39 in zatone ob \» 1.211' Sonce 19.23 — Dolžjna dneva 12.44 -na vzide ob 16.26 in zatone ob Jutri, SREDA, 13. septembra FILIP Vreme včeraj: naj višja temperah1? V* ut 22,4 stopinje, najnižja 16,6, ob uri 22,4 stopinje, zračni tlak mb rahlo pada, vlaga 68 odstotna, bo jasno, veter zahednik 10 k111 w uro, morje skoraj mirno, temper® ra morja 21,3 stopinje. Govornik-"je nato- obsodil zadrža-s ■ ft(MjSTVA IN smrti nje vladnih organov v zvezi z iz- T ■ ■ 1 ■ K 1 delavo osnutka odloka za izvajanje ! Dne 1L septembra 1978 se , čl. 8 bsimskih sporazumov. «Proti sporazumov, osnutku smo se odločno uprli,* je dejal Mermolja, «ker ne moremo več razumeti in sprejeti poti, ki vodi dva koraka naprej in korak nazaj. S slovenskim; interesi ni mogoče več barantati, pogajanja morajo biti čista, ponudbe v skladu z našimi potrebami. Vsako zavla čevanje pomeni v današnjem trenutku poglabljanje krize.* Tudi podpredsednik tržaške pokrajine Ezio Martone je dejal, da se spominjamo bazoviških žrtev v težkih in zaskrbljujočih trenutkih, ko fašistične sile ponovno dvigujejo glavo. Nedopustna je namreč prisotnost morilca partizanov Almi-ranteja v tržaškem občinskem svetu in nedopustno je, da pripomorejo k izvoEtvi župana mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporništva in je imelo edino nacistično uničevalno taborišče zapadne Evrope, tudi fašistični glasovi. To je žalitev, na katero mora demokratični Trst odgovoriti, tako kot je odgovorila država na hude in krvave dogodke, kot so bili ugrabitev in umor Alda Mora in številni drugi primeri ustvarjanja napetosti. V Trstu pa smo bili v preteklih mesecih premalo budni, meni Martone, saj :e nismo zavedE, da je je v1}, pa je * stu , rodilo otrok, umrlo oseb. RODILI SO SE: Andrea Bu Federica Sanloro, Piero Clabotti, faele Acco, Pierluigi Demarchi. b. ben Caris, Paola Žago, Lucia C0® glia, Sara Doglia. v ton času nastajalo gibanje, je izbralo določene še zmerom žive revanšistične težnje in skuša zavreta proces, ki se je pričel s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Govorili smo o najbolj odprti meji v Evropi, je poudaril Martone, istočasno pa smo pozabili, da DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI UMKU SO: 60-letni MarceUo ^ nianjko, 53-letna Esterina Delise P®. Benedetti, 68-letni Bruno Semitz. letni Mario Popovaz, 85-letna AnnU\ ziata Redivo, 84-letna Anna DeP®5 vd. Degrassi, 62-Ietna Lidia Gal®n,/ 94-letna Antonia Radessich vd. slovich, 81-letni Gualtiero Frausin- 8 letni Ignazio Žiberna, 42-letna Cecconi por. Giuliani, 63-letna An>e' Karis por, Ursic, 82-letna Cler"® Brach, 58-letna ‘N tina por. Marcella rina Nordio vd. Princi, 78-letna na De Luca vd. Campanella. 87-Iej ^ Francesca Cibic vd. Ipavec, na Camilla Gottardi vd. Acanf®*' 86-letna Stefania Tome vd. Tene^ 89-letna Nicolina Fragiacomo vd. v ronese. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) ,, Ul. Dante 7, Istrska uEca 7, *** S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana U- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana P' LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: 226 165; Opčine: tel. 211001: Pros® 225-596; Nabrežina: tel 200-121: sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 2J3-13<’ Milje: tel. 271-124. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena in mama ANA ANDREJAŠČIČ por. SANCIN Pogreb bo danes, 12. septembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu. žalujoči: mož Josip, hčere Mira, Dragica in Ljuba z družinami, sinovi Marjan, Drago in Milan z družinami ter drugo sorodstvo' Boljunec, 12. septembra 1978 9 Pri ogledu zgodovinskega muzeja v Mire ■v.uk«' >i gradu so na razpolago tudi vodiči z znanjem nemškega jezika. Zapustil nas je naš dragi oče, brat in nono IVAN PURIČ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 13. t.m., ob 13.30 iz glavne bolnišnice naravnost na Repentabor. Žalujoči: sinova Milan in Ivan, hči Marija in sestra Karla z družinami Veliki Repen, Trst, 12. 9. 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zenita 3) GORIŠKI DNEVNIK SLAVNOSTNA SEJA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V DUTOVLJAH OBRAČUN KMETIJSKE DEJAVNOSTI V KRAŠKI IN BRKINSKI REGIJI Vsestranski uspehi na področju živinoreje in sklep o premagovanju mrtvila v nekaterih krajih V nedeljo je bila v Dutovljah Nzširjena slavnostna seja sklada pospeševanje kmetijstva občine ^žana. Kdor bi mislil, da je Kras Postalo območje, kjer je kmetijstvo pepelka med prpduktivnimi ^javnostmi, bi ostal nemalo presenečen ob desežkih sežanske ob-l-'lt'e na področju kmetijstva. Pred pranimi kmeti in gosti, med nji-Jii so bili predsednik občinske kon-torence SZDL Sežane Jože Korone, tajnik občinske konference Jose Stegne, predsednik tržaške kmeč-M zveze Alfonz Guštin, predsednik sdruženja rejcev sivorjave pasme tržaške pokrajine Miro Križmančič, ravnatelj opazovalnice za rastlinje bolezni v Trstu dr. Bruno Mil- Kino aj jc ajji.cietnije v Flarisdorfa pri Dunaju sj kot vtd letih doživela z znastvenega stališča I no marsirali zelo «voj.,ško« o l.l — . ----- življenjski in preprosti so bili fot- Morda še ta mesec na malem ekranu oddaje goriške postaje TV Sl AR Gre za prvo zasebno televizijsko postajo v goriški pokrajini - Poskusne oddaje trajajo že več časa - Pri televiziji bo delalo 7 mladih Goričanov • V prejšnjih dneh so se predstavniki deželne uprave sestali s predstavniki 5. vojaškega teritorialnega območja, da bi proučili možnosti revizije vojaških služnosti v nekaterih občinah naše dežele, med katerimi so vključene tudi občine Krmin, Ti« biž, Naborjet - Ovčja vas in Dolenj* v Brdih. Prosveta Pevski zbor prosvetnega društva «Kras iz Dola in s Poljan vabi vse člane na prvo vajo v novi sezoni, ki bo danes, 12. septembra. Izleti Društvo Slov. upokojencev iz Gorice sporoča, da je odhod avtobusa za izlet v Vrhniko - Bistro, dne 14. t.m., ob 7.30 s Travnika. Kino velik razmah. Vedno več je znanstvenikov in raziskovalcev, ki se sistematično ukvarjajo z raziskovanjem na tem področju, vedno več je ljudi, ki se brani klasičnih zdravil in raje rega po naravnih zdravilnih preparatih. Najnovejše raziskave so pokazale, da je propulis, eden izmed čebeljih proizvodov naravni nadomestek za antibiotike. Uživanje medu pa sploh blagodejno deluje Potovalni urad Aurora priredi naslednje izlete: ♦ 30. 9. in 1. 10 izlet na Krk. Cena 25.000' lir. ♦ 7./8. okt. izlet na Rab. Cena 28.000 lir. ♦ 14./15. okt. izlet na Mali Lošinj. Cena 30.000 lir. ♦ Od 7. do 12. okt. potovanje z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale in črne gore. Cena 149.000 lir. ♦ Od 15. do 20. okt. z letalom na Poljsko (Varšava. Gdansk in Mazurska jezera). Cena 260.000 lir. Informacije daje in prijave sprejema Potovalni urad Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60261. * * * POSEBNO OBVESTILO ZA GOSTINCE Potovalna agencija INEX prireja od nedelje, 8. oktobra, zvečer do četrtka, 12. oktobra potovanje z letalom v Barcelono na sejem gastronomije in mednarodni sejem hotelske opreme. Cena potovanja je 170.000 lir. Prijave pri Aurori. Mali oglasi 1’RODAM odlično ohranjen VVV golf LS, 75 KS letnik 76 z avtoradiom Za informacije tel. na št. 795823. PRODAM zadnjih 15 letnikov Jadran skega koledarja od leta 1964 do 1978 Tel. 410372. KUPIM rabljeno stiskalnico za tropi ne, velikost: številka 50 ali 55. Tel 228480 od 19. ure dalje. KUPIMO hišo na tržaškem podeželju po zmerni ceni. Tel. 743888. CARLI V1RG1LIO sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71. 