Revija za kulturna in druga y/ ■ vprašanja Občine Šoštanj in širše. PRVI RAZPISI OBČINE ŠOŠTANJ str. 4 PORTRET DUNJE TINAUER str. 26 LETO ZAKLJUČILI S KONCERTOM str. 29 BARVITO V NOVO LETO S ŠOLO ZDRAVJA str. 38 ISSN 1581-8373 Poštnina plačana pri pošti 3325 Šoštanj 9 770158 183733 □ Štirideset let od porušenja župnijske cerkve v Družmirju____________________________________ Letos mineva natanko štirideset let od porušenja župnijske cerkve sv. Mihaela v Družmirju. Pred rušenjem cerkev ni bila strokovno dokumentirana in tudi med rušenjem niso bili ohranjeni vsaj arhitekturno pomembni in povedni deli stavbe, npr. kamnoseški členi. Le zagnanosti in osveščenosti zbirateljev se imamo zahvaliti, da je ohranjenih vsaj nekaj materialnih ostankov te stavbe. V nadaljevanju prispevka predstavljam kamnite člene iz šmihelske cerkve, postavljene v portal v Muzeju Velenje. Posamezni ohranjeni deli kamnitega loka so last Zvoneta A. Čebula. Prezentirani so kot rekonstrukcija portala na Velenjskem gradu, v sklopu zbirke Med romaniko in barokom - Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem. Rekonstrukcija portala, datiranega z letnico 1490. Iz zbirke Med romaniko in barokom - Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem. Zbirka Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. Foto: R. Poles. Kako je prišlo do te najdbe iz 15. stoletja? Cerkev Sv. Mihaela je bila ena od štirih vikariatnih cerkva škalske prafare. Morala je biti zelo stara, saj je že okoli leta 1200 stala v Šoštanju njena podružnica, trška cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Cerkev sv. Mihaela je bila postavljena v zaselku Družmirje, ki so ga še leta 1309 zapisali kot Tresimir, kasneje pa kot Stresimir1. Družmirska cerkev (rekli so ji tudi cerkev »šmihevske fare«) na ugrezninskem območju je bila porušena v začetku marca 1975. Rušenje družmirske cerkve pred štiridesetimi leti ostaja v spominu domačinov. Šoštanjski zbiratelj Zvone A. Čebul2 se spominja miniranja cerkve v dveh poskusih in traktorjev, ki so nato ruševine odvažali mimo njegove hiše nekam v Ravne za gradbeni material pri utrjevanju ceste. Takrat se je s svojim avtomobilom znamke Citroen Arni zapeljal k ruševinam. Odpeljal je okrog trideset kosov: nekaj kamnov, ki so bili očitno del portala, kamnit krstilnik (včasih naj bi imel železen pokrov), tri železne okenske dekorativne mreže, eno od dveh kamnitih uteži ure z letnico 1864, kos rebrastega oboka, segmente gotskih kamnitih okenskih okvirjev in del domnevno romanskega portala. Zaradi teže tovora se je zbiratelju ukvrivil spodnji nosilni del avta, pa še delavci so ga menda z nejevoljo gledali, ker jim je zmanjšal količino »nasipnega« materiala za cesto. Nekateri »rešeni« kamni so bili po pojasnilu zbiratelja del nekdanjega cerkvenega portala. Pri eni od prezidav cerkve naj bi bili uporabljeni kot gradbeni material, saj menda ta portal ni bil več viden v cerkvi ob porušenju. Iz teh kamnov je bila nato narejena rekonstrukcija portala, prezentirana v zbirki na Velenjskem gradu. Rekonstruiran portal sestavlja pet kamnov. Trije tvorijo lok; srednji od teh je sklepnik z vklesano letnico 1490 (po mnenju zbiratelja Čebula 1420). Ob cerkvi sv. Mihaela je bilo nekdaj tudi pokopališče. Tesno mimo južnega vogala pokopališča je vodila »črna pot« - pešpot, posuta z lešem iz šoštanjske tovarne usnja. Potekala je iz Družmirja proti mestu Šoštanj. Po tej poti se je zbiratelj Čebul neke noči vračal iz popoldanske službe v velenjski termoelektrarni proti domu. Bilo je ob točno ob enajsti uri in tik ob pokopališčem zidu.... Takrat se je zbudil spomin na strašljivo zgodbo iz otroških dni, ki so jo o cerkvi sv. Mihaela pred drugo svetovno vojno pripovedovali starejši: Včasih se je ponoči iz cerkve v Družmirju slišal trušč. Točno ob polnoči so cerkev iz bližnjega pokopališča ali pa kar iz tamkajšnje kostnice prikolovratili mrtveci. Bili so okostnjaki. Z ramen so si sneli lobanje in z njimi v cerkvi kegljali, da je votlo ropotalo po vsej ladji. Za keglje pa so postavili kosti. Glasno kotrljanje lobanj je tudi otrokom nagnalo strah v kosti. [y\ Družmirje leta 1961. Župnijska cerkev sv. Mihaela, Slomškov dom, pokopališče, pod njim »črna pot« (označeno) in začetek vasi. Reprodukcija fotografije iz zbirke Zvoneta A. Čebula. 1 Poles, R. et al: Sakralna dediščina Šaleške doline. Založništvo Pozoj, Velenje 1998, s. 344. 2 Pripovedoval v januarju 2015. ŠPELA POLES, VILA MAYER D List Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. Vsebina Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Vila Mayer 2 Naša občina 4 Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. Rajko Zaleznik, pobuda 9 Odgovorni urednik Po sledi govoric 10 Peter Rezman Kritične pripombe na vsebino ali obliko Lista bodo dosegle svoj namen le, če jih boste posredovali Arhitektura 12 Intervju 14 ustno ali s kratkim sporočilom na telefon 041-987-634, ali na e-naslov Napovednik 20 oeter.rezman0iamail.com. Vodenje redakcije mag. Milojka Bačovnik Komprej Dogodki in ljudje 22 Društva 24 Jezikovni pregled ZUK Rezman Portreti mladih Šoštanjčanov 26 Oblikovanje, prelom strani Zaznavanja 28 Media Center, Marko Gorjup s.p. Tisk Eurograf d.o.o. \ Podoba kulture 29 Cerkev 31 Naklada 700 izvodov. Rod Pusti Grad 32 Vse sodelavce prosimo, da prispevke Vrtec 33 za LIST št. 2a (februar 2014), pošljete najkasneje do 4. februarja 2014 na elektronski naslov: list.reviia(3>amail.com Razdvojeno srce 34 Zgodba 36 Foto naslovnice: Amadeja Komprej Šport in rekreacija 38 Ilustracije na zadnji strani: vrtec Biba Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ UPRAVA Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (UL RS št. 94/2007-UPB2, 27/2008-odl. US, 76/2008, 79/2009,51/2010,40/2012-ZUJF), Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2014 (Uradni list občine Šoštanj št. 8/2013), in 4. člena Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v občini Šoštanj v obdobju 2012 do vključno 2017 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 1/2012) objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Šoštanj za leto 2015 I. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v velikosti do 50 populacijskih enot. II. SPLOŠNI POGOJI SOFINANCIRANJA 1. Upravičenci do sofinanciranja so fizične osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb v občini Šoštanj in sicer na območjih izven aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije. 2. Čistilna naprava mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam: - čistilna naprava mora biti izdelana v skladu z enim od standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustreznim a testom oz. certifikatom. Na spletni strani Zbornice komunalnega gospodarstva je objavljen seznam nekaterih MKČN, ki izpolnjujejo kriterije. (http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005), - čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov, - za čistilno napravo mora biti izdelana ocena obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. 3. Poaoii za dodelitev sredstev za sofinanciranje aradnie MKČN so: - da stanovanjski objekti, ki se bodo priključili na MKČN ležijo v občini Šoštanj na območjih izven aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije, - da MKČN zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode za stanovanjske objekte, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja oz. v skladu z veljavno zakonodajo, - za obstoječe objekte se štejejo stanovanjski objekti, za katere so bile MKČN zgrajene od 01.01.2014 dalje. 4. Višina sofinanciranja MKČN za posamezno stanovanjsko hišo znaša 1.000,00 EUR, višina sofinanciranja MKČN za povezovanje več stanovanjskih hiš na eno čistilno napravo znaša 1.000,00 EUR po stanovanjski hiši, vendar največ do 50% investicijske vrednosti MKČN z vključenim DDV. V primeru izgradnje skupne MKČN je nosilec investicije lastnik zemljišča, na katerem bo zgrajena skupna MKČN. III. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena v proračunu Občine Šoštanj, pod proračunsko postavko 15022008, OB126-11-0021, Sofinanciranje malih čistilnih naprav, v višini 40.000,00 EUR. Sredstva se dodeljujejo upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, do porabe proračunskih sredstev tekočega leta za ta namen. Upravičenci, ki so podali popolne vloge v tekočem letu in zaradi porabe sredstev niso sklenili pogodbe o sofinanciranju, imajo ob ponovni prijavi na razpis prednost pred ostalimi prijavitelji. IV. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloga za sofinanciranje mora biti podana na predpisanem obrazcu »Vloga - prijavni obrazec -sofinanciranje MKČN«. Kandidati jo lahko dobijo na sedežu Občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj oziroma na spletni strani Občine Šoštanj: www.sostanj.si. V primeru povezovanja lastnikov več stanovanjskih hiš na skupno čistilno napravo, morajo vsi lastniki posamezne stanovanjske hiše, priključene na skupno čistilno napravo, podati skupno vlogo za sofinanciranje, medsebojna razmerja pa urediti s posebno pogodbo. Vloga se šteje za popolno, če je k vlogi priložena vsa v vlogi zahtevana dokumentacija. Kandidati lahko oddajo vloge do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu. Odpiranje vlog, ki ni javno, se bo izvajalo do 10. dne v mesecu. Kandidati lahko vloge vročijo osebno na sedežu Občine Šoštanj ali jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: »OBČINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj.« Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom: »RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MKČN - NE ODPIRAJ«. V. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Postopek vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija v roku 15 dni od obravnave vlog pripravi seznam upravičencev in upravi občine posreduje predlog za dodelitev proračunskih sredstev. Uprava občine v upravnem postopku z odločbo odloči o dodelitvi proračunskih sredstev. Zoper odločbo je možna pritožba županu. Po izdani odločbi mora upravičenec na Občino Šoštanj predložiti zahtevek za dodelitev sredstev za izaradnio MKČN skupaj z zahtevanimi prilogami. Po predložitvi zahtevka se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. VI. NADZOR IN SANKCIJE Če se ugotovi, da so bila sredstva porabljena za drug namen, ali da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov oz. je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. VII. DODATNE INFORMACIJE Kontaktna oseba za dodatne informacije v zvezi z razpisom je Simon Usar, telefon: 03 89 84 347; e-mail: simon.usar@sostanj.si Številka: 354-0008/2015 ŽUPAN OBČINE Datum: 13.1.2015 Darko MENIH, prof., Ir. Na podlagi 10. člena Zakona o Športu (Uradni list RS, št. 22/98), 7. točke Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00, 31/00), Pravilnika za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 3/11-UPB2 in 7/11), Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2015 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 1/15) in Letnega programa športa Občine Šoštanj za leto 2015 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 1/15) Občina Šoštanj objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj za leto 2015 I. Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, ki opravljajo športno dejavnost na področju Občine Šoštanj, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva in imajo sedeže na območju Občine Šoštanj, - zavodi za področje vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, s sedežem v Občini Šoštanj. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. V skladu s sprejetim proračunom in letnim programom športa Občine Šoštanj za leto 2015 so sredstva za šport v odstotkih v občinskem proračunu za leto 2015 naslednja: Program Proračunska postavka Namen Proračun 2015 v % 1805 ŠPORT IN PROSTOČASNE DEJAVNOSTI 18059001 Programi športa 100,00 1 18051001 Športna vzgoja otrok, mladine in študentov 21,50 2 18051002 Športna rekreacija 8,06 3 18051003 Kakovostni šport 47,01 5 18051004 Šport invalidov 0,40 6 18051005 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov 3,69 7 18051006 Založniška dejavnost 0,67 9 18051017 Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga 1,34 10 18051007 Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 6,72 11 18051008 Informacijski sistem na področju športa 1,21 12 18051009 Delovanje društev in športne zveze 9,40 Zato se s tem razpisom razpisuje sofinanciranje za naslednje vsebine po nacionalnem programu športa v RS: 1 - Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, 2 - Športna rekreacija, 3 - Kakovostni šport, 4 - Šport invalidov, 5 - Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov, 6 - Založniška dejavnost, 7 - Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga, 8 - Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve, 9 - Informacijski sistem na področju športa, 10 - Delovanje društev in športnih zvez. II. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis: 1. da imajo sedež v občini Šoštanj, 2. da aktivno delujejo vsaj dve leti na področju občine Šoštanj, 3. da so registrirani v skladu z zakonom, 4. da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, 5. da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih (velja za izvajalce kakovostnega športa), članstvu ter plačani članarini (velja za športna društva in športne zveze) in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, 6. redno dostavljajo občini programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke, 7. da nimajo narave vojaških bojev in podobno, 8. izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov. Posamezni izvajalci športnih programov lahko s svojimi programi za proračunska sredstva lokalne skupnosti po posameznih vsebinah kandidirajo na posameznemu razpisu le enkrat. III. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 3/11-UPB2 in 7/11) in na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju športnih programov med Občino Šoštanj in izvajalcem. IV. Rok za predložitev prijav in način predložitve: rok za prijavo programov je do petka, 13. marca 2015, do 12. ure. Prijave na enotnih obrazcih pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12,3325 Šoštanj, s pripisom “javni razpis - Sofinanciranje LPŠ v Občini Šoštanj za leto 2015”. Prijav, poslanih po roku, ne bomo upoštevali. Enotne obrazce za prijavo in ostalo razpisno dokumentacijo dobite v tajništvu župana, Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj in na spletnih straneh Občine Šoštanj: http://www.sostanj.si. Prijava mora biti dana na obrazcih naročnika. Obrazci morajo biti v celoti izpolnjeni; ne pozabite na obvezne priloge (na dnu vsakega obrazca je navedena obvezna priloga, ki spada k posameznemu obrazcu)! Obvezen del prilog so tudi poročila in dokazila o izvedenih športnih programih za leto 2014 za vse, ki poročil še niso oddali (tudi na predpisanih obrazcih). K obrazcem za prijavo priložite kopijo bilance stanja za leto 2014 (lahko naknadno, vendar najkasneje do 31. 3. 2015) in druge zahtevane priloge. Vsi, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. V primeru nejasnosti se obrnite na kontaktno osebo Občine Šoštanj. Občina Šoštanj bo sofinancirala programe v skupni višini največ 80 % zneska prihodkov posameznega društva iz leta 2014, ki so razvidni iz priloženih dokumentov. Kontaktna oseba je Tjaša Rehar, tel. št. 03 / 898 43 15, e-naslov: tjasa.rehar@sostanj.si. Vrednotenje prijav bo izvedla Komisija za vodenje javnega razpisa za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Šoštanj, ki jo je imenoval župan Občine Šoštanj, v sestavi Janko Zacirkovnik (predsednik), Bernardka Bolha, Aleksander Kavčnik, Polonca Menih, Stanko Podvratnik Tjaša Rehar in Tomaž Sinigajda. Poročilo o vrednotenju športnih programov za posamezno leto s sklepom potrdi župan Občine Šoštanj. Prijavitelji bodo o dodeljenih sredstvih obveščeni predvidoma do konca maja 2015. V. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju športnih programov. Številka: 671-4/2015 Darko Menih, prof. Datum: Šoštanj, 21. januar 2015 Župan Občine Šoštanj □ Prenova bivšega vrtca Lučka ^ Oktobra lani je svoja vrata odprl nov vrtec v Šoštanju. Z njegovim odprtjem so se spraznili objekti nekdanjih vrtcev, ki jim je potrebno dati novo namembnost in vsebino. Občina Šoštanj je pristopila k pripravi projektov, s katerimi bomo prostore Brine in Barbke preuredili v stanovanja. Oba objekta sta bila že do sedaj delno namenjena stanovanjem, delno pa vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Enoto Biba, ki je bila začasno za eno leto urejena v kulturnem domu (v prostorih bivše knjižnice), že uporabljata glasbena šola in Zavod za kulturo. Foto: arhiv Občine Največja sprememba se obeta v Lučki. Objekt bo v prihodnje namenjen mladinskim dejavnostim, v njem bo urejen tudi hostel. Projekt je pripravil Gregor Gojevič, zajema pa predvsem najbolj nujno prilagoditev prostorov za nove dejavnosti. Svoje prostore bodo v njem dobili: Društvo tabornikov Rod Pusti grad Šoštanj, Planinsko društvo Šoštanj, Šaleški alpinistični odsek in Mladinski center Šoštanj. V delu stavbe bo urejen tudi spalni del, ki bo služil kot manjši hostel. Predstavniki vseh štirih društev so sodelovali na usklajevalnih sestankih s projektantom in se strinjali glede nadaljnje razporeditve prostorov. Prav tako so se strinjali, da bodo dela, ki jih lahko opravijo, naredili sami. Posegi v stavbo ne bodo veliki, precej bo čiščenja, brušenja, beljenja. V osnutku letošnjega proračuna imamo za prenovo Lučke namenjenih 60.000 evrov. V kletnih prostorih ostane kuhinja, saj je v celoti kvalitetno opremljena in pripravljena za uporabo. V pritličju bodo trije skupni prostor: bar, konferenčna soba in dvorana za manjše prireditve. Nadalje bo v tem delu tudi atelje in soba za tabornike. V nadstropju bodo imeli pisarne Planinsko društvo in Mladinski center, tam bodo prostori hostla, prava atrakcija pa bo alpinistična soba - mansardni prostor bo v celoti opremljen z oprimki. Za nami je že prvi teden intenzivnega dela, člani vseh štirih društev so pridni, delovni in zelo strokovni. Med sabo odlično sodelujejo, kar je dober obet za kasneje, ko bodo v objektu potekale številne različne aktivnosti. TJAŠA REHAR, UNIV. DIPL. NOV., VIŠJI SVETOVALEC ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI □ Ustanovljen Strateški svet za razvoj jezer v Šaleški dolini_____________________________^ Gre tokrat res zares?! V januarju je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič imenoval Strateški svet, ki se bo ukvarjal z razvojnim projektom »Jezera v Šaleški dolini«. Aktivnosti bo usmerjal in odobraval strateški svet, ki je sestavljen iz večje skupine strokovnjakov. V Šaleški dolini so tri jezera (Škalsko, Velenjsko in Družmirsko), katerih potencial ni dovolj izkoriščen v smislu razvoja turizma ter drugih poslovnih priložnosti. Zaradi narave njihovega nastanka je še posebej pomembno, da bo nadaljnji razvoj območja dejavnosti trajnostno naravnan in da bodo okoljski, socialni ter ekonomski vidiki med sabo uravnoteženi in skrbno načrtovani. V letu 2014 je Mestna občina Velenje (MOV) izdelala dokument z naslovom »Programska zasnova območja Velenjskega in Škalskega jezera«, v okviru katerega je bila za nekatere predele ob jezerih nastavljena zasnova novih dejavnosti in za nekatere od njih tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Z namenom dopolnjevanja vsebin želijo pri MOV k sodelovanju privabiti čim širši krog strokovnjakov ter laično javnost tako iz lokalnega okolja kot tudi širše. To bi lahko bila priložnost za še celovitejšo obravnavo teh vsebin in bi se v obravnave vključilo tudi Šoštanjsko jezero, saj je nastalo iz istih razlogov kot omenjena na vzhodnem in srednjem delu doline. Novoustanovljeni svet bo pripravil več delavnic različnimi interesnimi skupinami, organizirali bodo mednarodno konferenco »Poslovne priložnosti, ki jih ponujajo jezera in objezerske površine v Šaleški dolini«, pripravili več srečanj s strokovnjaki iz Slovenije ter tujine, spoznali primere dobrih praks v sosednji Avstriji ter drugod, reševali težave povezane z lastništvom zemljišč idr. Z različnimi dejavnostmi želijo v prvem obdobju (letos?) pridobiti dovolj informacij, na podlagi katerih bi naj izdelali strateški dokument, za nadaljnje usmerjanje razvoja območja in si prizadevali pridobiti investitorje za načrtovane projekte. JOŽE MIKLAVC □ Novosti na področju osebnega dopolnilnega dela________________________________________^ 1.1.2015 so začele veljati spremembe na področju osebnega dopolnilnega dela ( v nadaljevanju ODD). Pravna podlaga za opravljanje ODD in vseh postopkov v zvezi z njim je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014- v nadaljevanju zakon) in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/2014- v nadaljevanju pravilnik ). Posameznik, ki želi opravljati ODD, mora najprej opraviti priglasitev ODD na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). To trenutno lahko stori le osebno na upravni enoti, kasneje, po prenovi e- portala, pa jo bo mogoče opraviti s kvalificiranim digitalnim potrdilom preko spletnega portala AJPES. Zakon in pravilnik delita dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo na dve skupini: A: Prva skupina del, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Ta dela so: • občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin; • občasna pomoč pri kmetijskih delih; • občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego; • občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti; • občasno prevajanje ali lektoriranje; • občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih; • občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali. B: Druga skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Ta dela so: • izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju; • izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih; • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki; • mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja. Letni prihodek izvajalca ne sme biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne sme presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju). Nadzor nad osebnim dopolnilnim delom opravlja Finančna uprava Republike Slovenije. Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 EUR do 7.000 EUR. Od 500 EUR do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno. Pogoj za legalno opravljanje ODD je poleg priglasitve na AJPES-u tudi vnaprej pridobljena vrednotnica, ki jo je od 1. januarja 2015 dalje mogoče kupiti na upravni enoti. V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike (dela pod točko A - storitve) mora vrednotnico kupiti naročnik ODD. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike (dela pod točko B - npr. izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč) pa mora vrednotnico kupiti izvajalec ODD sam. Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec npr. čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Če je vrednotnica plačana sredi meseca, velja od dneva pridobitve do konca aktualnega koledarskega meseca. Vrednotnica je določena v višini 9 EUR. Od tega je 7 EUR namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da je 1 vrednotnica približno 1 dan pokojninske dobe), 2 EUR pa sta namenjena za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ne glede na navedeno lahko osebe, ki imajo na dan 31.12.2014 priglašeno ODD po določbah prejšnjega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 - uradno prečiščeno besedilo, 29/10, 57/12 in 21/13 - ZUTD-A) in Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/02), opravljajo ODD pod pogoji in na način, veljaven na dan 31.12.2014, vendar se morajo ponovno priglasiti za opravljanje ODD na podlagi in pod pogoji novega zakona in pravilnika v šestih mesecih od začetka uporabe novega pravilnika, najkasneje do 30.6.2015. V času do ponovne priglasitve lahko opravljajo le tista dela, ki so navedena v seznamu del starega pravilnika, za legalno opravljanje teh del pa v tem času ni potrebna vrednotnica oz. plačilo prispevkov za socialno varnost. Vse dodatne informacije glede priglasitve osebnega dopolnilnega dela in pridobitve vrednotnic se lahko dobijo na Upravni enoti Velenje, lil. nadstropje, soba št. 9, ali na telefonskih številkah: 03 8995 711 in 03 8995 712 ali 051648 424 in 031 786 014. Postopek priglasitve osebnega dopolnilnega dela in pridobitev vrednotnice je objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: www.mddsz.gov.si. UPRAVNA ENOTA VELENJE □ Poročilo PP Šoštanj y\l Področje kaznivih dejanj: 16.12.2014 smo obravnavali kaznivo dejanje tatvine. Neznani storilec je učenki na osnovni šoli odtujil bundo. Starši so oškodovani za najmanj 30 EUR. 19.12.2014 smo bili obveščeni o poskusu vloma v trafiko 3dva v Šoštanju. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, za neznanim storilcem še poizvedujemo. 20.12.2014 je na interventno številko 113 poklicala lastnica lokala iz Šoštanja in prijavila pretep. Na kraju smo ugotovili, da je prišlo do pretepa med več osebami, pri tem pa so bili uporabljeni tudi nevarni predmeti. Udeleženci so bili v pretepu telesno poškodovani, vsi pa bodo svoje ravnanje zagovarjali na sodišču. 27.12.2014 je na interventno številko 113 poklical krajan Topolšice in prijavil vlom v stanovanjsko hišo. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil smo ugotovili, da je neznani storilec izkoristil odsotnost oškodovanca ter mu iz hiše odtujil denar in zlatnino. Prijavitelj je oškodovan za najmanj 20.000 EUR. 31.12.2014 smo bili poklicani v Šoštanj, kjer je najemnica lokala ugotovila, da ji je neznani storilec, tekom noči poskušal vlomiti v lokal. Ob tem ji je neznani storilec povzročil za najmanj 300 EUR škode. 3.1.2015 smo intervenirali na naslovu v Lokovici, kjer je bil krajan nasilen do žene in hčerke. Po opravljenih razgovorih s prizadetimi je bil kršitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodišču. Na policijski postaji Velenje se je 3. 1. 2015 zglasil krajan Gaberk in naznanil kaznivo dejanje grožnje. Neznani storilec mu je po telefonu grozil z bombo. Za storilcem še poizvedujemo. 12.1.2015 smo v Florjanu obravnavali tatvino dizelskega goriva iz tovornega vozila. Lastnik je oškodovan za najmanj 600 EUR. Istega dne smo v Topolšici opravili tudi ogled kraja kaznivega dejanja poskusa vloma. Neznani storilec je poskušal vlomiti v novogradnjo, pri tem pa lastniku hiše povzročil za najmanj 450 EUR škode. 14.1.2015 smo intervenirali v trgovini TUŠ v Šoštanju, kjer so pri tatvini artiklov opazili krajanko Šoštanja. Omenjeno smo nato izsledili, v postopku pa smo ji zasegli odtujene predmete. Področje javnega reda in miru: 16.12.2014 smo bili obveščeni o prepiru v večstanovanjski hiši na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Kršiteljici smo izdali plačilni nalog. Na istem naslovu smo intervenirali tudi dne 17.12. 2014, kjer je ponovno prišlo do kršitve javnega reda in miru. Tudi v tem primeru smo kršiteljici izdali plačilni nalog. 20.12.2014 smo bili obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na Železniški postaji v Šoštanju. Ob prihodu smo kršitelju izdali plačilni nalog. 1.1.2015 smo intervenirali v Šoštanju, kjer je prišlo do prepira med znankama. Svoje ravnanje bosta zagovarjali na sodišču. Na področju cestnega prometa hujših prometnih nezgod nismo obravnavali. ZORAN STOJKO KREVZEL Rajko Zaleznik, pobuda P I G Že dolgo znani anonimneži_________________________^ Spodaj je objavljena pobuda uglednega občana Rajka Zaleznika, ki je bil v prvem sklicu Sveta občine Šoštanj član tega organa. Rajko je znan kot preudaren človek. Za mnoge je njegova preudarnost podobna plačljivosti ali skromnosti. Pa ne gre ne za eno, ne za drugo. Zato njegovih pobud, ki se včasih zdijo tudi nepotrebne, ne gre pozabljati. Pa se je nam, uredništvu Lista v obilici, včasih tudi nepomembnih prispevkov, zgodilo natančno to. Da smo njegovo pobudo skoraj pozabili. Na srečo ni pozabil g. Zaleznik. Zato je v svojem previdnem slogu povprašal, kako je s tem in premaknil zadevo naprej, kot se reče. Seveda njegov zapis oziroma pobudo z velikim veseljem in vso odgovornostjo objavljamo. Še več, javno pozivamo strokovnjake, zgodovinarje, po domače »velenjske graščake«, kjer je sedež »našega« muzeja, da dokončno legitimirajo spisek, ki ga je z vso skrbnostjo in tudi