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. I RODAM harmoniko menegazzi — 80 basov. Tel. 231889. PRODAM nov kajak, dvosedežni, znamke ASA. Primeren za lahke reke in morje. Tel. 569357. kloristi nemško govorečih ljudi iz Sappacte - Bladna. Precej navdušenja sta želi madžarska skupina «Vasas« iz Budimpešte in romunska skupina 'z Ploestija. Precej so ljudi navdušili tudi Francozi. Omenimo naj še Radovedni Goričani, ki so v teh dneh vrteli gumbe svojega televizijskega sprejemnika, so na kanalu 59 lahko videli znak z napisom rSIAR TV Gorizia. To je namreč ime nove zasebne televizijske po-,staje, ki se bo, kmalu pridružila neštetim , radijskim in, tgjs^ijsjum oddajnikom v naši deželi. Ker predstavlja televizijska postaja novost za naše mesto, smo se pozanimali pri skupini mladih, ki vodijo TV SIAR, o programih in vlogi nove televizijske postaje. «Postajo bo vodilo vsega skupaj le 7 mladih Goričanov«, nam je povedal predsednik TV SIAR Ura-berto Drossi, ki je skupno z ostalimi osebami, ki sodelujejo pri tej JU pa apiuu uiaguatjuu uttujc . . f ---** .. i vsak organizem, saj vsebuje vse brni plesi nastopila tudi čestcosio- snovi, ki so potrebne za krepitev človeškega telesa. Žal pa razne e-kološke katastrofe ne prizanašajo niti čebelam in negativno vplivajo na njihovo delovanje. Ogromno je še odprtih vprašanj v znanstvenem raziskovanju v apiterapiji. Vendar s pomočjo večjih finančnih sredstev raznih zainteresiranih u-stanov, bi privedlo do izpopolnjevanja v raziskavah, od katerih si strokovnjaki obetajo izredne uspehe na znanstveni podlagi. Prvi je predaval primarij E. Pertelj iz Maribora, ki je obravnaval prve apiterapevtske desežke dr. Filipa Terča (1844-1915) v srednji Evropi. Dr. Filip Terč, po rodu Čeh, se je leta 1878 v Mariboru posvetil zdravljenju revmatičnih bolnikov s čebeljim pikom in s tem postavil temelje sodobni apiterapiji, saj se je po njegovih izkušnjah začela zanimati za apiterapijo vsa srednja Evropa. V hali Avditorija so pripravili razstavo panjskih končnic, ki jo je o-mogočil čebelarski muzej iz Radovljice in prijetno razstavo drobnih ekslibrisov, v prvem nadstropju pa so razstavljeni razni čebelji pridelki in izdelki čebeljih pridelkov. III. simpozij o apiterapiji se bo nadaljeval jutri ob 9. uri po krajevnem času v dvorani portoroškega Avditorija. Helena Magajna Kalabreže iz Catanzara in godbo j pobudi, že vodil bivši Radio Onda Ara iz Tricesima, končno, pa je v j Est. ^Ravnatelj oddaj bo Roberto zelo živopisanih nošah in z 1„iiiiii„„i,iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiih9hh»ii»"hhh»'*'. so namreč vodili že z 2:0. sodnik Horvat pa je domačinom v prvem polčasu razveljavil še en zadetek. Sicer pa sodnik Horvat ni bil najbolj na strani Olimpije, saj je v prvem delu srečanja s pogostimi prekinitvami onemogočil igro Ljubljančanov. V drugem polčasu tekmo s Španijo v Zagrebu pa je Olimpija zaigrala bolje in dil jugoslovanske reprezentance v prvi kvalifikacijski tekmi tekmovanja za evropsko prvenstvo 4. oktobra s Španijo v Zagrebu. Kardiologi v splitski bolnišnici so Luštici priporočili mesec dni strogega mirovanja. Veliko vprašanje pa je seveda, če bo splitski trener lahko še sploh opravljal svoje delo. Za zdaj so predlagali, da bi tekmo s Španijo vodila posebna komisija, ki naj bi po tekmi med dvema reprezentančnima selekcijama (20. t.m. v Splitu) tudi določila reprezentante ga (i.l o-o 5; Monza. 1:1 1:0 Lazio 4; 20 2:1 4; Brescia. po dveh golih Rožiča je bilo sta nje izenačeno. Državni prvak Partizan in Beograda je pred prve tekmo za pokal prvakov v slabi formi. Varovanci Mladinina so z veliko težavo iztržili proti Radničkemu točko. Sodnik pa ni niti dosodil očitne e-najstmetrovke v korist domačinov. V Mostarju je Velež zmaga! z minimalno razliko, toda Sarajevo ,ie zapravilo veliko priložnost. Tudi Osijek je odpravil Zagreb z 1:0. Njihova zmaga pa bi lahko bila dokaj višja. Tokrat se je razigral Hajduk, ki je nasul Napredku kar štiri gole. Poleg tega pa je Žungul še zastreljal enajstmetrovko. Zmagala sta še Borac in Vojvodina. Nekoliko lažjo pot do zmage so imeli nogometaši iz Novega Sada. Osrednja tekma kola je bila v Zagrebu, kjer sta se spoprijela Dinamo in beograjska Crvena zvezda. Gostje so bili dvakrat v vod stvu. toda tudi te dve enajsterici sta se razšli brez zmagovalca. IZIDI 6. KOLA 2:2 2:2 0:0 1:0 1:0 2:0 2:1 4:0 1:1 ATLETIKA Atlet kranjskega , Triglava Štefan Kurnik je izboljšal mladinski jugoslovanski rekord v skoku s palico. Nova znamka znaša sedaj 4,41 m. Bologna - Lazio X Cesena - Verona 1 Foggia - Lecce 1 LR Vicenza - Bari 1 Monza - Juventus Napuli - Atalanta X Nocerina - Fiorentina X Palermo - Brescia 1 Perugia - Sambenedettese 1 Pescara - Udinese X Roma - Varese 2 Sampdoria - Rimini 2 Spal - Milan 1 KVOTE 12 - 57.380.800 lir 11 — 1.863.000 lir Beograd - Olimpija Dinamo - Crvena zvezda Radnički - Partizan Osijek - Zagreb Velež - Sarajevo Vojvodina - Rijeka Borac - Sloboda Hajduk - Napredak Željezničar - Budučnost LESTVICA Crvena zvezda 9; Vojvodina. Velež, Budučnost 3; Hajduk, Sara.je-i vo, Dinamo in Rijeka 7: Sloboda. j Partizan, Borac. Osijek 6; Radnič-Ki, Napredak 5; Zagreb. Beograd, Zel.jezničc:c 4: Olimpija 1 PRIHODNJE KOLO (17.9.) Rijeka - Beograd, Sarajevo - Vojvodina, Zagreb - Velež. Sloboda -; Osijek, Partizan - Borac, Crvena ] zvezda - Radnički. Budučnost - Di-j narao, Napredak - Željezničar. O-limpija - Hajduk. NAJBOLJŠI STRELCI 7 zadetkov: Savič (C. zvezda) 5 zadetkov: Santrae (Partizan) 4 zadetke: Žungul (Hajduk). Džafič (Sloboda), Bručič in Čerin (oba Dinamo) 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 6. KOLA 1. - 2. - 3. - 4. — 5. - 12 11 lt 1. Longa 2. Gemei 1. Uatia 2. Bouganville 1. Rupanco 2. Podista 1. Immenso 2. Don Petronio 1. Scopigno 2. Picup L Sydn,v Sid 2. Cirie KVOTE 777.766 lir 39.200 lir 5.800 lir X 1 X 1 1 X 2 1 X X 2 2 Mercator - Spartak 2:0 Kikinda - Rudar (V) 1:0 Bosna - Dinamo 1:0 Radnik - Maribor 0-0 Famos - Iskra 1:1 Rudar (L) - Čelik 0:0 Leotar - Proleter 2:0 Segesta - Novi Sad 2:1 LESTVICA Maribor 7; Rudar (L * 6; Čelik. Leotar, Novi Sad; Dinamo Rudar (V), Iskra, Famos, Šege,sta. Piole-ter, Bosna 4; Radnik. Kikinda 3; Mercator 2; Spartak 0. PRIHODNJE KOLO (17.9.) Proleter - Mercator, Čelik Leotar. Iskra - Rudar (L). Maribor -Famos. Dinamo - Radnik Novi Sad - Bosna, Rudar (V) - Segesta, Spartak - Kikinda. «Plavi» brez trenerja: Luštica dobil infarkt SPLIT — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Slavko Luštica je dobil infarkt tako da skoraj zanesljivo ne bo vo- KOLESARSTVO ' -T l • Johansson prvi EORLI — Šved Jobansson je-slavil v dirki na kronometer,, kjer so nastopili vsi največji specialisti podobnih tekmovanj. Johansson je z lahkoto opravil z Nizozemcem Schuitenom in Italijanom Baron-chellijem. Drugouvrščenemu je dal 1’3”, Baronchelliju pa skoraj tri minute (2’52”) zaostanka. VRSTNI RED 1. Johansson, ki je 65 km prevozil v 1 uri 33’08'’ s poprečno hitrostjo 42,030 km na uro 2. Schuiten po 1’03” 3. Baronchclli 2'52” 4. Torelli 3' 5. Knudsen 3'33” 6. VjšeoHni 4'54" KOŠARKA Turnir v bologni 'v Cosic v ospredju BOLOGNA — Mrzlične priprave za bližnje; svetovno prvenstvo' v Manili gredo proti koncu. Treba je še tehtnejših preizkušenj, ki lahko bolje izmerijo trenutno pripravo. V ta namen še danes začne, v Bologni trodnevni turnir, na katerem sodelujejo reprezentance Jugoslavije, I-talije in ČSSR, poleg teh gotovih protagonistov prihodnjega SP pa-f-gra še domača ekipa Amaro Haf-rvs. ESateniska publika najbolj pričakuje nov nakup Sinudyneja Kreši-mira čosiča, ki bo takoj po prvenstvu dopotoval v Bologno. SPORED Danes, 12. septembra Italija - Harrys; ČSSR - Jugoslavija Jutri, 13. septembra Jugoslavija - IIarrys; Italija -ČSSR Sreda. 