takrat v upravičenem strahu sestavil še eden skromen in tihi, a žal že pokojni Šoštanjčan, g. Detlef Tičer. Naj končno sežejo kakšno leto nazaj od drobnjakarskega preučevanja udarniškega reguliranja Pake in na pol suženjske izgradnje komunističnega čudeža z nazivom novo Velenje. Prvi del dolga do pobitih in pokojnih Šoštanjčanov je že izvedel omenjeni svet občine med prvimi sklepi in obljubami in nemalo zaslug za izpolnitev te svoje predvolilne obljube na volitvah za prvega šoštanjskega župana v Republiki Sloveniji nosi tudi g. Bogdan Menih. Sedaj, po dvajsetih letih pa je res že skrajni čas, da vsaj znani, pobiti »anonimneži«, poleg domnevne množice res neznanih žrtev, dobijo svoja imena in priimke, trajno vklesane v kamen, da jih bodo svojci rodov, ki prihajajo, mogli počastiti, izraziti spoštovanje, spomin ali molitev za njimi. Vsi, ki smo kadarkoli iskali grob svojih sorodnikov moramo to razumeti, spoštovati in zastaviti svojo besedo za takšno temeljno civilizacijsko dejanje. PETER REZMAN □ Spominska plošča Šoštanjčanom ^ Pisalo se je leto 1995. Bila je nedelja 16. julija, ko je na severnem predelu Šoštanja okoli poldneva potekala komemoracija ob obeležju, ki simbolizira velik lesen križ in piramida iz pohorskega granita z napisom: 1945 -1995 / ŽRTVAM POVOJNIH POBOJEV. OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ št: FP-01142/95 Šoštanj, 10. 7. 1995 1945 - žrtvam povojnih pobojev ■ 1995 Svet občine Šoštanj je dne 22. 6. 1995 sprejel sklep, da se dne 16. 7. 1995 opravi počastitev obeležij na Goricah nad Šoštanjem, kot znak spoštovanja vsem žrtvam terorja po koncu II. svetovne vojne. V nodello, 16. malega srpana 1995, bo v ,Šoštanju, v spomin žrtev povojnih pobojev, ki so se zgodili po koncu II. svetovne vojne na Goricah nad Šoštanjem, komemoracija in blagoslov križa na Goricah. Dogodki na spominski dan se bodo opravili po sledečem vrstnem redu: 10.00 sveta maša za vse žrtve povojnih pobojev in spravo, v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju; 10,45 telovska procesija do Marijinega spomenika v Šoštanju; 12.00 komemoracija in blagoslov križa na Goricah nad Šoštanjem. Šoštanj; G orice nad Šoštanjem. 16. malega srpana 1995 Komisija sveta občine Šoštanj za postavitev obeležja na Goricah I /\SMep Sveta Občine Šoštanj o komemoraciji pri obeležju pobitim leta 1945, po koncu vojne. \ To je bil tudi spominski dan za žrtve s konca druge svetovne vojne. Spominjam se, da si je večina udeležencev tega dogodka poiskala senco pod mogočno lipo tik ob vodnem rezervoarju, taje bil zgrajen leta 1931 za potrebe prvega javnega vodovoda v Šoštanju. Tako lipa kot rezervoar pa sta nema pričevalca dejanj, ki so se zgodili 23. maja, 1945 na Us/re/fem oican/deSosZanjzpovojdjWStsfran/ÖZdc Sr/ar/ /ran. Ferde» /?udo/F F/orjanc/c /ran Cjriidn// fant f/ofer dare/ Z Je./en /ran. dajr'ia Fr/der/d deje ///ojz /fos/ F/n/on Z/ova/ /Vardo Ore/ doza Pe/an Fdmand Pe/ar Jože F/na Peun/J de// /drmanje/ Pan Pr mo n Jed JZr/s/ina P/e/erd/ pan P/eme/J /Jv/do doo/ovi/z Fra nc ■d/omse/ Jože F/Jer du.de/z~ f/as/e Ferde na m/ //rAn// Franc Be/Z/ Franc Be/ic Farja n vJ — ZaseAni sed/ar/n/ape/nc/ Zaseòni mesar Zasežn/ /rjavec josjoadn/čz de/avec s/rojevodja. j Zctse&n/ arar j Zaseia/ vr/nar Zase/m /rjoveč aj/ciz/enec Zase/n/ A/Fe lroZn/4 tzs/iizAen/a f ZaseAnz /rž ■jorec Zasehna to/ojraFmja /rjoveč Zaseinc /rjoveč zes/ciiie nec /raF//an/t /n va //d 'Zase/ju /roja/ de/avec Za se S ne /rojac ZaseAru //par /n. t/ođovodnz /ns/a/nZei ______________________________________________________/\. Luč miru iz Betlehema je mednarodna dobrodelna akcija, ki je razširjena po celotni Evropi, h nam pa prihaja že štiriindvajseto leto zapored. Nosilec akcije je Zveza tabornikov Slovenije ter Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Plamen, ki ga vsako leto prižgejo v Betlehemu, nato prispe na Dunaj, ;jer so ga letos sprejele delegacije iz več kot dvajsetih držav, ena izmed ijih je bila tudi naša delegacija. Kot vsako leto smo tudi letos taborniki rodu Pusti grad Šoštanj delili namen miru. Delili smo ga pred trgovino Tuš v Šoštanju, ga odnesli na njo svetnikov na Občino ter na Osnovno šolo Karla Destovnika-Kajuha. Za konec pa smo letos luč prvič ponesli tudi na Smrekovec in s tem uspešno zaključili akcijo. Letošnja poslanica: Za tvoj dar mi je mar »Hvala, Prijatelj. Dobil sem Tvoj dar. Prižgal si ga v Betlehemu in poskrbel, da je prišel do mene. Sprašujem se, zakaj sem ga dobil.« »Dobil si priložnost. Bodi odgovoren in pusti svoj pečat. Poskusi. Koliko ti je mar?« S.H. Zima, zima bela_____________________________^ Vsak letni čas nosi s sabo nekaj posebnega, lepega in edinstvenega. Zima ima to moč, da nam nasuje snega. Tega pa se najbolj azveselijo otroci. Foto: arhiv vrtca y\ Najmlajši člani vrtca Biba so lahko takoj po prazničnih dneh pridobivali prve izkušnje s snegom, ko smo ga prinesli v igralnico. Otroci so ga opazovali, tipali, nekateri tudi okusili in se z njim igrali. Kar kmalu so ugotovili, da daje neprijeten občutek, da je mrzel. Zato so ga previdno dajali z žlicami v posode in mešali. S snegom so kuhali in delali potičke. Ko smo igro ponovili, so bili tako pogumni, da so ga že prijemali z rokami. Opazovali so, kako se tali v njihovih toplih dlaneh in se spreminja v vodo. Miza in tla so bila kmalu mokra, zato so jih otroci s krpami pobrisali. Seveda smo odšli tudi na prosto, na sneg. Najmlajši otroci so se lahko igrali v atriju. Prvi vtis, ko so zagledali drugačno, belo površino atrija, je bil za nekatere zastrašujoč. Ob pomoči pa so se opogumili in začeli raziskovati. Poslušali so škripanje pod škornji, opazovali sledi in z lopatami polnili vedra. Naredili smo majhnega snežaka ter peli pesmi o zimi. Starejši otroci so odšli na sprehod, opazovali naravo pokrito s snežno odejo, pridobivali izkušnje s snegom, opazovali sledi, hodili po celem snegu in se z njim igrali. Veliko radosti nam daje zima, zato naj še kar traja in naj bo res bela. DAMJANA SEČKI □ Zima v vrtcu /v Praznični dnevi so nam prinesli tudi sneg. Zato smo v začetku leta tudi v vrtcu izkoristili belo odejo. Igra v okolici vrtca in na naših terasah je bila otrokom v veliko zadovoljstvo. Postavljali smo se snežake, se igrali s snegom in se valjali, z vedri in lopatami pa smo postavljali potice in gradove. V igralnicah smo se igrali didaktične igre, opazovali taljenje snega in izvajali preizkuse, slikali zimo po opazovanju in prepevali pesmi o zimi. Izkoristili smo vsako krpico snega, dokler nam ga ni sonce stopilo. JOŽICA MALUS □ Življenjska zgodba Ivana Pirečnika iz Šoštanja________________________________________________ 3. del 11-letni Ivan Pirečnik se je 2. oktobra 1952 s svojo materjo Pavlo Pirečnik vrnil v Slovenijo. Domovina ga je pričakala z mnogimi sprejemi, darili in pozdravnimi pismi. Za Ivana so zbirali tudi denar, podjetje Borba mu je celo poklonilo stalno mesečno štipendijo. Najprej mu je dobrodošlico izrekla večtisočglava množica na železniški postaji na Jesenicah. Velika množica gaje pričakala tudi na vsaki naslednji postaji. Na poti do Ljubljane je že odgovarjal v slovenščini: »Hvala Tovariši.