14. septembra ČSSR - Harrys; Italija - Jugoslavija na startu od 120 do 150 kolesarjev. Po startu v Barkovljah so kolesarji silovito potegnili, vendar pa ni prišla do nobenega pobega, saj je bila poprečna hitrost zelo visoka in je znašala do prvega prehoda preko Opčin več kot 42 kilometrov na uro. V tem delu dirke so bili med zelo aktivnimi tudi kolesarji Adrie, in sicer Marušič, nato Ferluga, pa Vi ■ metla in C-.Ta--.ari, ki oo nato v zaključnem delu drago plačali svojo požrtvovalnost. Kolona kolesarjev, ki je proti vsem predvidevanjem vozila staljeno vse do Razklanega hriba. se je začela nato nategovati in se drobiti, tako da je v ospredju o-stalo kakih pet - deset tekmovalcev, med katerimi tudi Cerasari in Ver-ginella, ki so nato vozili strnjeno do začetka zadnjega kroga, ko je prišlo do odločilnega napada osmerice tekmovalce,v, med katerimi je bil tudi Tržičan Dean, ki so skušali priti sami na cilj. Tedaj je precej kolesarjev omagalo, saj je postala brzina naenkrat izredno visoka in se je dirka praktično odločila. Kakih deset kilometrov pred ciljem pa se je v spustu po Bazoviški cesti položaj razjasnil, saj je uspelo Dalla Rosi nabrati nekaj metrov prednosti, ki jo je nato obdržal do konca, medtem ko je odpovedal Dean. ki je prispel na cilj z enominutno zamudo, potem ko so ga ujeli zasledovalci osmerice. V raztegnjeni vrsti z večjimi ali manjšimi presledki so nato privozili skozi cilj še preostali tekmovalci, med katerimi so bili tudi trije člani lonjerske Adrie, ki so zaključili dirko, in sicer Ver-ginella, Cerasari in Marušič. Na cilj je skupno prispelo 76 kolesarjev z manjšimi ali večjimi zamudami. VRSTNI RED L Giorgio Dalla Rosa (Negozi de Zen), ki je 72 km dolgo progo prevozil v 1.48’ s poprečno hitrostjo 40 km na uro — novi italijanski prvak 2. Ricci (SC Ricci šport) 5" zaost. 3. Di Natale (GS Lombardacuscini) 4. Mu (CS Cicli Vacca) 20" 5. Lorenzi (CS Peraga) 25” 14. Jurada (Cremcaffe) — prvi tržaški kolesar 43. Verginella (Adria) 44. Cerasari (Adria) 58. Marušič (Adria) ZMAGA UDOVIČA Na kolesarski dirki v Horjulu pri Vrhniki je na 27 km dolgi progi nastopil med veterani tudi predstavnik kolesarskega kluba Adri,e Sto jan Udovič, ki je y sVoji .kategoriji ponovno zmagal in tako potrdil svojo premoč v sprintu. To je že četrta Udovičeva zmaga v letošnji sezoni. SMOLA ČOKA Mladi Adriin kolesar Sandro Čok je v nedeljo dirkal v Manzanu na 124 km dolgi progi, ki je bila s svojimi neštetimi vzponi precej naporna. Kljub temu pa se je dirka odločila v zadnjem kilometru, do koder so kolesarji privozili skupaj. Tedaj je ušla trojica tekmovalcev — Mo sole, Piccini, Dri — ki se je pomerila v sprintu za končno zmago, medtem ko se je glavnina pripravljala za sprint za osvojitev četrtega mesta. Vendar pa je prišlo tristo ROKOMET V PRIJATELJSKI TEKMI metrov pred ciljem do množičnega padca, kolesarji so morali začeti slro bremzati, nekateri so nadaljevali, vendar pa ni bilo več realne slike moči posameznih kolesarjev. I Pri padcu je bil vpleten tudi'čok, ki, je bil dotlej v odlični poziciji in bi i prav gotovo zaključil dirko med pr | vo deseterico, tako pa se je morai ; zadovoljiti z 18. mestom. Dirke so se udeležiti tudi trije kolesarji ljubljanskega Roga, med katerimi je bil najbolj aktiven Setnikar, ki je na polovici dirke poskuša! s pobegom, vendar zaman, in se je nato v sprintu uvrstil na petnajsto j mesto, medtem ko je bil Govekar; 27., Herlec pa je odstopil. VRSTNI RED L Walter Mosole (GS Caneva), ki je 124 km dolgo progo prevozil v 3.5’ s poprečno hitrostjo 40,216 km na uro 2. Piccini (Libertas Alfa lum) 3. Dri (Libertas Pratic) 5’ zaost. 4. Stefani (GS Caneva) 10” 5. Bressan (GS Caneva) 15. Setnikar (Rog Ljubljana) 18. čok (Adria) 27. Govekar (Rog Ljubljana) R'. PEČAR Miljak zopet navdušil Proti Medveščaku iz Zagreba je novi igralec Cividina dosegel kar 12 zadetkov - Gostje so zasluženo zmagali ATLETIKA MITING V RIETIJU H. Rono premočan V teku na 5000 m je zanesljivo zmagal - Simeonijeva odlična v skoku v višino (198 cm) - Mennea prvi RIETI — Ne glede na to, da na atletskem mitingu v Rietiju ni bilo številnega mednarodnega zastopstva, je bilo tekmovanje dokaj zanimivo. V prvi vrsti bi omenili neposredni obračun na 5000 m med svetovnim rekorderjem Ronom, Flo-roi-um, Oi-tisom in Vainiom .Po dveh po razili je Rono spel dokazal, da nima konkurence samo, če seveda teče tako kot je sposoben. Tudi njegov čas je vreden spoštovanja. Razočaral je novopečeni evropski prvak Ortis, ki je bil šele četrti. Prehitela sta ga Romun Floroiu in Finec Vainio. Pietro Mennea je pobral še eno premočno zmago na svoji specialni progi 200 m. Svetovna rekorderka Sara Simeoni je naskakovala lestvico na višini 202 cm. trda ni u-spcla. V teku na 1500 m Irec Cogh-lan in Poljak Malinovvski nista imela enakovrednih tekmovalcev. IZID? MOŠKI KM) m: .... Edwards (ZDA)ynq uta 10”54 Caravani (It.) 10"75 Clementoni (It.) 10”64 2f m: Mennea (It.) 20''21 Edvvards (ZDA) Caravani (It.) 21”13 400 m: Malinverni (It.) 46”90 Di Guida (It.) 47”36 Zanni (It.) 47”43 800 m: Boit (Ken.) 1’46”54 Paez (šp.) 1 1’48”04 Corradini (It.) 1’49"85 ************************."""""""".""""""'""'"Hi'.""""""...iiiimmimmiimiif..mm...iitHiiiiiiiiinmmiiiiiiiiiii..urnim, B3SH PO ZAKLJUČKU 1. MEMORIALA ŽARKA RACETA Turnir na Proseku vsestransko uspel Rekordno število gledalcev (3.000) - Bogato nagrajevanje - Naše ekipe so na splošno zadovoljile - Organizacija turnirja brezhibna Ob prisotnosti velikega števila občinstva je bilo po končani finalni tekmi Fortitudo - Portuale v krožku Primorja nagrajevanje ekip in posameznikov, ki so nastopali na «1. memorialu Žarka Raceta*. Prostor je bil za to priložnost pretesen. Mnogi so namreč morali prisostvovati nagrajevanju kar na vrtu sedeža Primorja, vendar, ker je bil prostor ozvočen, so iahko spremljali nagrajevanje ki so se ga udeležili tudi svojci Žarka Ra-ceta. V imenu Primorja je prisotne pozdravil predsednik društva Oskar Vatovec, ki se je toplo zahvalil vsem nastopajočim društvom za sodelovanje ter se je posebno zahvalil občinstvu, ki je tako živo spremljalo turnir in k temu je dodal dokaj zgovoren podatek, in sicer, da je 16 odigranim tekmam sledilo približno 5.000 gledalcev. V svojem kratkem govoru se je tudi Vatovec s skromnimi, toda s tem še bolj ganljivimi besedami spomnil Žarka Raceta, katerega je označil kot agilnega, navdušenega športnika ir. zavednega demokrata in njegova izguba pomeni za Primorje res hudo vrzel... «Njegov mladostni nasmeh bo za vedno ostal v naših srcih* je ganjlivo zaključil Vatovec. Tajnik Primorja Gabrijel Husu je nato prečital pismo, ti ga je oče Žarka, Boris Race naslovil vsem nastopajočim ekipam, organizatorjem in občinstvu, ki je spremljalo turnir in v katerem se je iskreno zahvalil vsem. ki so s tem memorialom počastili spomin Žarka. NAGRAJEVANJE Sledilo je nagrajevanje ekip. Vse nastopajoče ekipe so dobile pokale, ki so jih darovale razne ustanove in tvrdke. KONČNA LESTVICA MEMORIALA 1. Fortitudo. 2. Portuale, 3. Primorje, 4. Vesna, 5. Aurisina, 6. f 1 r Wm M(, ______ Boris Race nagrajuje kapetana zmagovite ekipe proseškega turnirja Primorec, 7. Breg, 8. S. Marco, 9. Kras, 10. Pol. Opicina, 11. Gaja. 12. Zarja. Zmagovalec, to je ekipa Forti-tuda, je poleg pokala, ki so ga darovali brati pokojnega Žarka, je dobila tudi trofejo «1. memoriala Žarka Raceta*, katero je izročil Boris Race v imenu družin Rače kapetanu Fortituda Scipizzi in ta trofeja bo last Fortituda do prihodnjega memoriala, z-»j pravilnik pravi, da memorial dokcr.čno osvoji tista ekipa, ki bo trikrat prva. Disciplinski pokal je prejela ekipa Aurisine najboljša strelca (s tremi zadetki) turnirja De Bernardi (Portuale) in Šcipizza (Fortitu do) sta dobila pokal oziroma za pestno uro. Najboljši nogometaš turnirja je bil Angilieri (Primorje) najstarejši Olenik iGaja). najmlajši pa Callegaris (Fortitudo) Najboljši nogometaš v malem finalu za 3. mesto je bil Bortolotti (Vesna), najboljši v finalu za L mesto pa Barichievich (Portuale). Najboljši vratar turnirja je bil Tor-tolo (Aurisina), najnesrečnejši no- gometaš (zakrivil je namreč dva avtogola) Krizmančič t Primorec). Nagrade so nato dobili kapetani prvih štiri uvrščenih ekip in trenerji vseh nastopajočih ekip, kot tudi maserji prvih dvab uvrščenih ekip in kapetani vseh ekip. Posebna nagrada je šla tudi simpatični ekipi Primorca, ki se ni uspela uvrstiti v finale. Tudi ostale ekipe in posamezniki so dobili še mnogo nagrad. Skratka, nagrajevanje je jasno potrdilo, da je za ta memorial vladalo izredno zanimanje, kar še enkrat potrjuje, da sp žarka Raceta vsi spoštovali in prav to spoštovanje so ga izkazali na tem memorialu, na katerem so ho teli biti vsi prisotni, da so se s svojo prisotnostjo na najlepši na čin oddolžili spominu prezgodaj preminulega Žarka Raceta. OBRAČUN Ob vsaki veliki pobudi ali prireditvi je razumljivo, da treba narediti obračun. In ker je bil L memorial Žarka Raceta ena od e-dinstvenih športnih prireditev, je prav, da podrobno pogledamo nekaj podatkov o tej športni manifestaciji, ki se je pričela 23. avgusta z izločilnimi tekmami. Na memorialu je sodelovalo 12 ekip, ki je v 16 odigranih tekmah postavilo na igrišče 202 nogometaša. Nekatere tekme so bile res zanimive, v nekaterih primerih so navijači tudi nekoliko razočarani zapustili igrišče. Dobro pa se tre ba zavedati, da smo šele ob za četku sezone in da je bil zato turnir predpriprava za bližnja prvenstva. V 16 tekmah je skupno padlo 47 golov. Igra v glavnem ni bila gro ba, kljub temu da so dosodili 30 opominov. Izključena pa sta bila le dva nogometaša: Milkovich (Primorec) in Zucca (Vesna). Poleg nogometašev je bilo občinstvo protagonist tega turnirja. O-krog 5.000 ljudi se je namreč zbralo v 16 tekmah turnirja in mislimo, da tudi tokrat (kot lansko leto) so imeli najštevilnejšo udeležbo Trebenci, ki so zvesto spremljali turnir, čeprav tokrat njihova ekipa ni šla v finale. Organizacija turnirja je bila res brezhibna, pri čemer gre nedvomno velika pohvala požrtvovalnim pro-seškim športnim delavcem, ki so z navdušenjem in elanom organizirali ta turnir. Uspeh, ki ga je žel turnir, jim je gotovo najzgovornejša pohvala in zadoščenje, obenem pa tudi priznanje, da merajo nadaljevati po tej poti, po poti ki jo je z njimi v štirih letih aktivnega sodejovanja začrtal žarko Race, ki ostaja še vedno v živem spominu prošeskih športnikov, ne le zaradi igralske vrednosti in požrtvovalnosti, temveč tudi zaradi iskrenega prijateljstva in prepričljive bodrilne besede in čeprav njegovo ime ne odmeva več na igrišču, ostaja še vedno v srcu vseh, ki so ga na Proseku in v okolici imeli radi. B. R. 1500 m L Coghlan (Irska) 3’38"9 2. Malinovvski (Polj.) 3'39”4 3. Gonzales, (Šp.) 3'43”4 5000 m: ' 1. Rono (Ken.) 13’15”5 2. Ficioiu tilom.) 13’16”7 3. Vainio (Fin.) 13’34”7 4. Ortis (It.) 13’38”5 110 m ovire: 1. Buttari (It.) 13”82 2. Giegiel (Polj.) 13”99 3. Liani (It.) ' 14”18 400 m ovire: L Dickman (It.) 51"95 2. Trevisan (It.) 52"47 3. Pessini (It.) 52”77 Višina: L Kotinek (ZDA) 218 cm 2. Raise (It.) 215 cm 3. Da vito (It.) 215 cm Palica: Pullard (ZDA) 5,35 m D'Alisera (It.) 5,30 m Tracanelli ..M 5.30 m Daljina: Cybulski (Polj.) 8,05 m 2. AjTiiW'«&.**,!»V; 'rt*™: 7,59 'ttr 3. Siega (It.) Disk': 1. De Vertcentis (It.)- 2. Mofot-te (It.) 3. Simeon (It.) ŽENSKE 200 m: 1. Bolognesi (It.) 2. Galli (It.) 3. Staccbieddi (It.) Višina: 1. Simeoni (It.) 2. BriU (Kan.) 3. ’ Dini (It.) Daljina: L Clemente (It.) 2.i Jacovelli (It.) ,3, Nini (It.) . 7,46 m 61,92 m 58,82 rh 56,76 m 24”23 25”03 25”53 198 cm 191 cm 188 cm 5,96 m 5,90 m .5,61 m TROBOJ V OLTENU Med moškimi in ženskami Jugoslavija tretja OLTEN — Pretekli konec tedna sta bila v tem švicarskem kraju a-tletska troboja' (moški: ZRN, Švica in Jugoslavija; ženske: Francija, Švica in Jugoslavija). ' ' V moški konkuraici so zmagali atleti ZRN B pred Švico in Jugoslavijo, pri ženskah pa je bila prva Francija pred domačinkami in Jugoslavijo. Med moškimi je b" vrstni red naslednji: ZRN B 146 točk, Švica 141, Jugoslavija 134; med ženskami pa: Francija 122, Švica 113, Jugoslavija 76. Že po prvem dnevu za jugoslovanske atlete in atletinje ni kazalo najbolje, s tem da je ostalo nekaj upanja za izboljšanje uvrstitve med moškimi, medtem ko je bila ženska vrsta že povsem potolčena. To nazorno kaže tudi izkupiček najboljših posameznih uvrstitev. Atleti so bili enkrat prvi (Kopitar z novim državnim rekordom na 4()0 m ovire s 50”01) dvakrat drugi in trikrat tretji. Dekleta pa so se morala zadovoljiti le z enim drugim mestom in z dvema tretjima mestoma. Drugi dan je jugoslovanskima reprezentancama prinesel nekaj več uspehov, toda do preobrata glede vrstnega reda ni prišlo. Evropski prvak Srejovič in srebrni Stekič sta zanesljivo zmagala, Životič in, Savič sta izbojevala dvojno zmago na 800 m. Med dekleti je Hrepevni-kova dobila skok v višini, Pergarjeva pa tek ha 3000 m; VESLANJE Jugoslovansko prvenstvu BLED — V nedeljo je bilo na Bledu 51. državno prvenstvo v vesla nju .Največ uspeha so imeli vesla či Krke iz Šibenika, ki so zmagali v četvercu s k larjem in osmercu. Lep uspeh sta dosegla tudi brata Golob iz Maribora, ki sta slavila v dvojcu brez krmarja. Zelo dobra je bila tudi posadka Nautilusa iz Ko pra. Prvenstvo je pokazalo, da so trenutno v Jugoslaviji tri- kvalitetne posadke, vse ostale pa bodo morale do prihodnjega domačega svetovnega prvenstva veliko delati. Cividin — Medveščak 25:27 (13:14) CIVIDIN TRST: Manzin, CunM SeaJamera, Sivini, Andreašič 7 (4j> Pischianz 4, Pellegrini. Pisani' Calcina 1. Gerebizza, ScropHta' Bozzola 1, Miljak 12 (3;. MEDVEŠČAK ZAGREB: PrP'c- Gobac, Šimac 2, Mijatovič, Vrneta 1, Krajna 8 (1). Martipovič' 9 ;(®* Rogulja 3, V. Zovko 2. Gb.inik-Sojet. ž. Zovko 1, Lalic 1. Tušek- SODNIKA: Andreašič (Trst) >n Ludvik (Koper). GLEDALCEV: približno 1.200. . V nedeljo sta se v Trstu v P11' jateljski tekmi spoprijela domač3 ekipa Cividina in Mcciveščai; ** Zagreba. Po dokaj kakovostni igri so za' služečo, a Vte : brez težav zmagali gostje z dvema, zadetkoma razlik«-Zanesljivo prednost pa so si Za' grebčani priborili , le proti koflcU tekme, ko so Tržačani nekoliko P°' pustili. V tej tekmi pa je ponovno, blestel novi «nakup» Cividina in b^' ši igralec Medveščaka Zdravko Mj" ljak. ki je bil glavni ponudnik vseh-napadov Tržačanov, obenem P3.'® sam dal kar 12 zadetkov. Miljak pa je med drugim postregel občin; stvu tudi z nekaterimi odlični1111 podajami («assists»), tako da st3 Andreašič in Pischianz lahko n«r poleno, premagala nasprotnikovega vkatarja. V vrstah gostov je odlično gj;ul ,vratar., jPrpič, ki je s svojin® posegi navdušil občinstvo, v nap®' du pa , sta blestela Martinovič *• Krajna, že sedaj lahko rečemo, da .1* Cividin z Miljkom dobil tistega igralca, s katerim verjetno v itah-janskem prvenstvu ne bo imel enakovrednega nasprotnika Na sliki: posnetek z nedeljske rokometne tekme Cividin - Medveščak. B, Lakovič HOKEJ ZRN prvak HANNOVER - ZRN je. osvojila evropski pokal v hokeju na travJ-V finalni tekmi je ZRN premagala Nizozemsko s 3:2 (3:0). Na tretJ« mesto se je .uvrstila Velika Britan1' ja, ki je v malem finalu premagal* Španijo z 2:0 (1:0). LESTVICA 1. ZRN, 2. Nizozemska, 3. Velika Britanija, 4. Španija, 5. Poljskat 6. Wales, 7. Francija, 8. irska, ?