« V prestolnici ga je pričakalo več kot 10.000 ljudi, ki so ga obdarovali in mu vzklikali: »Naš Ivan!« Celotna Slovenija se je veselila zmage na sodišču in Ivanovega prihoda v rodno deželo. Najlepši in zagotovo najbolj ganljiv sprejem je Ivan doživel v rodnem Šoštanju, kjer so ga v soboto, 3. oktobra, na osrednjem trgu pričakali večinoma vsi meščani. Tisti, ki so še živi, se še dandanes spominjajo veselega dogodka. Ko se je pripeljal, je igrala godba. V izbruhu solz je presrečna Marica prvič po desetih letih objela svojega brata. Pozdravil ga je tudi takratni šoštanjski župan Miloš Volk, ki je Ivanu sredi trga izrezal kos domačega kruha ter ga po stari šegi pogostil s sadjem in soljo. O GOSTILNO Slavnostni sprejem Ivana v Šoštanju (iz družinskega albuma M. Pirečnik) Ivan se je izjemno hitro vključil v novo okolje. Mama Pavla in sestra Marica sta bili presrečni, da ju je tako hitro sprejel za svojo družino. Še posebej se je navezal na 2-letno nečakinjo Ireno. V manj kot letu dni se je naučil tekoče govoriti slovensko. Takoj je začel obiskovati osnovno šolo, pri učenju jezika pa so mu učiteljice pomagale tudi v popoldanskem času. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, po končani gimnaziji pa se je vpisal na industrijsko kovinsko šolo v Celju in se izučil za strojnega ključavničarja. V vojski je dobil čin rezervnega oficirja. Zaposlil se je v šoštanjski termoelektrarni, kjer je delal do konca svojega življenja. L/\_ Ivan Pirečnik (na sredini) s sodelavci v šoštanjski termoelektrarni (iz družinskega albuma M. Pirečnik) Ivan je bil izjemno družaben človek, imel je veliko prijateljev, s katerimi je preživljal prosti čas. Rad se je ukvarjal s športom, predvsem z nogometom. Z nemškimi prijatelji iz otroštva se je pogosto srečeval tudi v odraslih letih. Prihajali so k njemu v Šoštanj, on pa jih je obiskoval v Nemčiji. Ivan Pirečnik (tretji z desne proti ievi) s prijatelji (iz družinskega albuma M. Pirečnik) S krušnimi starši je ohranil stike preko pisem, ki so si jih pošiljali nekajkrat letno. Zakonca Sirsch je prvič ponovno videl šele po osemnajstih letih od vrnitve v Slovenijo. Ivanova sestra Marica je povedala, da so ob prvem srečanju vsi jokali, bili so srečni. Med družinama ni bilo nobenih zamer. Do smrti krušnih staršev je Ivan z njima ostal v lepih odnosih, udeležil se je tudi njunih pogrebov. Josefine Sirsch je umrla avgusta 1985, Gustav pa manj kot leto dni za njo. Ivan je na svojo pravo družino ostal zelo navezan tudi v odraslih letih. Mama Pavla je umrla leta 1965, Ivan pa je do konca svojega življenja živel s sestro Marico v Šoštanju. Poročil se ni nikoli. Medijska pozornost gaje spremljala do konca življenja. Tako domači kot tuji novinarji so hoteli z njim opravljati intervjuje in pogovore še mnoga leta po njegovi vrnitvi v Slovenijo. Na večino intervjujev je pristal, zadnja leta življenja pa jih je nekaj tudi zavrnil. Ivan Pirečnik je umrl leta 1995. Pokopan je v Podkraju pri Velenju. Po njegovi zgodbi so leta 1954 v Veliki Britaniji posneli celovečerni igrani film z naslovom Razdvojeno srce (The Divided Heart), ki je bil na podelitvi nagrad Britanske filmske akademije nominiran v kar šestih kategorijah. Prejel je dve nagradi - za najboljšo angleško igralko (Yvonne Mitchell) in najboljšo tujo igralko (Cornell Borchers), ter nagrado Združenih narodov. V ZDA je bil izbran med pet najboljših tujih filmov. Film so predvajali po vsej Evropi. Ivanova zgodba je delno opisana tudi v romanu Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma (1955). PINAŠPEGEL Ivan Pirečnik z mamo Pavlo in sestro Marico na počitnicah na obali (iz družinskega albuma M. Pirečnik) Zgodba □ Ljubica____________________________________________________^ Sedela sem na klopci v mestnem parku in se odločala med dvema možnostma, dvema potema, ki sta vodili vsaka v svojo smer. Ena na vzhod, druga na zahod. Zdeli sta se mi kot dve izključujoči varianti, ki nista imeli popolnoma nič skupnega, dva pola, na zemljevidu oddaljena le nekaj kilometrov, v moji glavi, v mojem načinu dojemanja pa daleč vsak sebi, daleč kot severni in južni tečaj. Tehtala sem in tehtala, že vstala, naredila nekaj korakov, potem pa se vrnila na izhodišče, spet sedla in se ozrla proti nebu. Skrivenčene veje ogromne stare platane so ga zakrivale in le malo svetlobe je našlo pot do mene, majhne in sključene, blede in neodločne. Ko sem bolje pogledala, sem videla mehko, temno zeleno odejo, ki seje spuščala proti meni. Še malo, pa bo padla name in me pokrila, me skrila pred svetom, sem pomislila in se še bolj zdruznila vase. Nekaj trenutkov se mi je ta misel zdela kot nekakšna odrešitev, kot nekaj, kar s seboj prinaša mir in prijazen, šelesteči nič, potem pa sem se kar naenkrat zdrznila, vstala in ne da bi pomislila, sem stopala proti mestu. Čez deset minut sem vsa zadihana vstopila v čakalnico. Nisem sedla, kot običajno in nisem čakala, da bo sestra prišla po zdravstveno kartico. Stopila sem k okencu in potrkala: »Nujno moram do zdravnika.« »Ste naročeni?« »Ne, nisem, a res moram do njega. Takoj zdaj moram k njemu,« sem ponovila, gospodična na drugi strani pa me je želela prepričati, da to ne bo mogoče. »Kako da ne? Če vam povem, da je nujno. Ne, ne more počakatiI« »No, pa sedite. Bom vprašala zdravnika,« je nejevoljno odgovorila in se obrnila proč, jaz pa nisem sedla. Zdrži. Ne znori! Mirno. Globoko dihaj. Tako, vdih - izdih - vdih - izdih, sem si govorila, saj sem še kako dobro vedela, kaj bi pomenilo, če se ne bi zmogla obvladati. Res bi bila to bližnjica do zdravnikove pozornosti, a nič kaj prijetna in z nezavidljivimi posledicami. Enkrat sem že izkusila, kaj pomeni biti nujni primer v njihovem, medicinskem žargonu in tega si res nisem želela ponoviti, toda nekako vendarle moram dopovedati tej naduti sestri, da nisem prišla, ker bi mi bilo dolg čas. Potrebovala sem pomoč. Zares sem jo potrebovala. Stala sem ob okencu in ko se ni zgodilo nič, razen da je sestra izginila iz mojega vidnega polja, sem kljub vsemu sedla. Nisem se menila za vprašujoče poglede drugih čakajočih, nikogar nisem ogovorila in tudi nihče drug ni storil česa podobnega. Bili so kot mumije, obdani vsak s svojim ovojem molka, z glavami, potegnjeni globoko med ramena. Ne mumije, želve so, me je spreletelo. Želve, ki se skrijejo same vase, pod svoj oklep in čakajo, da nevarnost mine. Naslonila sem se na trd lesen stol, potem pa se ozrla proti stropu. Podobno kot prej v parku, sem tudi tu pogrešala svetlobo, pogrešala vsaj kak žarek, ki bi prebodel to moreče vzdušje. Namesto zlatega pramena sem na svoje veliko začudenje nad seboj spet zagledala zeleno krošnjo. Veje so se nagibale nadme in njihove nenavadne oblike so me spomnile na film, ki sem ga gledala pred nekaj dnevi, na deklico, ki se je izgubila v divjini deževnega pragozda. Pomežiknila sem. Zaprla oči in jih spet odprla, potem pa pogledala proč. Kaj naj to pomeni, sem se spraševala, prepričana, da so zlovešče veje še zmeraj nad menoj, hkrati pa sem vedela, da sedim v čakalnici bolnišnične ambulante. Napetost v meni je naraščala in naenkrat se mi je zazdelo, da mi zmanjkuje zraka. Vdih - izdih - vdih - izdih ... sem si ponavljala in se prepričevala, daje vse v redu, da čakam, kot čakajo vsi ostali, ker se čakalnica tako imenuje z namenom. Spet sem se vzravnala in se čudila naboru opreme v prostoru. Leseni stoli, ki so bili najbolj neudobni, kar sem jih kdaj videla, pusta zelena vrata, po tleh pa hladen linolej. Nikjer ničesar, kar bi razbilo ta hlad, to enoličnost, dolgočasnost, to ujetost v čakanje, ki traja in traja. Kot da se je tisti, ki je izbiral opremo, še posebej potrudil, da bi bil čas čakanja podvojen ali celo potrojen v brezizraznosti, v tiktakanju sive stenske ure, ki je nizala sekunde kot kaplje, ki so mi padale na tilnik. Zdaj sem tudi sama sedela kot ostali navzoči, s sklonjeno glavo in naraščajočim nemirom. Čez nekaj dolgih minut sem se spet ozrla proti stropu, ki to ni bil. Zelena, migetajoča odeja je bila zdaj še niže, še bliže moji glavi in prepričana sem bila, da bi jo lahko zgrabila in potegnila nase, če bi le stegnila roko. Veje so spremenile obliko, se prepletle v nekakšno živo mejo med menoj in nebom oziroma domnevnim stropom, medprostore pa so zapolnjevali veliki, nazobčani, temno zeleni listi. Spet sem umaknila pogled in pogledala po prostoru. Naenkrat sem prepoznala vse čakajoče. Kako da tega nisem takoj opazila, sem se začudila, ko pa so bili to vendarle ljudje, ki sem jih vsak dan videvala pred blokom. Dobro, v drugačnih okoliščina, drugače oblečeni, v drugih vlogah so, sem se tolažila, a hkrati dobila potrditev, da imam prav. Vsi so bili povezani, delovali so kot uigran tim, kot sistem, ki je popolnoma enoten, brez napak, brez zastranitev, brez najmanjših šumov v delovanju. Sedeli so tam in čakali, vsak s svojo nalogo, vsak v svoji, vnaprej določeni vlogi. Prepričana v svoj prav sem se delala, kot da nisem opazila nič nenavadnega. Ne bom jim pokazala, da se jih bojim. Spet sem sklonila glavo in prisluhnila. Čeprav sem ob prihodu in še nekaj časa po njem mislila, da vsi okoli mene molčijo, sem se zdaj le prepričala, da to ne drži. Šepetaje so se pogovarjali in ko sem se skrivaj ozrla, sem videla, da so se drug drugemu nasmihali in si pošiljali neverbalna sporočila, na zunaj pa so se delali, da se ne poznajo, da so popolni tujci, ki so se le naključno znašli v istem prostoru. Ko sem par minut pozorno poslušala, ni bilo več dvoma, o kom govorijo. »Dajte mi kartico. Takoj.« »Zdaj ste na vrsti, takoj ko bo zdravnik prost. Samo še kako minuto,« je rekla sestra in dvignila glavo iznad računalniškega ekrana. »Ne. Takoj mi dajte kartico. Proč moram. Tu so. Vsi so tu,« sem skoraj zavpila, hkrati pa vedela, da se moram za vsako ceno obvladati. Ne smem dovoliti, da se zgodba ponovi, nikakor ne smem dovoliti. Če moj mož izve, da sem bila tu, bo katastrofa. Pa naj ostane kartica, grem pa brez nje, sem si rekla, a v istem trenutku pomislila, da je ne smem pustiti, saj bo to dokaz, da sem bila tu. »Kartico mi dajte!« »Takoj,« je rekla in ko sem se obrnila okrog sebe, sta ob meni stala dva moška. »Pridite z nama, vse bo v redu,« je rekel prvi, drugi pa me je prijazno prijel pod roko. »Ljubica, vse to se ti samo dozdeva. K zdravniku moraš,« mi je Rok prigovarjal, kadar koli sem načela pogovor na temo najine zveze. Že nekaj mesecev sem se borila sama s seboj, vse od zimskih počitnic, ko smo z otrokoma vikend preživeli v hotelskem apartmaju. Ni se imel kam umakniti, pa je telefoniral iz kopalnice. Zvečer, ko je mislil, da spim, se je pogovarjal z žensko, za katero sem bila prepričana, da je njegova ljubica. Najprej sem misel na to odganjala, kot odženeš nadležno muho. Zamahnila sem z roko, potem sem jo poskušala ujeti med dlani, jo pomečkati in zavreči, jo uničiti, jo iztrebiti, pa mi ni uspelo. Znova in znova se je vračala, se vrinjala v najino komunikacijo, spala z nama, me obletavala zmeraj in povsod, zmeraj pogosteje in zmeraj bolj nadležno. Ko me je že skoraj prepričal, da se motim, sem ga spet slišala: »Potrpi. Pssst. Saj veš, saj vse veš. Ne morem izgovoriti ...«in tako naprej in tako naprej. Šepetal je, njegove besede pa so bile sladke, so bile kot med, ki počasi polzi z roba kozarca in se razliva na mizo, mehko in gladko in lepljivo. Nikjer in nikoli nobenega imena, nobene konkretne izjave, ki bi se je lahko oprijela, s katero bi ga lahko konfrontirala, samo šepetanje, samo nenehno igračkanje s telefonom, samo nenehni izgovori in številni prijatelji, kolegi, znanci, ki so ga klicali, ga vabili na pijačo, ko jih je spet in spet srečeval. Za zamujanja je imel zmeraj pripravljene izgovore, za moja vprašanja priliznjene fraze, za moj dvom en sam odgovor: »Spet se ti dogaja, kajne, le da ne upaš priznati. K zdravniku bi morala.« Nikoli si nisem znala zares razložiti, kaj se mi je zgodilo pred leti. Bilo je po praznovanju Rokovega rojstnega dneva. Z družbo smo si malce privoščili, se zakadili, prespali in naprej živeli svoje vsakdanje življenje. No, so ga živeli, vsi, razen mene. Začelo se je s prisluhi, ki so bili najprej čisto prijazni in skoraj nemoteči, potem pa so se stopnjevali do te mere, da sem pristala na psihiatriji. Toksična psihoza. Po trimesečnem zdravljenju sem bila prepričana, da se mi kaj podobnega ne bo več zgodilo. Natančno sem upoštevala navodila, se džointa nikoli več niti dotaknila, redno obiskovala psihiatra, jemala predpisana zdravila, doštudirala, se zaposlila, rodila in z leti pozabila na to neprijetno izkušnjo, dokler mi ni rekel: »Ljubica, spet se ti je ponovilo. Spet imaš prisluhe.« Pa jih nisem imela, prepričana sem bila, da jih nisem imela. Pogovarjal se je po telefonu, šepetal je v telefon, mene pa pošiljal k zdravniku. Nisem mu mogla dokazati, nisem se mogla prepričati, da ni res, niti, da je. Kar trajalo je in trajalo in nazadnje sem v vsaki zamujeni minuti videla neko žensko, neko domnevno Rokovo ljubico, ki je bila ali pa je ni bilo. Jaz sem bila prepričana v prvo, on je trdil drugo. To žongliranje, to skrivanje, prikrivanje, izmikanje in prepričevanje, ta neverjetna dvojnost njegovega izraza me je spravljala ob pamet. Ko se je pozno vrnil domov, je bil še bolj prijazen kot sicer, ko sem ga vprašala, s kom je govoril po telefonu, je na dolgo in široko razlagal, zdaj o tem, zdaj o onem prijatelju. Na vprašanje, zakaj je šepetal, je zmeraj ljubeznivo odgovoril, da me noče vznemirjati. Bolj sem bila prepričana v obstoj ženske, ki kot senca lega med naju, bolj me je opominjal na mojo preteklo psihotično izkušnjo. Nihala sem med svojo in njegovo resnico in nazadnje sploh nisem več ločila med otipljivo stvarnostjo in med tisto, ki se je porajala v mojem umu. Iz parka, kjer sem tehtala med možnostma, ali naj se na dan, ko sem v službi vzela dopust, odpravim v Rokovo pisarno in ga presenetim, ali naj obiščem psihiatra, sem izbrala slednjo. V bolnici sem ostala ves teden, na dan odpusta pa ga nisem poklicala, kot sva se dogovorila. Poklicala sem taksi in sama odšla domov. »Ljubica!