• sz; 10. ČSSR,. 11. Skob' \ 12. Gib,-raltari ' ; -. J ■ PLAVANJE PADOVA - Jim Montgometf glavni junak zadnje olimpiade /V Montrealu, je včeraj prišel v Podovo, kjer bo na povabilo plavalne; ga kluba «Nuoto 2000» dal nekaj praktičnih in teoretskih lekcij tam-krtčniim pi’.--vr'oem RUGBY tiUVfGO - Ekipa rugu.vja Bat? iz San Francisca je uspešno zaključila turnejo po Italiji, v zadnjem srečanju je v Rovigu premagal* Šanson s 27:17. OBVESTILA ŠZ BOR obvešča, da bo v petek, 15. septembra, na stadionu «1. maj» vpisovanje in sestanek za košarkarsko dejavnost v naslednjih kategorijah: — za košarkarje letnika 1969 in mlajše (od 16 do 17. ure); — za košarkarje letnikov 1967 in 1968 (od 17. do 18. ure); — za košarkarje letnikov 1965 in 1966 (od 18. do 19. ure). Sestanek bo vodil Andrej Rudes. * * # Prijave za rokomet ŠD Polet ustanavlja v letošni* športni sezoni rokometno sekcije-Vsi, ki se zanimajo za rokomet dekletu in fantje vseh starosti — se iahko javijo v športnem krožku Poleta na Opčinah, Konkonel-ska ulica 1 v poznih popoldanskih urah ali pa na ZSŠDI v Trstu. Sestanek vseh interesentov bo r sredo, 13. septembra, ob 20. uri v športnem krožku Poleta na Opčinah. # * * Prijave za minibasket ŠD Polet vabi vse najmiajše, da se udeležijo tečaja miuibaske-ta, ki se bo začel ob začetku šolskega leta na Opčinah. Dan začetka tečaju bo pravočasno javljen. avtomobilizem NA DIRKI ZA VN ITALIJE Peterson v Monzi izgubil življenje po tragične nesreče je prišlo takoj po startu - Deset avtov zapletenih v trčenje - Tudi Brambilla je težko poškodovan - Lauda je zmagal po ponovljenem startu - Andretti že svetovni prvak Silovita avtomobilska proga v je terjala novo žrtev. Šved-as Ronnie Peterson je včeraj K? prihodu v milansko bolnišnico pguarda podlegel hudim poškod-na obeh nogah in plinom, ki ■1'1 je vdihnil takoj po nesreči, ko ^njegov bolid znamke «lotus» zgo-tel, i ?ak°j po startu 49. dirke za VN I-?“je je prišlo pred prvim ovinkom ?? strahovite nesreče, v katero je S vpletenih kar deset pilotov, jmomobil na skrajni desni proge /‘'Strese?) je nenadoma zavil' na 7V° stran, da bi se tako izognil jksni ograji,, kjer se proga zoži, ‘lunta, k; je bil ža njim, pa je pHeslo naravnost v Petersonov av-Nobil na sredi proge. Bolid,' šved-pega paleta je pri priči zgorel, M pa je zadel še italijanski dir-Vittdirio Brambilla, ki je raviol tako ranjen (hudo, sicer pa vestno ne smrtno). .Nastala je, seveda, velika gneča, “lrka je bila takoj prekinjena, mno-pilotov pa - je ob pomoči redarji''' skočilo na pomoč Petersonu. Vattiostna organizacija je bila si-res brezhibna, toda vse je bilo “Jttian. Takoj po prihodu v milan-bolnišnico so švedskega pilota 1 nedeljsko dirko v Monzi je bil ranjen tudi Italijan Brambilla ?Perirali na nogah (operacija je lfajala kar 6 ur) v jutranjih urah Ja se je njegovo stanje znatno po-®labšalo. Nastale so pljučne in levične komplikacije, krvni obtok !*i dovajal več krvi možganom. Smrt ^ nastopila ob 10. uri. ..Peterson je bil star 34 let, na pitah formule 1 je prvič nastopil leta 1970, skupno je opravil 120 Men j, VN pa je osvojil devetkrat. Iverson je bil poročen in je imel Petletnega otroka. Kljub nesreči so dirko s triurno ^mudo ponovno začeli, na startu P® se je prijavilo le 17 avtomobi-°v (od 24 prijavljenih). Start so Mavih brez zastojev, povedel pa je. Villenueve (ferrari) pred Andret-{bem (lotus). Oba pilota sta si ori-Mila vehko prednost pred ostali-*** konkurenti, katere je vodil Lau- da. Medtem pa je mednarodna žirija nepričakovano dosodila tako Villeneuvu, kot Andrettiju enominutno kazen zaradi nepravilnega starta (pilota sta namreč startala prezgodaj). Čeprav je Andretti zopet kot prvi končal dirko je zmaga pripadla Laudi (brabham alfa - ro-meo) pred Watsonom (brabham) in Reutmannom (ferrari). Sam Lauda pa se ni predstavil na nagradnem po-diju, kar je jasen odraz pristopa, ki so ga imeli piloti po Petersonovi nesreči. Lauda je nato izjavil, (z njim pa se je strinjala večina pilotov), da je glavni krivec za nesrečo startni sodnik, ki ni počakal, da bi se po poizkusnem krogu vsi avtomobili ustavili. Zadnji piloti so tako prehiteli one iz prvih vrst, kar je povzročilo veliko gnečo pred prvim ovinkom. Italijanski dirkač Arturo Merzario pa je z dobršno mero avtokritike izjavil, da so za nesrečo krivi piloti sami, predvsem pa mladi, ki so vse preveč nepripravljeni in neizkušeni za tako zahtevne dirke. Naj omenimo še, da je po nedeljski dirki Američan Mario Andretti tudi matematično osvojil naslov svetovnega prvaka. Vrstni red VN Italije: 1. Lauda (brabham) 1.07’04"54 2. Watson (brabham) 1”48 3. Reutemann (ferrari) 19”01 4. Lafitte (ligier) 37”47 5. Tambay (mclaren) 40”89 6. Andretti (lotus) 46"3‘ 7. Villeneuve (ferrari) 48”48 8. Fittipaldi (copersucar) 55"24 Lestvica za svetovno prvenstvo: Andretti 64 točk, Peterson 51, Lauda 44, Reutemann 35, Depailler 32, Watson 25, Lafitte 19, Fittipaldi 15. NOGOMET V TEKMI STARI - MLADI Remi na Proseku po tekmi jedi; fižol, proseška godba pa si je privoščila kalamare. Lansko leto so mladi slavili visoko zmago, letos pa se jim to ni posrečilo, ker so se stari za to tek- mo zelo dobro pripravili in po mnenju spikerja B. Kate bi moral sodnik Faginčič dosoditi še dve e-najstmetrovki v korist poročenih. H. V. Stari — Mladi 2:2 (1:1) STARI: škrtuc, Muco, Utauca, Štueka (Cilen), Fula, Puš, Kam-pion, Uelka (Pedal), Rošo (Urca), Pineka, Ruco. MLADI: Gudla, Peljar I. (Gonzales), Piconetti, Fulino, Pištola, žžk, Mažo (Dorka), Mazzola, Bil-do (Peljer II.), Brvinc, Tino (Pe-pin). STRELCI: v 3. min. Tino, v 17. min. Pineka in v 50. min. Pineka iz enajstmetrovke, v 43. min. Dorka. SODNIK: Faginčič. Pred številno publiko se je na pro-seškem igrišču Velika Rouna tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi končala pri neodločenem izidu 2:2. Kot velja pravilo, ob primeru neodločenega izida je proseška godba stopila na voz blizu igrišča, vsa nogometaši, poročeni in neporočeni pa so ga morali vleči do vasi. Poleg tega sta obe ekipi ............ 8MB wm i m 1 - i a Med tradicionalno nogometno tekmo mladi — stari na Proseku se je marsikateri igralec posluževal tudi «nizke igre* ATLETIKA Ji NOGOMET *. V KOBLKNZU Spet poraz Rona KOBLENZ — Kenijec Rono, ki je od pomladi doslej dosegel 31 zaporednih zmag in je zato postal v atletskih krogih prav: mit, je ta teden že dvakrat okusil grenkobo poraza. V torek ga .je premagal na neobičajni razdalji 3000 m Švicar Ryffel, tokrat pa mu je zadal še drugi poraz Poljak Branislav Malinovvski. Tokrat je bil na sporedu tek na 3000 m z zaprekami, kjer je Malinovvski slavil zmago na EP v Pragi. Rono je na tej razdalji svetovni rekorder s časom 8’05”4i Očitno je, da je Rono utrujen, saj tekmuje na vrhunskih mitingih že od aprila, ko je postavil svetovni rekord v teku na 5.000 metrov. NA DIRKI PO KATALONJI Houbrecht etapno Moser skupno Belgijec Houbrecht je osvojil 4. etapo dirke po Katalonji. Na cilj 149 km dolge proge je prispel sam, z 12" prednosti pred Špancem Beldo. Moser, ki je prispel na cilj kot tretji, skupno z glavnino, pa še naprej vodi na skupni lestvici, VRSTNI RED 4. ETAPE: 1. Houbrecht (Bel.) 4.0214" 2. Belda (Šp.) po 12” 3. Moser (It.) po 32” 4. Galdos (šp.) .......................................................... NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU NA SKIROLKAH v SK Devin izvrsten v Ženevi Njegovi pionirji so zasedli kar vsa prva tri mesta V soboto, 9. t.m., so se rolkarji j Pozno v noč so si segli v roke z že-smučarskega kluba Devin udeležili i Ijo da se spet srečajo seveaa v Mav-mednarodnega tekmovanja v Ženevi j hinjah zadnjo nedeljo v mesecu ma-v Švici kjer so zabeležili izredno | ju, ko bo klub -nredil že peto med-dobre rezultate, saj so med pionirji i narodno tekmovanje na skirolkah NA TURNIRJU ZA na nerešeno vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev, potem na gradnjo nekaterih industrijskih o-fcratov na Koroškem, katerim se zoperstavljajo krogi na Koroškem ter na druga narodnostna vprašanja. V počastitev 50-letnice smrti tega velikana hrvsštva na Gradiščanske m je izšla tudi tretja, najpcpol-nejša sedanja izdaja njegovih pesmi. ERNEST RUŽIČ Bomba hudo ranila pešca v Pordenonu PORDENON - Videmski karabinjerji in tamkajšnji oddelek Digos raziskujejo ozadje zagonetne nesreče, v kateri je 57-letni Massimo Bi-scontin včeraj izgubil desno roko. Ko je stopal vzdolž Ulice Forni Vecchi tako rekoč sredi Pordenona, je na pritličnem oknu nenaseljene hiše zapazil črn predmet: misleč, da gre morebiti za prenosni radijski sprejemnik, je segel po njem, v hiou pa je nastala eksplozija. Šlo je za bombo, ki je nesrečniku tako razmesarila roko, da mu jo je bilo treba kirurško odstraniti. RIM — Preiskovalni sodnik Mar-tella je sklenil dovoliti industrijcu Giorgiu Pizziju, ki je vpleten v znani škandal Italcasse, začasno na prostost, vendar proti kavciji 300 milijonov lir. Morova ugrabitev: Mitterrand posreduje Craxijeva zavzemanja RIM — Aretacija dveh bratov Tcfani zaradi krivega pričevanja je bila povod za najrazličnejše domneve o teku preiskave o ugrabitvi in smrti predsednika KD Alda Mora. Nekateri pravijo, da so se za preiskavo odprle nove možnosti, toda v resnici se še ni zvedelo, kaj sta brata Tofani priznala in povedala na večkratnih zasliševanjih. Brata Tofani, Cosimo in Šesto, sta doma iz neke vasice pri Rieti-ju. Cosimo je prišel v Rim že pred več leti ter je postal tiskarski delavec - stavec. Ko je bil star 18 let, je prišel za njim tudi brat Šesto, ki je prav tako postal tiskar. Več let sta oba delala v tiskarni «So-let», kjer so do lanskega leta tiskali med drugim liste «Repubbli-ca» in «Manifesto». Lani je tiskarna šla na stečaj in oba brata sta se skupaj z drugimi 60 uslužbenci znašla brez dela. Cosimo je v zadnjih časih delal v neki tiskarni na Trgu Indipendenza, kjer je bilo pomanjkanje osebja zaradi dopustov, bolezni itd. Prihajal pa je iz neke tiskarne v Uh Corso. Tako pri kolegih iz zadnie tiskarne, kot pri bivših iz tiskarne «Solet», je njegova aretacija (kakor tudi njegovega brata) povzročila začudenje. Vsi trdijo, da je Cosimo miren človek, ki se ni nikoli ukvarjal s politiko in celo na sindikalnem področju, ko se je znašel na nekem odgovornem položaju (zaradi neke stavke) ni dokazal noben« posebne zmožnosti. Mati obeh bratov, ko je zvedela za aretacijo sinov, se je onesvestila. Ni se pa zmenila za zdravnikova navodila, temveč je takoj odpotovala v Rim. Tednik «L’Europeo» objavlja v svoji najnovejši številki nekatere doslej še neznane epizode iz Craxi-jevih zavzemanj za rešitev Alda Mora. Podatke je posredoval listu tajnik francoske socialistične stranke Francois Mitterrand, ki je povedal, da je Craxi seznanil s svojimi pobudami (devet dni pred Moravo smrtjo) socialistične prvake, ki so se zbrali v Madridu, Tajnik francoskih socialistov je rekel, da je Craxi povedal, kako ga Moro prosj v svojem pismu, naj papež Pavel VI., Fanfani in Saragat posredujejo pri predsedniku Leone-ju v zvezi s pomilostitvijo rdečih brigadistov. Vsi Craxijevi napori so naleteli na gluha ušesa pri demokristjanih in komunistih, ker jih je bolj zanimal izid upravnih volitev. DELOVNA AKCIJA POTEKA V ŠKOCJANU Koroški mladina sami gradijo kulturni dom Prosvetno društvo Danica bo tako končno prišlo do.lastnih prostorov CELOVEC — Z mladinsko akcijo se je včeraj v šentprimožu v občini Škocijan začela gradnja novega kulturnega doma slovenskega prosvetnega društva «Danica*. Slovenski mladinci hočejo z delovno akcijo, ki jo organizira Zveza slovenske mladine na Koroškem, kulturni dom do 12, oktobra — dotlej traja delovna akcija — postaviti v surovem. K sodelovanju so povabili tudi vse Slovencem naklonjene demokratične organizacije v Avstriji in mladino iz Jugoslavije. Slovensko prosvetno društvo Danica, ki bo s kulturnim domom končno dobilo svoj domicil, spada med najaktivnejša prosvetna društva Slovencev na Koroškem in je znano daleč preko meja ožje domovine — ne samo v Sloveniji, temveč preko Avstrije in Nemčije tja do Amerike, kjer je njegov zbor nastopil tudi že na sedežu Združenih narodov. V svojih vrstah združuje številne slovensko govoreče občane občine Škccijan v Podjuni in trenutno deluje v štirih sekcijah: v otroški in mladinski, v odrski — nedavna uprizoritev Prežihovih »Samoi-astnikov* je poleg drugih sodelujočih tudi sad te sekcije, vokalni instrumentalni in zborovski. Značilno za avstrijske razmere pa je, da je prav občina Škocijan izvzeta iz avstrijske manjšinske zakonodaje in torej tamkajšnji Slovenci ne uživajo nobenih narodnostnih pravic. Da bi odpravili akutno pomanjkanje ustreznih prostorov, se je društvo odločilo za gradnjo kulturnega doma, in Zveza slovenske mladine bo v naslednjem mesecu začela s to gradnjo. «S prvo tovrstno akcijo hočemo avstrijske oblasti opozoriti na to, da si bomo vnaprej jemali sami vse tiste pravice in podpore, ki jih s strani oblasti nismo deležni», pravijo mladinci. (Sindok) iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifliMniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB 30-LETNICI IZHAJANJA GLASILA NSKS Uspel praznik «Našega tednika TRŽAŠKI DNEVNIK Demokratične stranke (Nadaljevanje z 2. strani) Pod šotorom v Globasnici je bilo vzdušje v nedeljo prav na višku zimiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiHiiiiitiitiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiffiHiiiiiiHiiiiiHiitijiuiiiiiuiiitiiiimiiiiiiiii NA FESTIVALU «UNIIA» V GENOVI OBČILA IN EVROPA Na lem področju stoji Italija pred važnimi odločitvami GENOVA — Prvi teden programa vsedržavnega festivala tiska KPI je že mimo. Kulturne prireditve in rekreacijske pobude so tu pomešane s srečanji, ki dokazujejo, da se KPI sooča tudi z dragimi vprašanji širše perspektive in razvoja in v tem okviru vabi k sodelovanju tudi ostale politične sile. Tako je zanimivo študijsko srečanje na temo »Demokracija ter radiotelevizijski sistemi v evropski perspektivi*. Srečanje je vodil član direkcije KPI Quercioli, s svojimi poročili pa so nastopili članica evropskega parlamenta Vera Squar-cialupi, docent neapeljske univerze Michele Rak, Ivano Cipriani, član vodstva FNSI Cardulli, sociolog De Masi, poslanec Segre ter strokov-njaki Tapio (Finska), Neto (Portugalska), Durand (Francija) in Garn-sham (Vel. Britanija). Udeleženci srečanja so v svojih posegih poudarili predvsem misel, da je posredovanje informacij in kulture, se pravi dejavnosti javnih občil, eno izmed glavnih področij razrednega in idejnega spopada, katerega izidi bodo pogojevali razvoj evropskih narodov za nekaj desetletij, kajti znano je, v kolikšni meri prav poznavanje razmer in okoliščin pripomore h krepitvi demokracije in sodelovanja širše javnosti pri odločanju in torej v političnih izbirah. Med drugim so poudarili, kako lažna je teza o »objektivnosti*’ informacije, ki jo v resnici na parlamentarni ravni nadz-oruje le štiri ali pet velikih posredovalcev novic (predvsem mednarodne tiskovne a-gencije), kar predstavlja nevzdržni »filter* informiranja. Od tod tudi vidni znaki emarginacije področij tretjega in četrtega sveta, ki šteje poldrugo milijardo ljudi in čigar razvoj pogojuje tudi nadaljnji obstoj »prvega in drugega