« je vzkliknil, jaz pa nisem vedela, je bilo namenjeno meni ali njej, ki je stala za njegovim hrbtom, ogrnjena v njegovo jutranjo haljo. TANJA P. HOHLER Šport in rekreacija P i □ Roman Kavšak novi predsednik NK Šoštanj_____________________________________________^ Poudarek bo na delu z mladimi Nogometni klub Šoštanj se je, podobno kot številni drugi klubi v Šoštanju in tudi širše, v lanskem letu znašel v velikih finančnih težavah. Težave so bile celo takšne, da so trenerji drug za drugim zapuščali klub, odhajali so igralci, tudi nogometaše mlajših selekcij so starši raje vozili v sosednje Velenje in Šmartno ob Paki, kjer so bile razmere bolj urejene. Barko, ki je počasi tonila, je bil pripravljen prevzeti Roman Kavšak. Poleg njega so v upravnem odboru kluba še Boštjan Dokl Menih, ki je tudi podpredsednik kluba, Robi Lah, Milan Roškar, Jani Vačun in Vesna Andrejc. Takoj po izvolitvi so začeli z delom in uspeli ob pomoči Občine Šoštanj finančno sanirati klub, kot glavno nalogo pa so si zadali delo z mladimi. Sicer so zelo zadovoljni, da jim je uspelo obdržati tudi člansko ekipo, ki je že začela s pripravami na pomladanski del prvenstva. Vodenje članov je prevzel Ervin Polovšak, ki je na mestu glavnega trenerja zamenjal Josipa Vugrinca. Kadrovsko se krepi tudi strokovni štab mlajših selekcij - Janiju Vačunu sta se pri delu z mladimi pridružila Sandi Barukčič in Miha Šmon. V klubu vabijo vse nadobudne nogometaše, da se jim pridružijo. Letos bodo poskrbeli tudi za aktivno preživljanje zimskih počitnic, zato vse otroke vabijo na Brcarijo, in sicer vsak dan od 16. do 20. februarja med 9. in 12. uro. Otroci bodo pod vodstvom usposobljenih trenerjev spoznavali in osvajali prvine nogometne igre, otroci pa bodo razdeljeni v skupine glede na starost in predznanje. Prijavite se lahko po e-pošti nk.sostanj@gmail.com, in sicer do 12. februarja, cena Brcarije pa je 10 evrov. T.R. □ Barvit in zdrav zaključek leta ^ ■v Članice skupine Šoštanj Sole Zdravja smo v ponedeljek, 29. decembra 2014. proslavile zaključek leta v Topolšici. Kljub zimskim razmeram smo pred hotelom Vesna najprej opravile jutranjo telovadbo. Tisoč gibov po programu dr.Nikolaja Grishina, idejnega vodje vseslovenskega gibanja Šole Zdravja. Nato smo se odpravile v restavracijo Wellness centra Zala, kjer nas je v prelepem okolju prijazni natakar postregel s penino in palačinkami. Dedek Mraz iz Eurografa nas je obdaril s stenskim koledarjem in šalom oranžne barve. To je prepoznavi znak člane Šole Zdravja. Naša članica, vrla Alojzija, Slavka Heindl, nas je razveselila z ročno izdelanimi voščilnicami in izpisanimi verzi za vsako članico posebej. Veselo vzdušje je popestrilo petje in ples pod taktirko gospoda Francija Skornška, ki nas je spremljal z harmoniko. Prelep dan v sončnem in oranžnem okolju nam je popestrila in obogatila Petra Turk Rupreht, hčerka naše članice Lojzke ter avtorica naše himne, ko je zapela nekaj odlomkov iz oper. ZDENKA URŠNIK Foto: Ljubica Donko □ Leta jih ne omejujejo ^ Aktivni Ravenski upokojenci Po poročilu, ki nam ga je posredoval Jože Jančič, vodja športne sekcije upokojencev v Ravnah, bi lahko sklepali, da je njihovo aktivno preživljanje prostega časa usmerjeno predvsem v športno dejavnost. Kar 40 do 45 članov tega pododbora, se redno udeležuje različnih športnih aktivnosti, od tega je žensk celo več. Tako kot ostali prebivalci Raven, so se tudi upokojeni razveselili REKSa, prostora, ki jim omogoča šport na prostem in v stavbi. Zato so razširili aktivnosti od pikada, kegljanja, telovadbe, balinanja, odbojke tudi na kolesarjenje, strelstvo in pohodništvo. Samo plešejo še menda ne. A šalo na stran. Člani se zavedajo, daje gibanje telesa, hkrati gibanje duha, zato se radi podružijo. Kegljata tudi najstarejša krajana Franc Hudomal in Ivan Kumer, oba krepko čez osemdeset, a še vedno vestna. Udeležujejo se tudi tekmovanj, kot so tekmovanja v pikadu in kegljanju ter streljanju za pokal Športnega društva. Lani so kolesarji v poletnih mesecih prekolesarili tudi zahtevno traso, ki jih je vodila čez več občin. Zagotavljajo, da jo bodo letos ponovili. Kaže, da ima teden kar premalo dni, v ponedeljkih telovadijo, ob torkih igrajo odbojko, v sredo kegljajo v Šoštanju, vmes pa še pohodništvo, strelstvo, kolesarjenje...Seveda pa jim ni težko kaj postoriti tudi sicer za čisto okolje, lepše bivanje in kvaliteto medsebojnih odnosov. Gospod Jančič pravi, da se trudijo prav vsi. Zdaj komaj čakajo pomladi. Da popestrijo dogajanje na igrišču pri REKSu. MILOJKA B. KOMPREJ □ Spust v Golarjev pekel__________________________________^ Letos so nas jamarji iz Prebolda zopet povabili na tradicionalni spust v Golarjev pekel. Jaz in moj brat sva se letos prvič spustila v to malo bolj resno jamo, ker sva še začetnika. Spust je bil za druge jamarje že skoraj mačji kašelj. Najprej smo se vsi na parkirišču toplo oblekli in opremili za vstop v čisto drug svet. Na vhodnem delu jame smo najprej odložili različne stvari, ki jih ne potrebujemo v jami. Odpravili smo se naprej po jami in že kar na začetku smo se morali eden za drugim spustiti po dvajsetmetrskem breznu (ali kot rečemo jamarji: šahtu). Pot smo nadaljevali po pobočju navzdol do še enega šahta, ki je bil globok deset metrov. Najprej se je na sidrišču zavaroval Bojan, da nas je nadziral, da smo se lahko vsi brez težav spustili. Ko smo prišli na minus petdeset metrov (kar pomeni petdeset metrov v globino) smo se nekateri obrnili in odšli nazaj ven, ker smo prišli na globino, primerno svojim sposobnostim. Ostali jamarji so se odločili, da grejo naprej do dvorane, ki je bila na približno -lOOm. Čez nekaj časa, ko smo prišli vsi nazaj na vhodni del jame, smo imeli tam nekakšen jamarski zaključek. Najprej smo nabrali dračje, da smo lahko zakurili ogenj. Na ognju smo potem pekli klobase in cvrli sir na kruhu. Klobase so bile zelo dobre, smo pa poskusili narediti tudi nekaj drugih jedi, ki so bile malo smešne. Poskusili smo peči napolitanke in prekuhavati sok Fruc namesto čaja. Jaz sem še malo zaigral na kitaro in počasi smo začeli pospravljati terse odpravljati proti avtom in potem domov. Hvala jamarskemu društvu Črni galeb Prebold. FILIP ŠOLAR, ŠJK PODLASICA TOPOLŠICA □ Šah Na novoletnem turnirju šahovskega kluba Šoštanj, dne 29.12. 2014 je zmagal Rudolf Anclin iz Velenja. Istočasno je bil tudi volilni občni zbor kluba. Zbor je obnovil zaupanje staremu vodstvo s predsednikom Gregom Rupnikom. Marca 2015, praznuje klub 30. letnico aktivnega dela, zato bo pripravil velik šahovski turnir. G.R. Velenje Sp Do 35 LIST 2015 352(497.4 Šoštanj) COBISS s pnnsiei.l v naravni velikosti in v izvirni opravi. Vabljeni! Razstava o šoštanjskem pustu Pustni torek, 17. februar 2015, do 3. marca 2015 Brezplačen ogled od torka do petka od 10. do 16. ure Majhna razstava utrinkov iz pustne preteklosti Šoštanja do danes, ko je Šoštanj evropsko karnevalsko mesto. Na ogled sta prava pustna lika Koš šoštanjski in Tresimir Dan odprtih vrat Vile Mayer nedelja, 8. februar 2015, od 10. do 16. ure Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Poleg vile in stalnih zbirk si lahko v sklopu kiparske zbirke ogledate Napotnikovo upodobitev Franceta Prešerna iz leta 1931, relief z naslovom Prešeren in Netka. KNJIŽNICA VELENJE