sveta*, se pravi Evrope in Severne Amerike. «Dokler v zavesti množic 'ne bo prevladalo spoznanje o tem, kakšno te^o in dimenzijo imajo problemi in izbire tega odrinjenega dela človeštva, ne bomo razumeli, zakaj je v Evropi 6 milijonov brezposelnih in tudi ne bomo sposobni rešiti mno-gokaterih naših problemov,* je v zaključku svojega poročila poudarila poslanka Vera Squarcialupi. Poseben poudarek je bil posvečen tudi vprašanjem evropskega združevanja in vlogi sredstev množičnega obveščanja pri tem. Ne gre za utopije bodočnosti: dovolj je pomisliti, da bo v prihodnjem deseletju vsa Evropa pod istim »televizijskim klobukom* mreže satelitov za oddajanje in prenašanje televizijskih znakov. V svojem posegu, v katerem se je dotaknil tudi aktualnih problemov, je Elio Quercioli poudaril, kako se morajo naDredne sile v zahodni Evropi soočiti s problemi občil. Z izjemo Portugalske in Italije so temeljna občila v glavnem organi vlad in torej oblasti, medtem ko je danes na stežaj odprto vprašanje pluralizma prisotnosti. V Italiji se ravnokar rešujejo temeljni pro- j blemi: zakon o tisku in založniški i dejavnosti, zakon o ureditvi zasebnih radijskih in televizijskih postaj, reforma RAI z radijsko decentralizacijo in ustanavljanjem tretjega deželnega televizijskega omrežja. Italija je ena izmed redkih evropskih držav, kjer so na področju občil izvedli tako globoke reforme: dovolj je pomisliti na zakon, ki ne dopušča oblikovanje «trustov» na področju tiska. Izdelavi teh zakonov, je zaključil Quercioli, so komunisti posvetili veliko svojih naporov, prav zato pa zavračajo polemike o domnevni neobčutljivosti za pluralizem, ki prihajajo s strani političnih sil, ki še danes igrajo na področju tiska in občil dvoumno vlogo, (st.s.) NEAPELJ — V San Giorgiu a Cremano nedaleč od Neaplja se je včeraj porušila petnadstropna, sicer nenaseljena stanovanjska stavba. Pri tem jo bila hudo poškodovana dekiica, ki se je tedaj z vrstpicami igrala na trgu pred poslopjem. Nadaljnje štiri osebe so bile laže ranjene. . ., j; (Foto' šelhaus) CELOVEC — Trideseto obletnico svojega izhajanja je minlilo nedeljo v Globasnici- praznoval «Naš' tednik*, glasilo ene od obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev. «Naš tednik*, ki se je v 30 letih svojega obstoja vzporedno z Narodnim svetom koroških Slovencev razvil v pomemben dejavnik političnega življenja koroških Slovencev in nič manj tehtno orožje za dosego enakopravnosti slovenske manjšine v Avstriji, je svoj praznik obhajal ob navzočnosti številnega občinstva in častnih gostov iz Slovenije in zamejstva s slavnostno akademijo v šotoru pri šoštarju v Globasnici. Na slavnosti je spregovoril tudi predsednik narodnega sveta, dr. Matevž Grilc, ki se je v slavnostnem govoru dotaknil številnih življenjsko pomembnih vprašanj slovenske manjšine. Med drugim je poudaril zahtevo, da avstrijske o-blasti takoj poskrbijo za dvojezične otroške vrtce na vsem dvojezičnem območju. Za obvezno šolstvo pa je naglasil, da je le dosledna dvojezičnost porok za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem. V zvezi s protimanjšinsko avstrijsko zakonodajo, ki temelji na sporazumu vseh treh v parlamentu zastopanili strank, je poudaril njeno absurdnost, ker Slovencem v sosednih občinah daje tudi popolnoma različne pravice oz. nobenih. žaro bodo koroški Slovenci tako dolgo opozarjali na nevzdržnost tega stanja, dokler zakon ne bo spremenjen, kajti vsi Slovenci na vsem dvojezičnem področju morajo uživati iste pravice. Grilc je ostro nastopil proti najnovejši gonji avstrijskih nemškonacionalcev, ki se z vso silo zaganjajo proti gospodarskemu sodelovanju med sosednjima Koroško in Slovenijo in jim pri tem tudi niso mar delovna mesta na že tako nerazvitem južnem Koroškem. V okviru praznika »Našega tednika* pa je že v soboto v Sekiri ob Vrbskem jezeru bila slavnostna seja predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev ,na kateri so številnim slovensko in nemško govorečim družbenim in kulturnim delavcem s te in z one strani meje podelili priznanja «Našega tednika*. (Sindok) ocenijo možnosti za dosego širokega programskega sporazuma. Predstavnika KD sta tega mnenja, čeprav priznavata, da je še veliko odprtih problemov in da nimajo majhnega pomena tista vprašanja, o katerih se je še treba sporazumeti. Vsekakor pa je zelo važna ugotovitev, da se vse politične sile zavedajo, da zahteva sedanje stanje enoten odgovor in primerne rešitve z mobilizacijo vseh tistih komponent, ki so na razpolago za konstruktiven doprinos k novi fazi razvoja dežele. Trdna volja, da bi našli skupno pot pri obnovi potresnega območja ter da bi ohranili mestu in deželi mednarodno vlogo s pravilnim izvajanjem osimskih sporazumov, je nedvomno tisti element, ki bo lahko odprl pot takemu dogovoru, ki ne bi spreminjal vloge in osnovnih izbir posameznih političnih sil. Kar pa se tiče polemik, ki so jih načele krajevne sile, ki pravijo, da so diskriminirane, ker niso bile povabljene na pogajanja, sta Coloni in Biasutti poudarila, da so se same izločile, ker so odklonile enoten razvoj in napredek celotne dežele. Predstavniki svetovalske skupine PSI so po včerajšnji seji izjavili, da niso oddali svojega glasa predsedniku Comelliju, ker so na pogajanjih ostala nerešena nekatera važna in odločilna vprašanja, tako politična, kot programska. Po mnenju socialistov je potrebno, da se iz sedanjih preverjanj izluščijo pozitivne rešitve in da se v teh trenutkih, ko se je treba spoprijeti z velikimi in nujnimi vprašanji, ustvari solidarnost, med strankami, že dejstvo, da je predsednik Comelli sprejel izvolitev s pridržkom, dovoljuje. da se pogajanja takoj nadaljujejo. da bi v deželi prišlo do preobrata, ki bi odpravil centristič-no politiko, ki je označevala velik del prejšnje zakonodajne dobe in ki je bila neprimerna glede na resnične potrebe prebivalstva. Način, po katerem je bil izvoljen predsednik Comelli, je za svetovalsko skupino PDUP skrajno negativen. Njegova izvolitev, poudarja PDUP, predstavlja nadaljnje nazadovanje levice v primerjavi s KD. PDUP navaja, da je novoizvoljeni predsednik manjšinski predsednik, ki je bil izvoljen le z glasovi njegove stranke in brez vsakršnega programa. Sestanek o novem zakonu o psihiatrični oskrbi j Deželni odbornik za higieno in S zdravstvo Romano se je sestal s j predstavniki pokrajinskih uprav, da | bi proučil sedanji položaj in pobude v zvezi z deželnim zakonom o psihiatrični oskrbi. Na sestanku je najprej odbornik Romano seznanil prisotne z ukrepi, ki jih je zavzel deželni odbor za določitev bolnišniškin ustanov, kjer bi morala delovati psihiatrična oskrba. Predstavniki pokrajinskih uprav so nato prikazali težave, ki obstajajo trenutno v vsaki pokrajini in med katerimi predstavlja osebje najtežji problem, ker se ni še dokončno sporazumelo z ustreznimi sindikalnimi organizacijami. Ob koncu sestanka je odbornik Romano pozval pokrajinske uprave naj sprejmejo vse možne ukrepe na podlagi obstoječih zakonov, da dokončno zagotovijo tiste organizacijske strukture, ki bocio potrebne pri odpravljanju dosedanjih težav v zvezi s psihiatrično oskrbo v naši deželi. ANDRIA (Bari) - Včeraj ponoči so neznanci izvršili dinamitni atentat na poslopje, v katerem stanuje občinski odbornik za javna dela, komunist Giacdmo. Siriisti. Nalezljive bolezni V preteklem tednu so v tržaški občini zabeležili tri primere tifusne mrzlice, 6 primerov salmoneloze, 4 primere noric, 2 primera rdečk in po en primer ošpic in nalezljivega vnetja jeter. OBVESTILO INCA-CGIL ZA UPOKOJENCE INPS Patronat INCA-CGIL obvešča vse upokojence INPS, katerih žena prejema minimalno pokojnino (102.500 lir), da nimajo pravice odbiti od svojih davkov 72.000 za ženo, in morajo o ženinem prejemku obvestiti INPS, da se izognejo kazni. Vsa pojasnila so na razpolago v sedežih INCA-CGIL v Trstu, Miljah, pri Do-mju, v Nabrežini in v uradih sindikatov upokojencev CGIL pri Sv. Ani, pri Sv. Ivanu; pri Sv. Jakobu, v Skednju in v Ul. Pondares. Upokojenci morajo prinesti s seboj svojo in ženino pokojninsko knjižico ter davčno številko. Ciklus predavanj o predšolski vzgoji Deželni pedagoški center prireja pred začetkom šolskega leta ciklus predavanj o problemih prilagajanja otrok na šolsko okolje. Vsak otrok, ki se prvič sooča z novo stvarnostjo, v otroškem vrtcu, naleti na vrsto problemov, zato mu je treba na neki način pomagati. O teh vprašanjih bo govoril prof. Desinan s tržaške univerze, ki je strokovnjak za vzgojo predšolskih otrok. Srečanja s prof,’ Dešinanom bodo danes v pedagoškem centru v Ul. Mazzini 25; 10. septem bra v ■osnovni šoli «D’Aošta» v Ul. Fi;ausin 2 in 26. septembra v otro škem vrtcu v Ul. Vallicula 11 v Bar-kovljah. V dopolnilo predavanjem bodo v dneh 15., 22. in 29. septembra, v že omenjenih krajih, predvajali filme o izkušnjah v nekem otroškem vrtcu naše pokrajine. Predavanja in predvajanja filmov se bodo pričela ob 16. uri. Vabljeni so predvsem starši in vzgojitelji. ČETRTKOV KONCERT Duo Mlejnik - Šetinc v cerkvi sv. Silvestra V četrtek, 14. septembra, bo ob 20.30 v cerkvi sv. Silvestra koncert Dua Mlejnik-Šetinc za violončelo in klavir. Duo sestavljata violončelist Miloš Mlejnik, ki se je rodil v Ljubljani leta 1947, kjer je tudi dokončal glasbeni študij, izpopolnil pa se je na glasbeni visoki šoli V Kolnu pod vodstvom Siegfrida Palma, in pianist Janko Šetinc, ki se je rodil v Mariboru leta 1932 in se je po glasbenem študiju v Ljubljani izpopolnjeval v Londonu in v Pragi. Miloš Mlejnik je leta 1970 prejel Prešernovo nagrado, leta 1972 prvo nagrado na natečaju «Alfred Vor-ster» v Kolnu in prvo nagrado na jugoslovanskem natečaju mladih glasbenikov. Duo Mlejnik-Šetinc bo imel na sporedu Sonato v g-molu št. 3 J. S. Bacha, Sonato v A-duru št. 3. L. V. Beethovna, Capriocio za Siegfrida Palma K. Pendereckega za violončelo, Reflaits d’Eau C. Debussgja za klavir in Pokadko L. Janačka. Prihodnji teden predstavitev glasbenega seminarja V petek,, 22. septembra, bodo ,.v časnikarskem k.rožku predstavili «Spomladanski glasbeni seminar» za leto 1979. Program je v primerjavi s prejšnjimi leti nadvse obširen, saj se bo k tečajem za klavir in petje pridružil tudi tečaj za violino pod vodstvom Franca Gullija. K vsakemu tečaju bodo pripustili 15 koncer-tistov in 50 slušateljev. Tržaška turistična in letoviščarska ustanova bo v sodelovanju z radiotelevizijo pripravila tudi koncertni spored in likovno razstavo na temo glasbe in glasbenega ustvarjanja. VPISOVANJE A*.-OTROŠKE VRTCE V OBČINI DEVIN - NABREŽINA Vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce v devinsko-nabrežinski občini bo jutri, 13. in pojutrišnjem, 14. septembra, od 9. do 12. ure. Gre za dopolnilno vpisovanje za otroke, ki bodo dopolnili 3. leto starosti najkasneje do 31. decembra in ki niso bili vpisani v poletnem roku. Pouk v občinskih otroških vrtcih se bo pričel v ponedeljek, 18. septembra, z urnikom od 8. do 12. ure. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Veliki orkestri; 9.30 Vinko Beličič: Prelistavanje pol-davnine; 9.40 Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani telovadijo: 11.00 Žarko Petan: «Igralci»; 11.35 Plošče dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Iz jugoslovanskega glasbenega repertoarja; 15.35 Napotki za dobro diskoteko; 16.30 Otroci, ali veste, da. . .; 17.05 150. obletnica Schubertove smrti; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Zgodovina slovenskega gledališča; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročile.; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.33 Poje Zdravko Čolič; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.32 Ansambel Man-drake Som: 15.45 Folk glasba; 16.00 Poje Raffaella Carra; 16.40' Flash glasba; 16.45 Orkester T. Freddolini: 17.00 Koledarček; 17.Q5 Jaz, poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah: 19.35. Do- mači. pevci zabavne glasbe; 21.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party: 22.30 Komorna glasba; 23.00 Lahka glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja s Peppi-nom Di Caprijem; 14.30 Knjižna rubrika: 15.00 Poletje z nami; 17.05 Alessandro Magno, 7. nadaljevanje; 17.40 Italijanske popevke; 18.00 Love mušic; 18.35 Politične drame: 19.10 Nabožna oddaja: 19.15 Kdo, kako. kje, kdaj: 19.30 Koncert nagrajenih na XXVI. mednarodnem polifoničnem tekmovanju »Guido d'Arezzo»: 20.30 Strnjena opereta; 21.35 Radio 1 — jazz: 22.00 Glasbena kombinacija; 23.05 Lahko noč. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton Newyorški balet 13.30 DNEVNIK 18.20 Emil Lov na rake — Deveto nadaljevanje, po romanu A- strid Lindgreen 18.45 Govori vam poveljnik — u°" kumentarec 19.20 ZAKLADNI OTOK Pozabljeni človek — Šesto nadaljevanje po romanu K L. Stevensona, za televizij0 priredil A. Giulio Majano 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.40 Veleizdaja — Prvo nadalje vanje Preiskava o Cesaru Battisti)0 21.30 AVTOMOBILI IN LJUDJE Boj med Renaultom in C1' troenom 22.20 Glasbena oddaja: Poje Gr°' ce Jones Ob koncu Premiere, DNE*' NIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. UR1 13.30 Koncert: Jean Paul in An-gelique 16.30 Varese: HOKEJ NA LEDU 18.15 Program za mladino DEČKI V SVETU: Družina Popatie 18.40 Ri: anka 18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORT . Vrnitev v Koeln — 12. ep1' zoda po romanu H.J. Ch. von Grimmelshausria 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO .20.40 DNEVNIK 2 - DOSSlER «GRANDANGOLO* Program je pripravil Ezi° Zefferi 21.30 LA STRAPA DEI QUARTI& RI ALTI, film Film je režiral Jack Clayton-Ob koncu DNEVNIK 2 ' ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.45,11.00 in 15.45 TV v šoli: Električna napetost, Priro doslovje, Risanka, Glasben' pouk 18.25 Glasbeni pejsaži Srbije: GORNJA RESAVA 18.55 OBZORNIK 19.05 Pisani svet 19.45 Po sledeh napredka 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK Industrializacija gradnje stanovanj 21.35 A.N. Tolstoj: TRNOVA POT nadaljevanka 22.55 DNEVNIK 23.10 Glasba takšna in drugačna Koper 20.00 ODPRTA MEJA Spored posvečen festivalu Unita 20.30 Slovenci v Italiji 21.00 Umetnost in umetniki 21.15 DNEVNIK 21.40 Aktualna tema: TITO, GENERALNI SEKRE TAR KPJ 22.10 Šah mat: Smrtncstna senca — TV film 23.00 A.W. Mozart: Le nozze di Figaro — opera 23.50 Narodna glasba: Folklorni ansambel France Marolt /20 9. uuii30$v&aiA. Slanu puhovka manj. Lepo in prijetno je telefonirati nekomu v mesto, pa čeprav le za to, da bi ga vprašali “Kako se počutite, kakšno je vreme?”. Toda v tem času je v letoviških krajih desetkrat več ljudi kot je sicer stalnega prebivalstva Mi smo že ustrezno ukrepali s tem, da smo okrepili napeljave, kljub temu še vedno lahko pride do težav. Posebno če skušajo vsi telefonirati ali če vsi čakajo na telefonski poziv ob isti uri. Prosimo te, da nam pomagaš. In sicer tako, da telefoniraš pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko je telefonska mreža manj obremenjena. In zapomni si, da od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure zjutraj v ponedeljek avtomatska medkrajevna telefonska zveza stane veliko manj. Točno na pol. Ce hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski zvevi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika.