lB :il me I*1 strok« Drža'« ti Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 16. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS. 14. MARCA 1913 LETNIK XXII . J PREDSEDNIK WILSON 0 SVOJI POLITIKI, ti t* V Osrednji in Južni Ameriki podpirati samo zakonite vlade. hoče namig huerti, castruin dr. Dne 7. aprila bo otvorjeno posebno zasedanje kongresa. M , M* lna no, te. al« i« 10 >ilti- Bi lili«* lllftl > .ovf mi" Washington, D. C.,' 12. marca. — Kot predsednik Združenih Držav je Pncel Woodrow Wilson danes pro-ucavati tarifno vprašanje, ki pride na dnevni red kongresa takoj po otvoritvi •stega. Kongres se snide dne 7. aprila. Washington, D. C., 11. marca. — "edsednik Wilson je izdal danes formalno izjavo o svoji politiki nasproti i prednje- in južnoameriškim ljudo-v'adam, in je poudaril, da se mu zdi to potrebno, ker razpravljajo to vprašanje državljani Združenih Držav z * Velikim zanimanjem. Izjava se pričela takole: Ena glavnih nalog moje uprave bo, gojiti prijateljstvo z našimi sestrskimi ' Wdovladami v Osrednji in Južni Ame- r"n» pridobiti njihovo zaupanje ter P^Peševati na vsak odkrit in pošten način koristi, ki vežejo narode obeh 10■ Resno želim najprisrčnejšo ilož-nost." Potem pravi predsednik v svoji prvi uradni izjavi, naslovljeni na Mehiko jft druge latino-vneriške republike, da njegova uprava podpirala samo one ^ade, ki so utemeljene na zakonu ter na samovoljni aH neredni sili. Rekel je nadalje, kakor bi imel v ®>slih prevrat predsednika Madera po 8*neralu Huerti, da Združene Pržave °e morejo imeti prijateljske naldopje-"osti do onih, ki se izkušajo polastiti vladne moči v svrho, da bi pospeševali ®voje lastne osebne koristi ali časti- 2*ljnosti. General Huerta ni bil edini v mislih w'ilsona, ko je pisal svojo izjavo, aj dobro ve in zna, da izkuša general Častro spet pridobiti pred-»tanmvo v Venezueli, in da ima gene-■ e a.ya ist0 namero v mislih v 2v«> ^ Nicaraguo. dan" [ nobena prejšnja, tako tudi se-3*. v|ada Združenih Držav ne bode homatij, po- vzročenih po raznih politikih, ki iščejo samo svojih lastnih sebičnih svrh. Dočim predsednik pojasnjuje, da Združene Države prav nič ne hrepene po latino-ameriškem ozemlju ali po čemerkoli drugem, izvzemši razvoj <3-sebnih in trgovinskih razmer, naznanja tudi, da bo nudil ves svoj vpliv v dosego uresničenja načel, da je pravična vlada vedno oprta na pritrdilo vladanih in da ne more biti nikjer svobode brez reda, utemeljenega na zakonu ter na javni vesti in odobritvi. Kakor se poroča, bode predsednikova izjava poslana na vse diplomatične zastopnike Združenih Držav v Južni in Osrednji Ameriki. Bela hiša "suha". Washington, D. C., 10. marca. — V družabnih krogih glavnega mesta je vzbudila veliko pozornost novica, da je z Wilsonovo vlado nastopila "suša". Ne le da predsednik Wilson in MrS. Wilson izključujeta vino in likerje od vseh prireditev v Beli hiši, marveč tudi podpredsednik in Mrs. Marshall, državni tajnik in Mrs. Bryan ter govornik in Mrs. Champ Clark so proti vsaki opojni pijači. (Menda samo v javnosti, ne li? Op. st.) Sorodniki ne dobe služb. Washington, D. C., 8. marca. — Predsednik Wilson je naznanil danes, da nima nobeden njegovih sorodnikov pričakovati kake službe iz njegovih rok. A. M. Wilson iz Portlanda, Ore., je prosil neke službe pri filipinski komisiji. Vojni tajnik Garrison ni vedel, da je g. A. M. Wilson predsednikov nečak, in ker je bil mož iz Portlanda toplo priporočen, je tajnik predložil njegovo ime v potrditev predsedniku. Predsednik Wilson je takoj spoznal ime in obvestil vojnega tajnika, da nikakor ne more dovoliti, da bi se njegovi sorodniki imenovali v vladne sluice. _ Guverner Dunne v zadregi. Springfield, 111., 8. marca. — Ko pride guverner Dunne domov v ponedeljek, najde prošnje tisočerih oseb, ki žele postati del njegove "uradne rodbine". Vse prošnje so razvrščene in ošteviliene. Vseh prosilcev je skoro 9,000. DR. FRIEOMANN IN NJEGOVO ZDRAVILO. Berlinski zdravnik pravi, da je svoj serum proti jetiki poskušal najprej na sebi. izdatno v mnogih slučajih. Škodilo pa ni v prav nobenem slučaju, izjavlja dr. Friedmann. Njen prvi čaj. Washington, D. C., 10. marca. — Soproga predsednikova je dala danes v Beli hiši svoj prvi čaj, h kateremu so prišle soproge podpredsednika i« članov vlade. Gospa Wilsonova je predsedovala med gostijo. ot°* copyright, 1913. by American Preaa Association. Hu ' " Mor(| Crta nasletlnik Maderov in razdejana poslopja v Mexico City. r-'1 Vate'r,,' lS p?J;lsn'> a'> 3e bil general Victoriano Huerta upravičen do ulo-'r»ricj6C(i jJc 'Kral v odstranitvi in usmrtitvi mehikanskega predsednika *>Hnih vol' ,, era' Smatrali so ga za naj zvesti j Sega izmed zaveznih ar-1;i Bani .CV' Bojcval 8e je za Porfirio Diaza. Enako zvest je bil Peli* ]y ,n j® bil pristaš Maderov. Naenkrat je potem sledil upor . jn ,a*om v glavnem mestu mehikanskem, in umor brata Madero-,0'V-n bivši predsednik Suavez. Gorenja slika kaže začasnega pred-to in nekaj razstreljenili poslopij. Ottawa, Ont., 12. marca. — Dr. Friedrich F. Friedmann iz Berlina je govoril danes pred kanadsko združbo za preprečevanje jetike o svojem zdravilu proti tuberkulozi, o načinu odkritja istega in o varnostnih naredbah, s katerimi je zagotovil njegovo neškodljivost. Rekel je, da je triindvajset let iskal tuberkulina ali zdravila proti jetiki, ki bi bilo izdatno in neškodljivo, in da je isto poskušal najprej sam na sebi. "Vbrizgal sem ga v samega sebe," je rekel, "potem v jetične bolnike, potem v zdrave otroke V jetičnih okolicah. Pa vedno se je izkazalo zdravilo kot neškodljivo. "Izvzemši slučaje, ko je bila usoda že zapečatena, se je zdravilo izkazalo kot izdatno v največ slučajih." Washington, D. C., 12. marca. — Vladni poskusi dr. Friedmannovega seruma se ne bodo vršili, dokler berlinski zdravnik ne razodene načina, kako se izdeluje zdravilo. Dr. Friedmann je obvestil generalnega zdravnika Blue, da ne izda svoje tajnosti, dokler vladni zdravniki ne pripoznajo zboljšave v bolnikih, katerim je vbrizgal seruma. New York, 9. marca. — Vladna zdravnika dr. John F. Anderson in dr. Arthur Smith, poslana semkaj, da proučita dr. Friedmannov serum proti jetiki, sta izbrala danes Mount Sinai-bolnišnico, kjer se bodo delali vladni poskusi. Dr. Friedmann je pozneje vbrizgal seruma sedmerim bolnikom, ki so bili v bolnišnici. Dr. Friedmann je tudi dal dr. An-dersonu nekoliko svojega zdravila, katero ponese zadnji v Washingt<;;> jutri, da se bo rabilo v znanstvenih poskusih, kateri se izvrše v zdravnic škem laboratoriju javnega .zdravstvenega oddelka. Dr. Friedmannovo zdravljenje je videti povšečno mnogim zdravnikom, ki hvalijo berlinskega učenjaka. New York, 10. marca. — Sedmeri bolniki, ki jim je dr. Friedmann zadnji petek vbrizgal seruma proti jetiki, se nahajajo v Mount »Sinai-bolnišnici pod pazljivim nadzorstvom zdravniške straže, da se določi vrednost ali ne-vrednost seruma. Dr. Friedmann se poda danes v Montreal, Kanada, da bo nadaljeval svoje poskuse tamkaj v "King Edward Institutu"._ Usodno stradanje radi zdravja. San Jose, Cal., 8. marca. — Homer S. Burlingame, dobro znan v trgovskih krogih tukaj, je pravkar urnrl tu. Burlingame je ravno dokončal dvanajst-dnevni post, s katerim je mislil ozdraviti obistno bolezen, toda srce mu je tako oslabelo, da je umrl. Burlingame je vzbudil pozornost pred dvema letoma, ko se je postil trideset dni, na videz brez slabih posledic. Poskusil je takrat zdržati se hrane, da si olajša obistne in druge nepri-like, in postno zdravljenje je bilo tako uspešno, da je isto ponovil. Njegov želodec dobil stavo. Los Angeles, Cal., 8. marca.—J. Se-lak je prišel z dvema tovarišema v neki restavrant in je stavil, da lahko več poje, nego oba njegova prijatelja. Dobil je stavo $5 in evo, kaj je pojedel in popil: En galon vina, osemnajst trdo kuhanih jajc, tri hlebe kruha, poldrugi funt pečenega mesa in dve veliki čebuli. Selak je obedoval ravno petindvajset minut. Potem je spravil svoj denar v žep in rekel, da "se počuti dobro". • _ ___ Rockefeller brez vpliva.: New York, 9. marca. — Jolin D. Rockefeller je izrekel včeraj svoje obžalovanje, da se vsled neprestanega prigovora prav neznatne manjšine v zaveznem senatu še ni mogla izvršiti njegova deželi namenjena stomiljon-ska ustanova. Carica-vdova toži. ' New York, 10. marca. — Kneginja Dolgoruki, Sv. Oče na poti okrevanja. Rim, 12. marca. — Prehlad papeža Pija X. se razvija redno in vse kaže, da bo Sv. Oče hitro okreval, kakor zatrjuje dr. Amici, zdravnik v službi. Vprašan, koliko je resnice na govoricah o resnem obolenju Sv. Očeta, je dr. Amici izjavil, da so vsa taka poročila neutemeljena. Davki stiskajo Nemčijo. Berlin, 9. marca. — Državni kance-lar se je posvetoval včeraj z voditelji vseh strank, izvzemši socialiste, o novi armadni predlogi. Priznal je, da bo enkratni davek v znesku ene mili-jr^de mark razpisan na veleposestva in večje dohodke; pozneje bo stala p umnožitev armade vsako leto 200 milijonov mark. USPEŠNI NASKOKI NA TRDNJAVO ODRIN. Bolgarske in srbske čete zavzele glavni "ključ" in Turki so ob ves up. avstrija zopet rogovih. Hoče zabraniti Srbiji, da bi pomagala Črnogorcem. Cesar Franc Jožef zdrav. Dunaj, 9. marca. — Zdravje starega cesarja-kralja Franca Jožefa se je toliko zboljšalo, da se zdaj lahko izpre-haja v schoenbrunnskem parku, kadar je vreme ugodno. Občinstvo je zelo razveseljeno in olajšano nad to dobro vestjo. _ Proti beli sužnosti. Chicago, 111., 10. marca. — Petere države, ležeče tik Illinoisa, se pridružijo živahnemu gibanju za odpravo bele sužnosti ter za končanje ali zbolj-šavo takih odgovornih vzrokov, kakor so nizke plače za ženske. Te države so: Iowa, Michigan, Wisconsin, Indiana in Ohio. Podguverner O'Hara, načelnik illi-noiške senatove komisije v preiskavo belt sužnosti, je bil obveščen po guvernerjih omenjenih držav, da bodo v svojih prihodnjih poslanicah na svoja odnosna zakonodajstva priporočali imenovanje komisij z enako oblastjo, kakor jo ima senatorska komisija illi-noiška. Pričakovati je, da se razvije najvažnejše gibanje proti beli sužnosti, kar je bilo kdaj podjetih. Eksplozija razdejala mestece. Glasgow, Škocija, 10. marca.—Strašna eksplozija dinamita je razdejala davi skoro celo mestece Irvine v Ayr-shiru. Število mrtvih še ni znano, a ranjen-CvY'Vs baje na stotine. . Eksplozija se je pripetila v Nabeloyi dinamitarnici, 20 milj daleč od Glas-gowa. Na razdaljo sedtnerih milj so ljudje mislili, da se je primeril potres Kraj Irvine je bH tako pretfesen, da so se cerkve, šole in mnoge druge stavbe podrle. Niti eno okno ni O' stalo celo. Ljudje, ki so se nahajali na ulicah, so bili vrženi ob tla. v Parizu živeča vdova po ruskem carju Aleksandru Drugem, s katero se je leta 1880. morganatično poročil, je vložila danes pri tukajšnjih državnih sodiščih predlog, naj se new-yorški odvetnik Victor E. Gartz napoti, da jej izplača $2900. Kneginja navala, da si je pridržal $3900, ko je zanjo izterjal $22,000, in da smatra nagrado $1000 za zadostno. Kneginja je zdaj 69 let stara in vdova izza leta 1881., ko so Aleksandra II. umorili nihilist). "Gentieman"-vlomilec. San Francisco, Cal., 10. marca. Herman Conn, ali Frank Dale, ki je bil tukaj po dolgem lovu v Golden Gate parku prijet, je priznal, da je v ulogi "gentleman"-vlomilca izvršil nad osemdeset zločinov v Chicagi in raz ni h mestih pacifiške brežine. V nje govern stanovanju v nekem hotelu do lenjega mesta je našla policija dragocenosti in drugih predmetov za $50, 000. _ v Pažnja na ledenike. Dundee, Škocija, 9. marca. — Od severnoevropskih parobrodarstvenih družb vzdržavani parnik "Scotia" jc odplul danes od tu z mnogimi učenja ki na krovu m opremljen z močnimi pripravami za brezžično brzojavstvo, da pazi na ledenike ter vsak dan poroča o njihovem vsakokratnem "stališču'' vsem ladjam v širokem okrožju. Philadelphia, 9. marca. — Brzojavna križarka "Birmingham" se opremlja za šesttedensko službo v severnem delu Atlantskega oceana, da bo zasledovala ledene gore. Morivec prosi godbe. San Quentin, Cal., 9. marca. — Ženska, ki zna peti neapolitanske in atenske pesmi, se sprejme na delo v kaznilnici San Quentin. P. Prantikos, Grk, obsojen radi umora, je rekel kaz-nilniškemu nadzorniku danes: "Prosim Vas, g. nadzornik, samo za dosti črne kave, dobro cigaro in žensko, ki mi zapoje. Dobro pevko želim, ki mi zapoje nekaj italijanskih in grških pouličnih popevk. Vsepolno jili je, ki bi jih rad slišal še enkrat." Njegovi želji se ustreže, če bo mogoče najti pevko. Nič novega iz Londona. London, 9. marca. — Tolpa sufra-getk je davi zažgala paviljon keglja-škega kluba v Heaton parku, Newcastle. Na pozorišču svojega junaškega čina so zapustile listek s pomenljivim napisom: "Miru nc bo, dokler ne bodo snjele ženske glasovati." Orla ugrabila pastirja. Rim, 8. marca. — Neki kozji pastir imenoma Giovanni Sanni je komaj u-tekel, da ga nista dva orla odnesla, ko je pasel svojo čredo včeraj v Aosta-dolini. Orla sta ga vzdignila nad trideset črevljev in ga potem izpustila. Neki drugi pastir je našel poškodovanega tovariša v nezavesti. London, 12. marca. — V Sofiji se pričakuje, da bodo bolgarski in srbski oblegovavci kmalu zavzeli trdnjavo Odrin (Adrianople). Zasebna brzojavka poroča, da so bolgarske čete danes zavzele Hertan-tario, enega izmed "ključev do trdnjave" in ujele 420 Turkov. Turki so se branili trdovratno. Carigrad, 12. marca. — Resni boji se vršijo pri Bulairu izza včerajšnjega dne. Obupen klic: "Samo še teden dni se mi je mogoče braniti", je prišel danes po brezžičnem brzojavu od Šukri paše, turškega poveljnika v Odrinu, na njegove predstojnike. Šukri paša, ki je več mesecev hrabro prenašal bolgarsko in srbsko obleganje, je baje obvestil svojo vlado, da Odrinu primanjkuje živeža in streliva ter da bolezni razsajajo v trdnjavi, Poveljnik nujno prosi, naj se mirovna pogajanja pospešijo, ali pa naj tur ške čete takoj pridejo na pomoč. London, 11. marca. — Dočim naznanja "Mir", uradno glasilo bolgarsko, da so balkanski zavezniki sprejeli predlog velevlasti za posredovanje v dosego miru, in dočim se uradno naznanja v Peterburgu, da je Avstro-Ogrska sklenila, odpoklicati svoje mobilizirane čete z avstrijsko-ruske meje domov, je naenkrat nastala nova nevarnost za izbruh vojne, Avstrijska vlada je danes dejansko prepovedala Srbiji pošiljanje vojaških čet na pomoč Crnqgorcem v njihovem prizadevanji/, da bi zavzeli turško trdnjavo Skader f>ten} so pa čakali pred malenco, dokler jim je mlinar n3 njihove hrbte spet žaklje privezal. In jaz ubogi vandravček, ki hodim s trebuhom za amerikanskim kruhom, sem bil tudi v Cleveland privandral, in ko sem videl pogreb, sem bil tudi jaz povabljen na ta pogreb. In ko so u-mrlega sobrata iznesli ven iz hiše, ga je edno društvo pričakalo pred hišnimi vrati na ulici in so bili res vsi odkriti; in jaz tudi sem moj klobuk dol potegnil, sem mislil, da bodemo molili za umrlega. In potem eden vzame društveno knjižico in je pet minut čital, kakor Vlahi na Dolenjskem na božič. In med tem vsem časom niti ene Božje reči ni izrekel, in mi se je prav čudno zdelo in sem iztiha vprašal enega moža, ali so to katoličani? In mi je odgovoril: "Seveda, saj gremo sedaj v slovensko cerkev." Potem sem si mislil: so gotovo katoličani. In res, ko smo prišli do slovenske cerkve z društveno zastavo, pa oni 4 sobratje primejo rakev in prinesejo do cerkvenega praga, in'potem pa kar vsi nazaj bežijo'. In jaz sem se prestrašil in sem mislil, da je nekaj posebnega, ker so plašno gledali kakor da jih kaj lovi. In sem tudi jaz med njimi stal na cesti pred cerkvenimi vrati. In čez mal čas pride eden mož in reče: ''Možje, Rev. Ponikvar vas vabi vse društvo, da idite noter v cerkev." In kar ednoglasno so zavpili: "Mi ne v katoliško cerkev!" In potem sem spet ednega izmed njih vprašal: "Prijatelj, ali niste vi katoličani?" In se eden postavi in mi pokaže nekakov znak na suknji pripet in reče: "To sem jaz socijalist." In potem sem ga vprašal: "Kaj je bil vaš sobrat pokojni?" In on odgovori: "Ravno to kot i mi drugi." In sem ga vprašal, ali je pokojnik hodil v cerkev, dokler je bil zdrav? In mi odgovori: "Ne. On' je bil preveč izobražen, da bi hodil v cerkev." In jaz sem ga vprašal: "Zakaj ste mu pa sedaj tako krivico naredili? Če je bil vaš sobrat in izobražen mož, in sedaj ste ga nesli noter v cerkev in vi kot njegovi zvesti izobraženi možje pa nečete noter iti. S tem ste mu gotovo krivico in sramoto storili, to ni po bratovsko, ne izobraženo, ne po šocijališko. Saj reč socialist pomeni reč prijaznosti. Vi pa imate sovražnost. Zakaj socijalistom ime blatite?" In potem sem jaz spet naprej vandral. In ko sem prišel na W. 25th St.,! sem srečal enega izobraženega moža, | po imenu Lovrenc Hindli. In ko me j on sreča, me prav prijazno pozdravi in me povabi na njegov dom. In me j je iznenadil. Ko smo se videli pred 6 leti v Pennsylvaniji, je bil priprost ] mož, in sedaj tukaj pa tak učenik. In j res sem našel na njegov dom, in on ' me je predstavil svoji soprogi in tro- \ jim otrokom, kateri so mi zapeli pesem od Balkana. In prav dober obed je gospa pripravila. In malo potem me pa vpraša, če jaz še hodim v cerkev. In sem mu odgovoril: "Gotovo! hodim in bodern, dokler bodem zmo- j žen hoditi." In on mi pravi: "Če bo-; te mene poslušali, vam jaz razložim, da cerkev ni potrjebna, in Boga ni." Če j njemu ne verjamem, mi posvedoči z enim umazanim listom, Gl. Sv. In ko sem malo pogledal, vidim na njem, da je eden semečki Martinjak gospodar 1 ista. Oh, saj dobrega Martinče-ta še od doma poznam, ko je črešnje v košu na hrbtu nosil na prodaj; pa če je dve skledici črešenj prodal, že ni mogel zračunati, koliko iznese. Kako da je ta Martinče tako moder postal tukaj v Ameriki?! O saj vem. Njegova mati je bila vedno gšajt, in je večkrat rekla: "Vajste, huda pijanost je od vina, ali še hujša je od kruha." A ta Martinče pa ima zadosti še belega kruha, pa še zadosti pijače, pa še bel krogelc ima. /V Semiču je pa nosil tiste hlače, ki so jih mati doma iz-predli iz prediva. Ali se še domisliš, Martinče, tistega ko si črešnje v Metliko nosil in si mi kazal, kako so te bile tiste domače hlače nažulile, in si rekel: "Ti hudič, široke so zadosti, pa seglih me so nažulile, da mi kri gre." In jaz sem to vse Lovrencu povedal, da poznam tistega moža še od doma, kateri ta časopis pošilja, in da le naj ta list ven vrže in da naj veruje ono, kar ga je njegova mati naučila. In me je Lovrenc vprašal, kako jaz znam, da je Bog. In sem mu odgovoril: "Znam, ker vse, kar vidim na tem svetu, mi svedoči, da je Bog, vsemogočen; ker vsa rastlina, vsa živa stvar ne more priti iz nič, in tudi Martinče ne more ničesar narediti iz nič. In Lovrenc odgovori: "To je vse narava." In jaz ga sem vprašal, odkod je prvi človek postal, ker če bi iz narave, bi še tudi danes padali ljudje iz zraka, pa ni še nihče tega videl. In on mi je odgovoril, da je človek postal iz "monkey", in da je monkey njemu podoben. In jaz sem mu odgovoril: "V obličje vam ni ; podoben, ali vašemu razumu verja-! mem da je." In on je še vedno pri-' jazno odgovarjal, kako bi potreba, da bi bili vsi ljudje scoijalisti, in bi vsi "glih" imeli. In potem še svojega prijatelja pripelje v hišo in sta oba počela pridige delati in ko so me že ušesa bolela od teh neumnih žebcev bratov, sem kar odšel. In za 14 dni pride k meni Lovrenc Hindli, in je preklinjal njegovega monkey' brata, da mu je odpeljal soprogo. In jaz mu sem odgovoril: "To nič ni. Vi vzemete pa drugo, saj tudi žebci tako delajo." In potem še reče: "Imel sem 40 dolarjev in vzeli so mi dvajset in odnesli s seboj." In sem mu odgovoril: "To je tudi prav, ker po vaši postavi bi morali imeti vsi 'glih', in on kot pravičen iebec je tako storil. Res je žalostno, da je med Slovani takih pijanih neumnežev. Ali kot u-bogi prosti vandravec naj malo še o-menim moje mnenje. Največ teh žeb cev je takih kot so mladi prešli v stranske kraje si iskat življenja in niso bili dobro podučeni v katoliški veri, ker to nam je vsem znano, da v stari domovini nam ni bilo mogoče dosti hodili v šolo, ker smo zvečine vsi revnih kmetov otroki, in ker naši starši tudi niso imeli priložnosti nas dosti podučiti v sv. krščanskem nauku. In tudi v prvih časih, dokler smo Slovenci bili vedno doma med svojimi dobrimi katoliškimi sosedi, ni bilo tudi potreba našim duhovnim pastirjem tako strogo nas učiti v krščanskem nauku, in smo nekako premalo podučeni prešli za svojim vsakdanjim življenjem v tuje kraje; in ker ubogi delavec težko dela dan za dnem za svoje vsakdanje življenje, ves izmartran in utrujen, da je večkrat sam nad seboj jezen. In ko čita lažnivi zapeljivi list, mu prehitro veruje, ker ta hudobni list nam tolmači, da bodemo vsi 'glih' imeli, in v nepremišljenosti in v naglosti in v svojih vsakdanjih težavah revež prehitro veruje. To je že znano, da naši ljudje so dobrih src, ali so prehitri. Zatorej :e jako hudo potreba dobrih resničnih in katoliških časopisov me'I naš slovenski narod, in je dcjJ/.^pst vsakega poštenega kato!i:ana, da on svojega prijatelja nagovori na pravi katoliški list. In zakaj naša katoliška društva ne skrbijo, da njihovi sobratje imajo vsi katoliške liste v svojih hišah? In naj mi oprostijo slovenski gg. duhovniki, ali bi bilo to preveč, če se bi tudi v cerkvah par reči omenilo za dober katoliški list? Tukaj sem bil že v par stranskih cerkvah, kjer sem videl pri vratih malo mizico, in na nji polno katoliških časopisov. In zraven mala škatla (box), In je duhovnik samo malo omenil: "Tam pri vratih imate pravi in dobri katoliški list, in je dolžnost, da vsaki katoličan ima v svoji hiši katoliški časopis. Zatorej upam, da si ga vsaki vzame in naj dene v box, kolikor je." In ko so ljudje šli ven iz cerkve, lahko rečeni, da zve-, čine si je vsaki vzel list. To je moje mnenje. Če smo bratje v Kristusu, da bodemo delali eden za drugega, in potem nam ne more nobeden lažnivi časopis nič škodovati. G. M., večleten naročnik. Eveleth, Minn., 8. sušca. — Cenjeni g. urednik: — Kakor sem že poročal, da smo tukaj na Evelethu ustanovili Samostojno Slov. Hrv. Podp. Društvo, Vam naznanim, da jako dobro napreduje. Ker je bil pa že tudi zadnji čas, kaj storiti ali napeljati si pot do ze-dinjenja ali sloge, zatorej smo si ustanovili to prepotrebno društvo. Naša želja ni, drugim koristnim društvom ali jednotam škodovati, ampak da bi se še vsaki v to društvo zraven zapisal ali pristopil, da je bolj preskrbljen v slučaju bolezni, ker vsaki ve, da je težko izhajati s to malo podporo, ki jo eno društvo deli, posebno oženjenim bi priporočal več društev. Zatorej kateri niste še pristopili, pristopite prej ko mogoče, dokler vas še manj stane in še ni tako strogo. In nadalje vas s tem tudi opominjam, da-bode glavna seja dne 16. sušca v nedeljo ob polu-dveh (1'4 uri) v Josip Francelnovi dvorani. Zatorej se morate udeležiti vsi člani tega društva, ker se bode volil pravi odbor in potrdila pravila. Vas lepo pozdravlja Frank Peterlin, zač. tajnik. Iron Mountain, Mich., 4. marca. — Cenjeno uredništvo! Ker nikdar nič ni slišati iz naše naselbine, se tudi jaz ne bi oglasila, če ne bi me tako prestrašilo zadnjič, da se vsa tresem od strahu, še več pa od zime, ker pri nas je jako mraz. Pa ker sem brala, da se je človek iz kakšne bodi stvari, iz opice, iz špičmoha in zlomek ga vedi še iz kakove žive niti kje v vodi razvil, zdaj se pa bojim, ker imam kuro na jajcih, da bi še izpod kure ne priciga-nila kakšna Glas Sv. Company, pa kam vi ž njo — potem? Ker se je on razvil iz opice, iz koga se je razvila opica in špičmoh? Rada bi znala, od koga so njegovi pra-pra-pradedi, da se taki slavni učenjaki kakor Svo. Co. iz njih razvijajo. Pa že naj smo se razvile iz špičmoha ali opice, vseeno "orajt", samo da se nismo iz Glas Sv. Co., da jih je zlod neki držal ta-čas, da niso oni naši pra-dedi. Zdaj pa moram zaključiti, ker se mi mudi, da grem kuro "vačat", da si ne bi kakšen Sv. Co. privlekel, iz jajc pa morda ne bo ravno nič druzega ko pišče — ter jih veliko želim. Vam pa, gospod urednik, veliko dobrih naročnikov in predplačnikov. K. Z. Tower, Minn., 2. marca. — Dragi mi urednik Am. Slovenca! Upam, da bo-dete ugodili moji želji in natisnili nekaj vrstic v vaš cenjeni list! Zima je še precej huda pri nas; imeli smo pred. par dnevi 35 pod ničlo, pa upamo, da se bo kmalu na boljše obrnilo. Torej svetujem, da bi tisti gospodje, ki tam v Chicagi neki povsem nesramen list rišejo, malo pozneje njihovo brezver-sko blamažo pošiljali, ker sedaj je še malo premrzlo in ji se gotovo ne bode druzega zgodilo kakor "bejž v peč", predno jo bo kedo hotel prebirati. Ti le gospodje so poslali nekaj številk v poskušnjo v našo naselbino, a sem prav zagotovljen, da ne bode uspeha. Jaz sicer nisem še nobene dobil, pač pa mi je znano, da se vsako leto skuša tisto smetje v našem krogu ustaviti, a bilo je dosedaj vse zastonj. Če trezno misleč človek prebira njih spise in njihovih osličkov dopise, si ne more druzega predstavljati, kakor da ima pred seboj opice in pa osle, torej je le nekoliko zabave prebirati tako kožo, ki jo takorekoč človek "mala" s pomočjo hudiča. Človek si kar ne more misliti, da bi slovenska katoliška mati porodila take in enake vrste lopove, kateri z vso močjo udrihajo po katoliški veri oziroma rimsko katoliški cerkvi. Torej živeli svobodomi-selci, ki izhajate iz opice! Morate ji največjo čast izkazati, ki vam je dala obliko človeškega bitja, kakor sami trdite. Vprašal vas bi pa rad eno stvar: če ste se vi enkrat zlegli iz opice, zakaj pa se to še sedaj ne zgodi? Saj imamo še dovolj teh živalic, in vendar še nisem nikoli slišal ali čital v kakš-nej knjigi ali časopisu, da bi se človek rodil iz opice v zadnjih stoletjih. Torej ni tako ne, dragi mi Svobodci. Človek nikakor ne more priti iz opice. Pač pa se lahko nasprotno zgodi, da se namreč razvije opica iz človeka, in to ste vi in pa oni butci, ki v vaš brez-verski rog tulijo. Občudovanja vred- no je, da se nekateri odlični možje hočejo z vami bratiti, ker sem prav gotovo prepričan, da jim vaši hinavski spisi večjidel ne ugajajo. Seveda, le radi Slov. Zavetišča. Res dobra ideja, če se bo izpolnila. Pa svetujem vam, katoliški možje, da če bi se res stvar uresničila, da bi se Slovensko Zavetišče začelo graditi, naredite si plan, da bodeta dva oddelka pri i®e" novanej zgradbi: to je eden za katoličane, drugi pa za svobodomiselne pove, in ta dva oddelka mora delit] močna železna ograja, ker drugače bi bil vedni pretep. Slišal sem že Par' krat: v sili smo si vsi enaki. Jaz f^ tega nikakor ne odobravam; 0Plv naj ostanejo zase, katoliški narod Pa zopet zase. Človek, ki pravi, da duše, se prišteva k živali sam. Tore) nam ni treba, da si bi bili v potrebi z živalmi enaki. Gospodje Svobodci si naj nikakor ne domišljujejo, da so svobodni. Oni so upreženi v težek J2' rem Satanov ter tavajo po blatu brez-verstva in prej ali slej bodejo sami to spoznali, Predno pa končam svoj skromni dopis, Vam svetujem, da vas divji list Glas Svobode le zase obdržite, ker k nam ni in ne bo dobro do-šel. Pozdrav! J. T- Oil! Mo|a Glava! To je navadna pritožba tistih, ki trpijo vsled glavobola. Ni vam treba trpeti, ako na prvi prikaz napada vzamete Severove praške zoper glavobol (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia.) CENA 25 CENTOV ZA 12 PRAŠKOV. MNOGE SO BOLEZNI ki so učinek nečiste ter slabe ali pičle krvi. Bule, ogrce, uljesa, otekline, žive rane in kožne bolezni so znamenja nečiste krvi. Severov Kričistilec (Severa's Blood Purifier. prežene take bolezni, odpravi opabke, naredi kri čisto in okrepča celi ustroj. Poskusite ga! Ne vzemite druzega! CENA $1.00 STEKLENICA. Vsa Severova zdravila so naprodaj v lekarnah. Ako jih vaš lekarnar nima, jih vam dobi. Ako ne, pišite na. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 3 IS 13 50,000 Rojakov se lahko prepriča, da so MOJA zdravila najbolj koristna na svetu GOSPOD JACOB WAHCIC, CLEVELAND, OHIO. Te lepo pozdravim in te prosim, da mi pošlješ zopet take tinkture kakor zadnjič za lase, zgubil sem skoro že vse lase in sedaj, ko sem se začel s tvojim zdravilom mazati, so mi začeli lepi gosti lasje rasti. Vam se lepo zahvalim, Vaš rojak JOE SKRABA, P. O. Box 142, Ely, Minn. DRAGI ROJAK J. WAHCIC. Lepo se Vam zahvaljujem, lasje so mi popolnoma narastli, oprostite, da se Vam nisem preje zahvalil, ker sem čakal tako dolgo, da sem se popolnoma prepričal. Še enkrat se Vam lepo zahvalim in Vas bom vsakemu priporočal, Vas pozdravim Vaš rojak B. PROFACA, Old Dominion Line S. S. Co. Norfolk, Va. CENJENI ROJAK J. WAHCIC. Prosim, da mi pošljete še en lonček Vaše Alpcn Pomade, ravno take kakoršne ste mi poslali, ker ta Pomada bo za mojega prijatelja. Meni so brki lepo narastli, za kar se Vam lepo zahvaljujem. Vas pozdravim, Vaš dobro želeči MIKE NOVICH, 172 Watkins Ave., Willnierding, Pa. CENJENI G. J. WAHCIC. Danes sem imel priliko viditi mojega prijatelja, s katerim sem govoril in katerega ste Vi od Revmatizma popolnoma ozdravili, po imenu Josef Kalamir, on Vas meni jako priporoča, radi tega Vas prosim, da mi takoj pošljite eno steklenico "Wahcic's Fluid'' za Revmatizem, pošljite po Expressu C. O. D. Vas pozdravim Vaš rojak Peter Stritof, 2229 Washington St., Gary, Ind. GOSPD. JACOB WAHCIC, CLEVELAND, O. Prosim pošljite mi še eno flašo Vaše čudodelne tinkture za lase, ker je ona, ki ste mi jo prvič poslali jako dobra. Odkar rabim Vašo tinktyro, so moji lasje veliko lepši iti mnogo so porastli, zakar Vam ostanem vedno hvaležen in Vas pozdravim JOHN STUPIČ, 15209'Columbia Ave., Harvey, III. SPOŠTOVANI GOSP. J. WAHCIC. Jaz Steve Brčič sem naročil od Vas cn lonček Alpcn Pomade za brke, in je pomada jako koristna in brki so mi popolnoma narastli za kar se Vam lepo zahvalim. Pošljite še en lonček za mojega prijatelja. Vas lepo pozdravim Vaš ŠTEFAN BRČIČ, 2266 Archer Ave., Chicago, 111. CENJENI ROJAK J. WAHCIC. Naznanim Vam, da sem dobil Vaše zdravilo za kurje očesa, za katere Vam bom vedno hvaležen, prav resnično je kar pišete v listu; v treh dneh sem odpravil popolnoma moja kurja očesa za kar se Vam lepo zahvalim in Vas pozdravljam z vsem spoštovanjem MARTIN JALOVEC. P. O. Vancouver, B. C. Canada. 4 Jakob Wahcic 4 i 1092 E. 64th St., i+< Cleveland, Ohi*' IZ STARE DOMOVINE KRANJSKO. V Ameriko se je hotel dne 16. febr. odpeljati Jure Prebilič, rojen leta 1894. v Redencah pri Črnomlju ter ^ != tem odtegniti vojaški dolžnosti. a bi jo bil lažje izpeljal, je vzel voz-listek samo do Jesenic. Nakano mu pa na ljubljanskem južnem kolodvoru prestrigel nadstražnik Večerin s tem, da ga je aretoval Dne 15. febr. Je pa na južnem kolodvoru nadstražnik Kržan zaradi enakega delikta aretoval Ivana Vidoviča iz Kotara na Hrvatskem. Prvega so izročili ljubljanskemu deželnemu sodišču, drugega so vr-nili pa v njegovo domovino, kjer bode Proti njemu postopala tamošnja oblast. Isti nadstražnik je tudi 17. febr. aretoval Jožefa Majerleta, rojenega leta 1892. v Dolu pri Črnomlju, Edvarda Korošica iz Pivnice pri Slatini in Pe-*ra Haima iz Pakraca, ki so se istotako hoteli izogniti vojaški suknji. Od teh so prvega oddali sodišču, zadnja dva Pa vrnili domov. Dne 18. febr. sta se Pa hotela odpeljati Matija Mrmlič iz Zeja.ne pri Voloski in Jožef Gregorac Kotoribe, kotar Prilog na Hrvaškem "J se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Ramena pa nista mogla izvršiti, ker ju •>e tik pred odhodom vlaka nadstražnik Večerin aretoval. Prvega, ki je imel ponarejeni potni list, so. oddali deželnemu sodišču, drugega so pa-vr- nili njegovo domovino. — Za vojake bič? Po Ljubljani se Sovbri, da se je v dragonski vojašnici Pnpetil slučaj, ki je vse obsodbe vreden, ker kaže, kako si nekateri še ve-£no Predstav/ljajo postopanje z voja-°m> se dolga leta da državi na razpolago. Trdi se, da je dragonski četo-^odja Oben nekega dragonca z bičem P° čelu udaril s tako silo, da je dobil -uragonec znatno rano in sedaj mora hoditi okolu z zavezano glavo. Skraj-čas je, da vojaška oblast gotovim Judem temeljito dopove, da za avstrijskega vojaki niso psovke in bič! » - Novo gasilno društvo za občino •inhel-Stopiče in sosedne vasi s sedežem v Kandiji se je 'ustanovilo dne febr. t. 1. Pristopilo je k društvu do sedaj 42 delujočih in 69 podpornih dandy. ~~ Iz Loke. Kakor smo izvedeli, se 4)0 nova cesta s kolodvora v mesto 2awla prav kmalu graditi. Tako bo V?';n! ustreženo, ki so si želeli primernejšo zvezo med kolodvorom in me-me"'-' ,KV0'-';i I'a vlada med renTiU1SU °m" da se nameravani go- šknr t 'ZOvlak "C bo ustavljal v OK°iji Lok; t . . . zad * r J-ocani so si močno pri- mo d°segli pa niso nič. Ne veda še °'Je tu na pot'' Upamo pa, Kakr 1Zpregovorjena zadnja beseda, avto r ?°vore' dobimo z Veliko nočjo in f£10'5'lno vožnjo med kolodvorom To h Loko čez Poljane do Žirov. Zve? Zel° Pr'jetno v nekem oziru. za bo boljša, lažja in hitrejša. lelT, IZ .NoveSa mesta. Hudo je obo-odvetnft 6"^ g' dr' Jakob Schegula, Pisarn V Xovem mestu. Njegovo SL 1° T" dr. Triller, ki je Avre • r- Vljice' — C- kr- inženir ■Slava L3' 1>rideljen C' kr' °kr' sknltant , ovem mestu. — Za av-g Al"1- Novem mestu je imenovan Ober°mj.Debeljak ~ G. dr. Vinko Odvot^ -Je nast°pil sodno prakso kot n,n, S oče g. "a Češi, -! °ta' ŽUpnika ier Pisatelja 'a v'šje j1C'i ~~ ^ Spodnji Šiški je umr-rija p0< . k°misarja vdova, ga. Vikto-vem n'acck' roj Rottmayer. — V No- r°j SiaC:°;r,,: Marija Mayer Se g s . :c' /4 let stara, mati sopro-aa>«bnica !w ,Kuderja; Ana Makovec, lica, 81 et; Ana Granda, zaseb- iec^n'1 v ^"bljanico: Izza dne 3l dec""" v l-Jl,bljanico. Izza dne lj«bljans?ogr^šanega Franca Modica, letTaV'neStl'Cga delavca, roje-dne 17 t ,z Crne vasi št. 2, so "asProti \r' I,ote8nili iz Ljubljanice n°vskcm .'J'nemu kopališču v Tr-Lm Pristanu. ---. J^j v ^.rUXT^ kranj'ske korenine je i0riia, Dra, Jl Kanomlji župnije Sp. S,0 Goric« posebnost daleč naokrog "dobnik POznan kupčevalec, Janez •ih letih I S a!" 90 1(:t- V svojih mla-12 Trsta ^b,1.t'hotapec. Prenašal je •'lh- skriv 1ajgrših 3tezah in gozdo-'drijsk0 iu'lJ°f ,"red "iblajtarji", v V' S°1 in ,nunsko dolino tobak, kart ^»ncjSiJ ,5.° preP°vedano blago. ,°mače n' utlh Pa jc prevažal razne fr v gorict" t pride,ke' kak0r s'"°- iir83- »U ■ JC "akupil dru«c«a skem in K POtem Prodajal po Tol- °žif«?k v P? naših kraji,). vprežen v .' IdoiT f Je šel, ni ga za-C bi' vc!»i i • l,a s,nrtni P°ste" 't»rjem» ' Je vcdno ušel srečn° ^°sreca pri ženitovanju. Pred pustom se je v Bitičah pri Litiji oženil Ivan Osolnik. Da se slavnost poveča, je godec Ivan Rašek prinesel s seboj možnar, katerega je posodil 32-letnemu Ivanu Štrajharju, da bi ta z njim streljal. Ko je Štrajhar možnar nabijal, se mu je smodnik pri tem u-nel in mu je cel naboj švignil v obraz ter ga težko telesno poškodoval. Štraj-harja so prepeljali takoj v deželno bolnico, kjer bode kmalu okreval, a je pri tem prišel ob desno oko. — Pomiloščena jetnica. Leta 1907. pod poroto v Novem mestu obsojeno ženo Marijo Žabkar iz Drnovega pri Krškem, ki je imela zaradi poskušene-ga zavratnega umora na svojem možu 'prestati 8 let ji prisojeno ječo v Begunjah, je cesar pomilostil. • ! — O ta pijača. Neki Kirin, doma iz Teršlavca pri Leskovcu, je popival po raznih gostilnah v Krškem. V soboto 15. febr. zvečer mu je v neki gostilni naenkrat postalo slabo, zavlekel se je v hlev, kjer je po kratkem času umrl. — Smrtna nesreča. Dne 4. febr. zjutraj so našli ljudje na državni cesti med Logatcem in Hotederšico 561et-nega posestnika Ivana Lenarčiča iz Cevic, občina Spodnji Logatec, mrtvega pod vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola. Levo kolo voza mu je šlo čez glavo. Lenarčič je namreč pri zaviranju voza padel na tla in je prišel tako pod kolesa. — Samomor v Nabrežini. Dne 31. jan. ob 4. popoldne se je v nabrežinski restavraciji ustrelil 281etni natakar Fr. Cankar, doma iz Vrhnike. — Najdena utopljenka. Dne 14. febr. so našli v Ljubljanici v Vevčah truplo pogrešane vdove Adele Košmeljeve, rojene Dominik 1. 1870. v Železnikih, katera je odšla od doma. Nesrečnica, kateri se je bil omračil um, je zapustila tri nepreskrbljene hčerke. — Ženo svojega gospodarja odpeljal. Neki Ivan Volavčnik, rojen baje v Zagrebu leta 1889., je od oktobra lanskega leta služil za hlapca pri Petru Hvala v Zaliscu, občina Grahovo. Dne 28. jan, je gospodarjevo odsotnost porabil v to, da mu je ukradel dve gnjati in 16 litrov žganja in nato s Hvalovo ženo. vred neznano kam pobegnil. Po-štenjakovič je kakih 25 let star, majhen, plavil las in brk, govori dolenjsko narečje in zna tudi nemško. Nadel si je najbrže napačno ime. — Ubegli čevljar. V Stopicali je čevljaril Jakob Knez. Bil je v začetku zeio priden in dober delavec. Zato je zadobil zaupanje in so mu nosili ljudje iz okolice delat. Imel je zelo veliko dela. Dne 9. februarja je pa Knez pobral nanošeno blago, usnje in denar od strank in je odšel. Pri g. kaplanu Hočevarju si je izposodil še 20 kron in pri Berkopcu 50 kron, v Novem mestu pri Haiderju 20 kron ter odšel s tem in nanošenim usnjem, katero je stalo skupno 297 kron. Baje je šel v Ameriko ali v Srbijo. Knez je korpu-lenten, velik človek. — Ljubljančan obsojen na Reki. Na Reki je bil obsojen 20 let stari Ljubljančan kočijaž Karel Zalar tia šest mesecev težke ječe, ker je s polenom udaril po glavi in roki 51 let starega Ivana Maurerja s tako isiio, da mu je zlomil roko. — Prijet vlomilec. V Ljubljani so dne 13. februarja prijeli že predkazno-vanega vlomilca in vtihotapca Matijo Pintarja. ŠTAJARSK0 1 — Trbovlje, 19. febr. (Legar.) Med tukajšnjim delavstvom trboveljske pre-mogokopne družbe še vedno hudo raz-Saja nalezljiva bolezen legar. Do sedaj je zbolelo na legarju 95 oseb, med temi 4 žene in 8 otrok in sicer v 50 hišah. V eni sami hiši se nahaja nič manj kot 17 na legarju zbolelih oseb. •Kakor so dognale oblasti, so povzročili izbruh te bolezni zdravstveni nedo- statki. Do sedaj so na legarju umrle že štiri moške osebe. Samo v prete-čenein tednu je zbolelo 37 oseb na legarju. Za bolnike so napravili štiri barake, lastno kuhinjo in kočo, v kateri so shranjeni razkuževalni aparati. — Uboj pod zemljo. Premogokopi v Trbovljah: Zerc, Krajšek in Tušek so se med nočnim delom v rovu sprli; prišlo je do klofut, končno pa je Zerc zgrabil rudarsko svetilko in z njo udaril Tuška tako, da se jc svetilka razbila. Nato je Zerc skočil po drugo svetilko in z njo s tako silo udaril Tuška po levem sencu, da se je ta smrtno-zadet zgrudil in onesvestil. Prenesli so ga iz jame na dom. — V svinjskem hlevu vjeti vlomilci. Jz Konjic poročajo: Zakonska Kuk iz Ktrtdorfa sta slišala v noči iz svinjskega hleva sumljivo kruljenje in šla gledat. Našla sta v hlevu nekega moža in vrata zaprla ter obvestila orožnika, ki je dotičnega, Florijana Kalcan, enega izmed znanih hrvaških vlomilcev, aretiral. Ostali, ki so se v konjiški okolici klatili, so po aretaciji svojega tovariša pobegnili/ — Umor iz ljubosumnosti. V Kap-fenbergu je napadel delavec Mihael Smotič hlapca Antona Emerja ter ga sedemkrat zabodel z nožem v vrat. Emer se je zgrudil in izkrvavel. Smo-tiča so zaprli. Vzrok umora ljubosumnost. —• Smrtna kosa. V Vojniku je umrl g. Kari Pueglhof, zasebnik, star 68 let. — V Rudniku je umrl posestnik in bivši večletni župan g. Aleš Groegl, star 77 let, zaveden Slovenec. — V Weidschahu pri Ptuju je umrl g. Fr. Mischkonigg, učitelj na ptujski gimnaziji. — Samomora. Na Pobrežju pri Mariboru se je obesil 711etni F. Čiligi, vpokojeni mizar južne železnice, ker se je s svojim bratom spri. — Iz savskega mosta v Trbovljah je skočila v Savo 331etna rudarjeva žena Helena Mirt; vzrok samomora je pa nesrečen zakon. — Stranice. Pravijo, da Stranice niso kar tak'! No, pa res, imamo tri zakonske, kateri so že čez 50 let v zakonu, en par pa celo 60 let. Zgodilo se je pa dne 7. febr., da se je hotel eden izmed teh zlatozakoftskih obesiti — radi ljubosumnosti — ravno v pravem času so ga še rešili. — Preziranje Slovencev na Koroškem. V skoraj popolno slovenski občini na Glinjah v Rožu je bilo razpisano mesto nadučitelja. Z vso pravico so se potegovali slovenski davkoplačevalci in slovenski stariši, da se imenuje za slovenske otroke tudi nad-učitelj Slovenec. Toda kot po navadi so oblasti Slovencem mačeha in to se je pokazalo tudi v tem slučaju. Nemške oblasti se niso brigale za pravične zahteve Slovencev, marveč so imenovale za nadučitelja po nasvetu nemškega Volksrata zagrizenega '"Nemca" Wrulicha, ki ima seveda nalogo zatirati narodnostni čut pri slovenskih o-trocih in poveličevati le nemško kulturo (?). Slovensko prebivalstvo je vsled tega silno razburjeno in se bo tozadevno še oglasilo na merodajnem mestu. — Smrtna kosa. Zoget je posegla kruta, neizprosna smrt v vrste slovenskega duhovništva. Iz Črne na Koroškem javljajo tužuo vest: Dne 16. febr. je umrl naš župnik, velečastiti gospod Karo.1 Kirchmayer v 49. letu svoje starosti. — Tržaški Slovenci in italijanska juridična fakulteta v Trstu. Iz Trsta z dne 19. febr, fioročajo: Politično društvo "Edinost" je sklenilo' naslednjo resolucijo: Tržaški Slovenci protestirajo proti temu, da se je proračunski odsek poslanske zbornice izrekel za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakulteten Trstu brez ozira na nasprotne tehtne pomisleke. Z u-stanovitvijo italijanske juridične fakultete se, kolikor je to sploh še mogoče, poostri nerazmerje v tem, kako je v tej državi skrbljeno za šolske potrebe italijanske in slovenske narodnosti. Posebno na Primorskem se s tem tudi znatno poveča politična moč italijanskega elementa in še bolj poruši ravnotežje med italijanskim in slovanskim delom prebivalstva v obratnem raznerju z njunim številom. Zlasti pa morajo tržaški Slovenci občutiti ustanovitev italijanske fakultete v Trstu kot težko krivico, ker se s tem izpolnjuje edino še neizpolnjena in obenem najvišja šolska zahteva ravno onemu elementu, ki baš v tržaškem mestu odreka Slovencem, dobri tretjini domačega prebivalstva, vsako, celo najnižjo šolsko napravo in tudi v slovenski okolici nezadostno skrbi za slovensko šolstvo. Nad vse žalostno pa je, da so preko vseh teh pomislekov glasovali za brezpogojno ustanovitev italijanske juridične fakultete v Trstu tudi slovanski poslanci. — Goriški deželni glavar dr. Pajcr umrl. V Gorici je umrl goriški deželni glavar dr. Alojzij vitez Pajer. Dr. Pajer je bil rojen leta 1829., torej je bil star 84 let, v političnem življenju jc bil 52 let. Leta 1868. je postal deželni poslanec, leta 1869. je bil izvoljen v državni zbor, leta 1875. je dosegel plemstvo. Smrt Pajerjeva je zapečatila usodo goriškega deželnega zbora, ki bo v kratkem razpuščen, sledi tudi razsulo v laški liberalni stranki, katero je skupaj držal edino dr. Pajer. HRVATSKO. PRAVI PIANO KLUB , $139 PO $1.00 NA TEDEN Naš diugoletni klub je zdaj odprt 150 učenegv ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub. Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo v domove novih članov tekom zadnjih par dnij. Ne odlašajte! Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj. Klub cena—$189, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300. 88 Nqte-Inuer Player Pianos $350 OBROKI KAKOR NAVADNO; SLOP NA TEDEN STEGER PIANO STORE REAL PIANOS AT RIGHT PRICES 121 N. Chicago St., Joliet, 111. Odprto zvečer do 9. ure. 100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ. — THE SCHOENSTEDT AGENCY 107 Laughran B1<1r. Cass and Chicago Sts. Fosojila, Zavarovanje, Zemljišča Chicago Phone 168 Joliet, 111. — Ustanovitev "Hrvatske Narodne Straže." Dolgo časa je trajalo, da je hrvaška vlada potrdila pravila "Hrvatske Narodne Straže", ki so povsem slična "Slovenski Straži." — Štrajk v torpedni tovarni na Reki končan. Z Reke poročajo: Med tukajšnjo tovarno za torpede in delavci, ki so štrajkali, je prišlo do popolnega sporazuma. Policija je obljubila strogo preiskavo proti inženirju Duerksu, ki je s svojim protidelavskim postopanjem povzročil štrajk. — Reka, 12. februarja. Porotniki so oprostili 20 let starega Ivana Logarja, ki je kakor smo poročali, streljal na svojega očma Gašparja Mance. Plačamo DOLLAR začne rasti če ga vložite v Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. m $100.000.00 Jamstva u, ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ') ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. V^Važno uprašanje mi opravi najbolje in najceneje Bo 51 Konzularne vojaške^ zadevo drove st Milwaukee, Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost Pošilja denar v staro domovimo, M» tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje m smedhe, ROJAKI DOBRODOSLIl 3501 E. 95th .St. So. Chic»r». IB- STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo te vsa bal* varska dela ter obešanje iteaikeg* papirja po nizkih cenak. Chi. Phone 376. gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT •sV IM Telefon South Chicago 70S. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV, Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Oscar J. Stephen Sob« 201 In 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS. JAVIM NOTAH Kupuje in prodaja z^nljiiia v mestu in na deželi. Zavaruje hiš? in poh'ltv* proti ognju, nevihti ali -hug' po-ikodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m bole^.iim. Izdeluje vsakovj-stna v notar- j J sko aL.oko spadajoča pisanja. j! Govori nemško in angleško. MVAV.VWAV.V'AV.VAW Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri meni je vedno naj več zabav« in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K. 99 N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET KDOR HOČE DELA << naj te nemudoma naroči na najnovejši knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima <24 strani, stane $2.00 in se dobi pri,- Pišite po ceniki V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N.Y. Edino in najfečje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig. TR0ST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše Th« U. S." 10c. in "Meerachaum" le. Na drobno se prodajajo povaod, na debelo pa na (m Jefferson Street Joliet, M, National Studio (K. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. IH Ediaa slovanske fotografij« t Joliet«. Zmerne cene. Najboljše del«. Amerikatiski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUaBA, Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Urednik - - Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta____$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the » SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-Attierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates, sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 16. marca Nedelja Herbert, Hilarij. Pondeljek Patrici; Agrikola. 17. 18. 19. 20. 21. 22. Torek Ciril Jeruzalemsk Sreda Jožef, ženin D. M. Četrtek Veliki četrtek. Petek Veliki Petek Sobota Vel. sobota. ČUDEŽI. (Cvetna nedelja.) Nadaljni dokaz za resničnost naše vere so čudeži. Kaj pa je čudež? Čudež je nenavaden dogodek, katerega Saj je Jezus sam rekel: "Kateri pa verujejo, pojdejo ta znamenja za njimi; v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali in bodo zdravi." Sv. Marko naravnost piše, da je' Bog potrjeval besede apostolov s čudeži. Jezus je delal čudeže, katerih tudi njegovi sovražniki niso mogli zanikati. Sovražniki sami so rekli: "Kaj hočemo storiti, ker ta človek veliko čudežev dela? Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj verovali. (Jan. 11, 47.) Odveč bi bilo naštevati čudeže, katere je delal Gospod in katere so delali v Gospodovem imenu apostoli. Kdor bi tajil te čudeže, ta bi tajil zgodovinsko dejstvo. Gotovo je, da so se čudeži godili in nihče jih ne more tajiti, razun tistega, ki trdi, da so čudeži sploh nemogoči. Pripoznati pa mora tak človek vsled svoje trditve, po besedah sv. Avguština, vsaj en čudež in ta je, da je svet brez čudežev veroval. Svet je bil namreč hudo spačen in k hudemu nagnjen, dobro je komaj po imenu poznal, vladale so strasti in hrepenenje po vživanju. In glejte, prišlo je 12 priprostih neučenih vbogih mož iz zaničevane Judeje in oznanjevali so doslej nepoznano vero, ki je vkazova-la, krotiti strasti in lastno ljubezen, zapovedovala pa je ljubiti vse, celo sovražnike. Kaj pa je storil svet? — spreobrnil se je. Tega bi svet nikdar ne bil storil, ko bi nauki ne bili potrje ni z neovrgljivimi čudeži. Ali so se pa čudeži, o katerih pripoveduje sv. pismo, res godili? Na to vprašanje nam odgovarja sam dvomljivec Bayle, ki piše: "Jako trdovraten v svojih predsodkih mora biti oni, ki taji čudeže, ki so zabilježeni v sv. knjigah." Pomisliti moramo, da so evangelisti, ki nam sporočajo čudeže, za svoje prepričanje dali svoje življenje. Bili so torej res zanesljive priče. Čudeži so se godili javno, v pričo velike množice, tudi v pričo ljudi, ki so bili veri nasprotni, ki bi bili radi storili vse, da bi bili ovrgli čudeže. Zakaj naj bi bili apostoli in evangelisti lagali? Ali jim je to, kar so poročali prineslo kak dobiček? Ničesar druze-ga, kakor zaničevanje in smrt. Že star pregovor pa pravi: "Nihče ne laže v lastno škodo." Nadalje je treba pomisliti, da so bili čudeži tako javno znani, da so jih pripoznali tudi nasprotniki, ki jih niso mogli tajiti in so jih pripisovali pomoči hudobnega duha. Jožef Flavij, judovski zgodovinar, ki je živel v prvem stoletju in krščanski veri nikakor ni naklonjen piše o Jezusu: "V onem času je živel Jezus, moder človek, ako ga smem imenovati človeka. Delal je čudeže in bil je u-čenik ljudi, ki sprejmejo resnico z veseljem; pridobil si je na svojo stran mnogo judov in tudi mnogo paganov. Ta je bil Kristus, katerega je Pilat obsodil' k smrti na križu, ker so ga naši poglavarji njemu zatožili. Oni šča mogla biti kaka nevoščljivost. V nekem oziru pa je torej človek podoben tudi živali; ima namreč ude in čutila, živce in mišice, želodec in možgane kakor žival; kakor žival diha tudi človek; živi se od hrane, potrebuje počitka in spanja; brez tega bi nehala živeti oba, človek in žival. Največjemu vladarju na zemlji so potrebna srce in pljuča, hrbtenica in prebavilo ravno tako kakor kameli, ki se zadovolji z osatom v puščavi. Solnce žge, dež moči in mraz stresa človeka in žival. Če ju tepeš, trpita, če ju zbodeš, krvavita in če ju zastrupiš, nehata živeti. Oba se lahko v vodi vtopita, oba more ogenj vpepeliti. Kakor žival more tudi človek zboleti, postarati in pohabiti se; v nekaj letih oba obnemoreta, zgrudita se na zemljo, izgubita življenje in razpadeta; telo kralja in učenjaka se razkroji v taiste pline in prvine kakor^telo najniže živali; oba sta pozabljena, ko se izpremenita v prah. Kar se tiče ži-votnega ali življenskega stanja, nima torej človek nobene prednosti pred živaljo. < Nasprotno, živali so, ki človeka v skoro vseh telesnih zmožnostih presegajo tako, da je človek proti njim res pravi revček. Kako nepomogljiv je človek, ko pride na svet. Izmed živih stvari je novorojeno dete največja sirota, ki bi brez ljubezni in usmiljenja drugih morala umreti. Dosti let mine, predenj se more človek sam preživeti. Mnogo časa vzame, predenj se nauči stati in hoditi. V tem oziru ga prekosi vsaka žival. Misli samo na picike! Glejmo dalje! Vol prekosi človeka v jakosti in moči, veverica v gibčnosti, srna v hitrosti in sigurnem teku; orel ima bistrejši vid, lesica in pes ostrejši voh, krokodil močnejše čeljusti, kača ropotača močneje prebavje. Človek se ne more potapljati kako vidra, ne plavati kakor riba, ne leteti po zraku kakor lastovka, ne stopati po spolzkih ledenikih kakor medved, ne skakati črez prepade kakor divji kozel. Njegovo vpitje ni tako močno kakor rjovenje razsrjenega leva, tudi njegovo petje ni tako sladko in ljubko kakor žgolenje škrjančevo in slavcevo. Mnogo je živali, ki žive več let nego človek. Da, človek mora priznati, da je, kar se tiče telesne zmožnosti, mnogo na slabšem od živali. Neizmerna prednost človeka pred živaljo. A Bog je dal človeku velik, neprecenljiv dar, ki nadomesti, da visoko odtehta njegove telesne nedostatke in pomanjkljivosti — dar, s katerim na mah nadkriljuje vse še tako močne in brze živali; ta prečudni dušni dar je razum. Razum je, ki to slabotno, nepomagljivo stvarco čarodejno izpre-meni v mogočnega in neupogljivega samovladarja, kteremu se divimo in ci, razlikuje pa človeka od opice petero skupin nepodobnosti. Prva skupina nepodobnosti obsega govorjenje. Človek govori, žival pa ne. Žival izraža z glasovi, kar čuti, kar jo veseli ali boli; ti glasovi pa niso govorjenje. M. Mueller (Wissenschaft der Sprache I. 303) pravi: "Govorjenje je naš Rubikon (reka), kterega ne m«pe prekoračiti nobena žival." Govorjenje je velik znak, ki človeka razločuje od živali. (Huxley, Cuvier). Žival ne govori, ker ne pojmi, ne misli. Ona nima pojmov', zato ne more besed zapopasti in v stavke vezati in ž njimi izraževati misli. Najbolj iz- in pravi kraj in spoznajo, ktere živali so njih sovražnice. Ta nagon pove komaj izleženim pickam kaj naj zob-ljejo, da naj muho povžijejo, bučele pa odvržejo, da naj beže pred kraguljem in njegovim glasom, da pa naj se drže materinega glasu, katerega poznajo, ne da bi bile imele časa privaditi se mu. Tako je tudi z mačkami, psi in živalimi na prostem. Da tako znanje živali ne izvira iz proste volje in razuma, ampak iz nagona, dokazuje pomanjkanje napredka in iznajdb pri živali. Gnezdo lastovke, zgradba bobra, pajčevina pajka, satovje bučele je danes ravno tako kakor pred 4000 leti. Zakaj? Ker so urjena papiga je samo nekak fonograt, I taiste živali od zmerom enakega na-in kakor mehanično blebetanje papige jjjfw® -----—i- pa, ki so ga prej ljubili, ga niso nehali čud™0' razum da človeku veljavo in ne nadomesti človeškega govorjenja tako tudi ne fonograf človeškega telesa. Evolucijonist W u n d t (Vorlesun-gen ueber die Menschen und Tierseele 416): "Na vprašanje: zakaj živali ne govore, dam znan odgovor: ker nimajo nič povedati." Zakaj nimajo nič povedati? Ker ne mislijo. Govorjenje je delo razuma, je logično umstvo-vanje o osebnosti, dejanjih, času, kraju, razmerah in okolnostih. Ali more kdo pokazati najmanje znamenje kake slovnice in logike pri opicah? Drugi skupini pripada z m o ž-n o s t z mišljenjem odločevati posamezne predmete, da nam ostane en sam duševni predmet; to je abstrakcija. S to zmožnostjo pride človek do samo-zavednosti, pride do dna bitju in bistvu predmetov, razločuje vzrok in učinek, razlog in posledico pojavov, ki jih spozna s svojimi čutili; izumeva zakone, ki odločujejo in provzroče raznotere pojave; s to zmožnostjo je člo- j vek izumil slovar, slovnico, Nevvton-ove zakone, električno brzojavstvo in druge velike iznajdbe. Tretji skupini pripada stvar-j a 1 n i d u h, -feegar umotvori so: slike, glasbeni proizvodi, pesmi, epopeje, ža-loigre, sploh umetnost in književnost. Ali imajo opice kaj pokazati v tem oziru? Živali nimajo ne razuma ne pro ste volje, prejele so pa od svojega stvarnika nagon, nagibe in zakone, ki so vcepljeni njih naravi; ti zakoni odločujejo njih dejanja. Po teh neizpre-menljivih nagibih, ki pa ne prihajajo iz premisleka in umstvovanja, ravnajo se živali brezvoljno, brez zavednosti. Delujejo tako, ker ne morejo drugače, in delujejo tako, ne da bi uvidele razloge in smoter svojega dejanja. Od Stvarnika vcepljeni nagon pove in sili, kako naj ptice delajo svoja gnezda, kako naj bučele in mravlje upravljajo svojo državico, kako naj žuželke skrbe za svoj zarod, kako naj ptice roparice uspešno love svoj plen; s tem nago-noiji zaslede ptice selivke pravo smer gona primorane povsod storiti le to in le tako, kar in kakor store; zato imajo taiste živali povsod taiste navade, taiste okuse in taista opravila. Ko bi živali imele kakor ljudje razum in prosto voljo, po katerih bi urejale svoja opravila in obnašanje, kakor delamo mi, potem bi tudi izpreminjale svoja dejanja in navade, kakor jih mi; one bi vsak dan iznajdovale, preosno-ljale, izboljševale in izpopolnjevale. Ker pa nimajo ne razuma, ne volje, ampak so poslušne svojemu neizpre-menljivemu, notranjemu, prirojenemu nagibu, ki jih sili zmerom in povsod izvrševati le njegove ukaze, zato je pri živalih zmerom in povsod vse jednako — brez napredka. Kitajska lastovica je pred 4000 leti delala in še danes dela svoje gnezdo v ravno tistem slogu kakor francozka. Ko bi imele lastovice razum in prosto voljo, živela in delala bi lastovica v Parizu gotovo drugače nego njena sestra na kmetih. Pariške lastovke bi delale "modo" za vse druge in čez nekaj časa bi iznašle zopet druge šege. Vsaj tako je med nami, zakaj bi ne moglo biti med pticami, če bi imele razum in prosto voljo? Toda ptice so primorane držati se od Boga jim vcepljenih zakonov in slediti in ravnati se niia ali napadla in umorila, ampak® se nič hudega sluteč pusti osi napasi in usmrtiti. Osa zna, ne da bi se učila; bučela pa ne zna braniti se in.'' nezmožna in nesposobna poučiti st; da, ona se še ni izučila, da je pič|!j nevarno tudi za njo, ker s tem izgu^ svoje lastno želo. Četrta skupina obsega moral ne razloge, presojevan]' in modrost; posledice tega so: $ pravičnosti, dobrohotnosti, usmiljenj1" sočutje, višje človeško življenje, Pr3-voslovje in postavodajstvo. K peti skupini prišteva®0 vladanje samega sebe, s [a" m e ž 1 j i v o s t tudi p r i n a j ntžiih narodih, in zavednost vf« veku, vsled ktere se člo?',' čuti odgovornega za svoj* dejanja najvišjemu Zakonodavca1 Sodniku, od kterega pričakuje plačil® ali kazen. Tega se pa bolj ali ®aIi: zavedajo vsi, tudi najdivjejši naro^ zato pa najdemo vero pri vseh Mr0i dih in pri nobeni živali. Pred nebi leti so zastopniki znanstva trdili, nahajajo narodi brez vere in nravP05" in brez družinskega življenja; v darvinistične opojnosti in blodoveli^ so celo trdili, da žive opicam p' rodovi brez vsake vere. Seveda so t»" ke pripovedke utihnile, kajti bolj 111 bolj uvideva znanstvo, da "narod0' znanstvo ali etnografija ne ve za ben brezverski narod ali rod" (Ratzf Voelkerkunde I. 31). Quaterfage-"Človek, naj bo srečen ali nesreče1* razločuje med dobrim in zlom; ver«Je v više Bitje, ki more vplivati na nje-govo osodo; veruje v posmrtno živij_e' nje; take vere ne najdeš v nobeni21 vali." Na drugem mestu trdi ta uce" njak: "Kot profesor sem bil PozvaJ naj preiščem vsa plemena. Izjavlja®' da ne vem za noben rod, kteri bij11,0' gli imenovati ateistični (brezbozn1'; Iskal sem izpričb bogotajstva nie" najbolj divjimi in najbolj izobraženi^ narodi, toda bogotajstva nisem po prirojenem nagonu, ker jim ni da-' nikjer razven v posameznih ljudeh no na izbero zavreči te zakone, izpre- v večem ali manjšem številu v minjati način življenja in stanovanja, kakor tudi solncu ni dano na izbero vziti ali ne vziti in preminjati svoj tek —kakor tudi morju ni dano na izbero osekniti in plimati, kedar bi se njemu zljubilo, ampak držati se morata oba od Stvarnika odločenih zakonov, časov in potov. Morivka bučele je neka osa; napade bučelo, ki ni nič manj močna in ima tudi mnogo ne varneje želo kakor osa; a osa vzbode bučelo v možgane in potem izžme strd iz nje. Osa ve, kako ima postopati, da pride do bučeline strdi, če tudi se tega ni učila nikdar; bučela pa, ki zna tako inteligentno gospodariti v svoji državici, ni še napredovala toliko, da bi spoznala svojo smrtno sovražnico, da bi se ji izog- šolah brezvercev. Taka je bila P°f dica mojega vestnega raziskovanj3 Slavni Livingstone: "Kakor nizko s' je afriški prebivalci, vendar ni j'®'", ba govoriti o Bitju Božjem in poS®r nem življenju; te dve resnici pripoz1"' vajo povsod v Afriki." M. Mueller: "Prej so mislili, da F nemožno, da bi Nigri imeli kako ve' in še do najnovejšega časa so 'r nekateri darvinisti, ki so divjake s"1 trali za poluljudi med opico in čl°%e* kom, da obstoje narodi brez vere. da danes je najsigurnejši primerjajočega veroznanstva --- .. imajo vsi narodi brez izjeme vef» običaje; ni se še našel noben, tu<^ najbolj divji in izprijen narod brez (Nadaljevanje na 5. strani.) To- zaklju^ ta, di ljubiti. Potem pa se je jim prikazal tretji dan zopet živ, kakor so to napovedovale prerokbe." To pričevanje je sovražnikom sv. vere velik trn v peti in vse so poskusili, da bi to spričevanje ovrgli; toda zaman. Na to spričevanje se sklicujejo najstarejši cerkveni pisatelji in naj-učenejši cerkveni učeniki. V to spričevanje so se zaletavali vedno sovraž- j niki sv. vere, toda učeni P. Daniel Huet, ki se je sila veliko glede tega stavka trudil, je nabral toliko nepo- spretnost; razum ga venča iu proglaša t za kralja vidnega stvarstva. S pomočjo tega neprecenljivega daru more si ! tlovek usužnjiti vse prirodne sile za; svoje poslušne služabnice. On vpre- i že vetrove aH paro k svojim ladjam i in pogumno se prepelje črez najširneje I in najviharneje morje; blisk (elektrika) mu mora služiti za zanesljivega iz-' | poročevalca, raznaševalca in prevaže- I valca; ogenj in voda morata delati za i človeka in brzo vrteti po tvornicah in ! mlinih na tisoče koles, krušiti najtrje ! ne moremo pripisovati naravnim mo-I bitnih dokazov o resničnosti tega so- I S?rae"je ,in tkati naj,ePšo volnenino. rpm tpmn^ tonidmu n__:„ I_____ju.:«.... .............i. . | Človek, oborožen z razumom, prodere cem, temuč samemu Bogu. Bog je; vražnikom sv. vere tako neprijetnega i stvarnik narave in njenih moči, če je I stavka, da so morali slednjič sramotno! pa stvarnik je On gotovo tudi bolj mogočen kakor narava; on torej lah-j ' ko spremeni naravne zakone, On lah- ' ko dela čudeže. Gotovo pa more le ] Bog- delati čudeže ali pa kdo drugi z božjo pomočjo. Vera torej, ki je potrjena s pravimi čudeži, je gotovo od ' Boga razodeta. Ko bi bila naša vera potrjena z enim samim čudežem, bilo 1 t>i to že zadosti dokaza, da je od Bo-' skoz gorovje, preplava morje in leta po zraku. Se več; on občuje« z naj- Nikar ne mislimo, da je bilo ljud-1 J"? r!W?a.lj*ninii de|' s,veta in l5ri ......i.-... i. i i. !.. r- I trku sedeč bere podrobna poročila iz omolkniti. stvo glede čudežev lahkoverno. Sv. Janez nam pripoveduje v svojem e-vangeliju s koliko natančnostjo so | preiskovali judje, sovražniki Kristusovi čudežno ozdravljenje sleporoje-nega. Tudi čudeži apostolov $o lieovrglji-vi. Priča so napi nasprotniki krščan- - > bili v prvih siva, stari pisatelji Svetonij, Celz, Por- ga razodeta. Čudeži časih krščanstva bolj potrebni kakor firij, ki pripoznajo čudež*, a pripistt-■dandanes. Krščanstvo je zapovedo- jejo jih vrežarstvu. Zato pa pravi Ter-valo človeški sprideni naravi naprijet- tulijan: "Ne sklicujem se na. evange-ne nauke. Ti nauki ljudi niso mikali,] lije, sklicujem se na!vase arhive, Rim-treba je bilo čudežev, ki so ljudi pre-lljani; na zgodovino vašega naroda, pričali. Judovska vera je bila a priprava na katero je spisal mož vaše vere, o judje; na te se sklicujem, ako hočem do krščanstvo, bila je od Boga razodeta kazati istinitost Kristusovih čudežev in in s čudeži potrjena vera. Bog je dal Mojzesu oblast delati čudeže "da veru-; jomejo, da se ti je prikazal Gospod, i Bog njih očetov." Čudeži, katere jej čudežev apostolov! Čudeži, katere nam sporoča sv. pis-! mo, so se torej res godili; ako so se pa resnično godili, so nam ti čudeži delal Mojzes, so pravi čudeži in so se dokaz, da je nauk, ki je s čudeži po- trjen in podprt re odeti nauk. REV. JOS božji od Boga raz- , ,, POLLAK. resnično godili, kajti sv. pismo starega zakona je prav tako od sv. duha navdihnjeno, kakor sv. pismo novega 1 zakona. Istotako so tudi vsi drugi čudeži, o katerih pripoveduje sv. pis-j KJE JE RAZLIKA MED ČLOVE-mo stare zaveze resnični, kajti sv. Dllh, ki je navdihnil sv. pisatelje jih ni mogel navdihniti zato, da W sporočali neresnične lažnjive rečj. Čudeži so dokaz prave vere. Ko je nosti vsega vidnega stvarstva, poslal sv. Janez Krstnik svoje ločence govo telo sestoji iz nekaterih k Gospodu z vprašanjem "je li on tisti, daljnih dežel — o vstaji v Mehiki, o | stavkah v Nemčiji, o potresih na Japonskem, o krvolitju v Kini, o lakoti I v Indiji. Vse živali je obdačil človek kot neodgovorni samovladah Ovca mu mora dajati volno, morski pes kožuhovi- i I no, medved mu mora odstopiti svojo J zimsko suknjo, slon svojo drago kost,' i morski kit svoja olja, labud svoje per-! j je in bučela svojo strd; konj ga mora; i nositi, pes zanj slediti in ga stražiti, i potrpežljiva čeda ga oskrbuje z mlekom in smetano, ščetinci pa z zdravim ] iii tečnim mesom. Neprecenljivemu 1 razumu je torej podloženo vse stvar-; -tvo, ki mora molče ubogati ukaze in j voljo nemočnega in šibkega človeka j Zakaj? Mr. Rarey je bil sloveč konjski kro-! titelj, ki je vedel več o resničnih konj- j kili zmožnostih kakor marsikateri te-! PREMOG r»n mirni—»i mu KOM IN ŽIVALJO? ki ima priti, ali pa naj druzega čaka- vodik, kisik, dušik. moP* tedaj je Gospod odgovoril učen-; klor, kali, kalcij, magnezij, železo Človek je "mikrokozm"—majhen vet. kjer ima v sebi prvine in last- Nje-prvin zemske skorje; te prvine so: ogljik, žveplo, fosfor, cem: "Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in idela. Slepi izpregledu-jejo, hromi hodijo,ygobovi se očiščajo, gluhi izpreslišujejo, mrtvi vstajajo in ubogim se evangelij oznanja." Jezus sam se je torej skliceval na svoje čudeže kot dokaz svojega božjega posla-nja. Ko je ozdravi! sleporojenega, je rekel: "Ako ne delam del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite. Ako jih pa delam in ako meni nočete verjeti, verjemite delom, da spoznate in verujete, da je Oče v meni in jaz v Očetu." Mi torej po pravici sklepamo, da so čudeži res neovrgljivi dokaz sv. vere. - - to- rej ima človek nekaj vkupnega s prstjo in kamenjem. Človek raste in se razvija kakor rastline in drevesa; čuti, hodi in ima petero čutil: voh, vid, sluh, i. t. d. kakor živali; naposled pa ima še. duševne zmožnosti, razum in prosto voljo, kakor najvišji angeli. Človek torej zjedinja v svoji malenkosti najrazličnejše lastnosti, najraz-novrstnejše zmožnosti, s katerimi je Stvarnik v različni meri obdaril druge stvari. V tem pogledu človek nadkriljuje najviše angele, ki bi človeka zavidali, če bi v kraljestvu najsijajnejšega bli- retični znanstvenik. Dajal je konj1; ske predstave, kjer so njegovi izvežba- j ii i konji kazali svoje spretnosti, Pred igrami je nagovoril občinstvo, kateremu je navadno pojasnil, da je živali ukrotil in' si jih podvrgel "zato, ker ima on razum, konj ga pa nima." Kar je res o konju, to je res o vsaki drugi izurjeni živali. Če bi v sestavu, vvokostju, v obliki in postavi imel človek še toliko slič-nosti in podobnosti z opico, in če bi te telesne in kostne podobnosti vz-množili in povečali kar največ visoko, imeli bi vendar samo eno skupi-n o podobnosti med človekom in opico, in še ta skupina bi bila samo v le-1 lesu, torej v najnižjem delu človeške narave. Kajti na svetu ni velikega nič razun človek, in v človeku ni velikega nič razun duša. Nasproti pa imamo pet skupin nepodobnosti ali razlik med človekom in opico, in te najdemo v duši, torej v najvišjem delu človeške narave; proti tem 5 skupinam nesličnosti in razlik nimajo opice nobenega protitežja. Če torej ena skupina domnevnih podobnosti dela človeka podobnega opi- Najboljši Wilmington Lump Premog . . . Najboljši Soft Nut Premog .... Po naročilih en ton ali več Točno razpošiljanje UNIJSKI DELAVCI $125 $3.25 American Coal Co. Oba Telefona 67 F. W. Egger \ ****** K* S* K. ****** JEDNOTA ****** ■ji i k Bell Phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik-:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ^emožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. lagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek. 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. V8E DENARNE POŠILJATVE NAJ ŠE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novoustanovljeno društvo sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 28. febr. 1913. Imena članic: 5592 Zofi Perko, roj 1894, zav. za $500, 1. razred;'5593 Marija Novak, roj 1893 zav. za $500, 1. razred; 5594 Ivana Cvilbar, roj 1892, zav. za $1000, 2. ržzred; 5595 Rozi Godec, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 5596 Ana Baznik, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 5597 Rozi Novak, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 5598 Frančiška Globokar, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 5599 Ana Zaletu, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 5600 Alojzija Skufca, roj 1881, zav. za $500, 4. razred; 5601 Terezija Lekan, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 5602 Marija Miklaučič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 5603 Marija Novak, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred; 5604 Marija Pejskar, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred; 5605 Marija Globokar, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred. Dr. št. 14 članic. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19005 John Petrovčič, roj 1896, zav. za $1000. 1. razred; 19006 Franc Knežič, roj 1877, zav. za $500, 5. razred, spr. 2. mar. 1913. Dr. št. 180 članov. ^ društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 19007 Ivan Novak, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 19008 Franc Gorenc, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, sPr. 2. mar. 1913. Dr. št. 44 članov, društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19009 Ivan Velkaverh, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 19010 Anton Pikovnik, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 19011 Adolf Petric, roj 1890, zav. za $1000, 3. razred; 19012 Josip Jakič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 19013 Franc Rozman, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. 3. mar. 1913. Dr. št. 378 čl. društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 19014 Matija Adlešič, roj 1896, K zav. za $1000, 1. razred, spr. 4. mar. 1913. Dr. št. 144 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 19015 Ivan Marinčič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 19016 Josip Tuss, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. j- 4' lnarca 1913. Dr. št. 79 članov, arustvu Vit. Florijana 44, So. Chicago, 111., 19017 Josip Hrovat, roj 1895, av za $iooo, 1. razred; 19018 Peter Kania, roj 1876, zav. za $1000, 5. raz- K dru't SPr' 3' mar" 1913" Dr- št 187 članov- Jožefa 46, New York, N. Y„ 19019 Ivan Jurkas, roj 1894, zav. «n, •> razred; 19020 Ivan Lenček, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, Dr. št. 45 članov. k d, marca 1913' za 1000, 2. razred; 19022 Ivan Ferkul, roj» 1890, zav. za $500, 2. razred, K d marca 1913- Dr- št 76 članov-' ro^lBfi JCZUS Dobri Pastir 49' Pittsb«rg, Pa-' 19023 Jak015 Cernekovič, K dru" 4' zav- za $1000, 3. razred, spr. 2. marca 1913. Dr. št. 51 članov. t ro y»ycV' Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 19024 Ivan Lamberger, Slom e zav. za $1000, 3. razred; 19025 Jakob Ostriek, roj 1874, zav. za * "W, 5 razred; 19026 Alojz Volkar, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. K društvurCa 1913' Dr' Št 61 Čla"0V' ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13907 Jurij Lukman, 17423 Josip Malnerič, 15125 Anton Kraševec, 23. febr. 1913. Dr. št. 34 članov. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 5297 Nik. Plavan, zvišal 4. marca 1913, razred 5; 6014 Ivan Stunja zvišal 6. marca 1913, razred 4. Fri društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 3129 Marija Omerzel, zvišala 2. marca 1913, razred 3. Pri društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2075 Helena Bene, zvišala 23. febr. 1913, razred 4. Pri društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 4031 Ivan Težak, zvišal 1. febr. 1913. Razred 4. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 5506 Marija Slobodnik, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. febr. 1913. Dr. št. 9 članic. K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 5507 Rezi Pirnat, roj 1895, zav. za $500, spr. 2. marca 1913. Dr. št. 12 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 5508 Karolina Križman, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. apr. 1913. Dr. št. 50 članic. K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5509 Ana Mušič, roj 1894, zav. za $1000, spr. 22. febr. 1913. Dr. št. 32 članic. K društvu Marije Mil Polne 114, Steelton, Pa., 5510 Marija Straus, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5511 Katarina Kraševec, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 5512 Ana Petric, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 25. febr. 1913. Dr. št. 21 članic. K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 5513 Magdalena Počkaj, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5514 Hermina Baša, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 5515 Ana Winsky, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 3. marca 1913. Dr. št. 23 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 2069 Elizabeta Hribar, 2. marca 1913. I. dr. št. 10 čl. II. dr. št. 13 članic. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2110 Helena Mišer, 4. marca 1913. L dr. št. 24 članic. II. dr. št. 115 članic. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 1993 Ivan Mostar, 2. marca 1913. I. dr. št. 10 čl. II. dr. št. 14 čl. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k društvu Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., 2088 Ana Petric, 28. febr. 1913. I. dr. št. 10 članic. II. dr. št. 18 članic. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. NAZNANILO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. Dasi pozno, vendar bolje, ko nikoli, objavim svoje letošnje naznanilo. Rad bi storil to preje, toda čakal sem zapisnika letnega zborovanja glavnega odbora, ker znal sem, da se je pri zborovanju razpravljalo tudi o mojem delokrogu. Glede velikonočne spovedi, katero so že mnogi člani in članice opravili, velja isto, kot lanjsko leto, edina razlika pri vsem tem je, da oddajo na pristojnem mestu listke, katere sem vsem društvom poslal, še predno se je pričel čas velikonočne spovedi. Da ne zgubljam več besedi, naznanim vsim članom in članicam K. S. K. J., da se bodem natančno ravnal po tem, kar je bilo glede tega sklenjeno pri gl. zborovanju dne 27. prosinca t. 1., to pa tem bolj, ker se je lani par društev protivilo poslati velikonočne listke, češ, da so bili pri zadnji konvenciji odpravljeni. Listki niso mogli biti odpravljeni kot taki, ker tudi nikdar kot taki niso bili upeljani. Vsa stara pravila govore le O "poročilih" društvenih tajnikov. Kdor pa hoče prav razurfieti Jednotina pra-vila, bode uvidel, da je duh. vodja popolnoma upravičen storiti v tem oziru, kar se mu vidi primerno in potrebno, da vsi člani in članice vrše svoje verske dolžnosti. Pri ti priliki se mi zdi, da vršim svojo dolžnost, ako toplo priporočam vsim članom in članicam naše glasilo "Am. SI." To edino katoliško glasilo v drugem pomenu bi moralo biti v rokah vsakega dobrega člana naše slavne K. S. K. Jednote. Konečno opominjam vse člane Jednotine, ki bi imeli kal^o pritožbo, naj se na poslana mi pisma s polnim imenom podpišejo, ker na pisma brez podpisov se ne morem ozirati. Ni se treba nikomur bati, da bi komu izdal njegovo ime. Z bratskim pozdravom! REV. JOS. TOMŠIČ, duhovni vodja K. S. K. J. Forest City, Pa., 9. marca 1913. IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA. Pravila K. S. K. Jednote člen II. — H.: Vsako društvo si mora izvoliti društvenega zdravnika ako- v to le okoliščine dovoljujejo. Naslov zdravnika mora biti poslan Vrh. zdravniku v potrdilo. Mnogo je društev katera niso do danes tega storila, zatorej prosim, da to v kratkem času storijo. Samo oni prosilci kateri so od društvenih zdravnikov pregledani bodejo lahko postali člani Jednote. Upam, da v 30 dneh dobim vsa imena zdravnikov, Spoštovanjem sem Vam udani sobrat DR. JOS. V. GRAHEK, vrh. zdravnik K. S. K. J. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 19027 Dominik Sadar, roj 1896, K dru-V!' za $100°. 1. razred, spr. 9. mar. 1913. Dr. št. 37 članov, i zav SI' Jaileza Krst- <*>, Wenona, 111., 19028 Josip Smidberger, roj 1896, K društ Za ^1000, l- ražred; spr. 2. marca 1913. Dr. št. 52 članov. ]oa,VU sv- Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 19029 Ivan Mojstrovič, roj 2 zav. za $500, 2. razred; 19030 Frank Ogoreuc, roj 1892, zav. za $1000, • razred; 19031 John Sušter, roj 1873, zav. za $500, 5. razred; 19032 Mirko rupiC) roj 1873 zav za s razred;' 19033 Frank Godec, roj 1969 a,V" 2a $SOO, 6. razred, spr i vu sv' Nikolaja 67, Steelton, Ta., 19034 Lovrenc Groša, roj 1882, zav. * t-UV, %J. ifliivu K dn,št' Za 6- razred, spr. 9. mar. 1913. Dr. št. 52 članov. Dr. št. 119 članov. za $1(Wi ----- J > -Jieeuun, dr«;, ' 4' razred, spr. 25. febr. 1913. * Dr. št. 47 članov. u Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, 19035 Josip Juhart, roj 1894, K drul' 23 $1000' razred, spr. 2. marca 1913. Ustvu sv. Jožefa 112 $1000 4 K druš ' roj 1889, K druš Ustv» Marij Dr. št. 47 članov, ly, Minn, 19036 Jurij Schneller, roj 1882, zav. za razred, spr. 24. febr. 1913. Dr. št. 84 članov, e sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn, 19037 Alojz Mihelič, $500 T' 2av- za $1000, 2. razred; 19038 Štefan Božič, roj 1883, zav. za w> -S. r,- ' 1 ' -- -• rustvu $500, 2. Waukegan, 111, 10. marca. — Iz u-rada društva Vitezov sv. Jurija št. 1 naznanjam vsem članom, da je društvo sklenilo na izvanredni seji dne 9. marca, da društvo straži Božji grob v cerkvi na veliki petek in soboto. In sklenjeno je bilo tudi, da se društvo udeleži skupaj sv. maše na velikonočno -nedeljo. In nadalje naznanjam tudi, da je bilo sklenjeno na redni seji dne 23. febr, da se prihodnja seja preloži na en teden naprej in to zaradi tega, ko bi prišla ravno na velikonočno nedeljo. Seja se bo vršila 30 marca. In sklenjeno je tudi bilo, da se društvo udeleži skupne spovedi dne 26. marca in skupnega sv. obhajila pa 27. marca ob 8. uri dopoldne. Z bratskim pozdravom Frank Osredkar, I. tajnik. Naznanilo in zahvala. Spodaj podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem Slovencem v Chicagi in okolici, kakor tudi vsem slovenskim chicaškim društvom, ki so mi pomagali pri razprodaji listkov za žrebanje moje žepne ure. Posebna hvala dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. za podporo skozi celih 6 mesecev, in tudi lepo darilo, ki sem ga prejel od omenjenega dr. na zadnji mesečni seji. Jako težko mi je bilo za mojo krasno uro, ali dolga bolezen, ki me tare že deveti mesec, me je gnala do tega, in drugače si nisem mogel pomagati. Zagotavljam in obljubim vam, predragi so-društveniki, ako mi Bog zopet podeli preljubo zdravje, da bodem vedno delal v korist društva, ki mi je dosfcdaj I dalo tako lepo darilo in podporo. Ter priporočam najbolj dr. sv. Štefana vsem Slovencem v Chicagi, kateri še niste pri nobenem društvu. Kajti do-tično društvo je eno najmočnejših v Chicagi, ter ima tudi lepo svoto denarja v svoji blagajni za podporo društvenih sobratov. Ura je bila žrebana dne 2. marca pri društveni seji. Dobila je serija št. 81, katero je k"upil g. L. Jtirjovcc ter dobil uro s 17. št. Še enkrat lepa hvala vsem skupaj ter ostanem vsem udani in zvesti član društva m K. S. K. J. i Chicago, 111, 11. marca 1913. pino človečjihln opičjih podobnosti v najnižjih pojavih, izključuje in prezira pa petero skupin nepodobnosti v najvi-ših pojavih, ni ne znanstveno, ne filo-zofično in se roga modroslovju, znan-stvu in zdravi pameti. So pa ljudje, ki bi raje izgubili razum nego pripo-znali Stvarnika. Protestantskega pridigarja vpraša trgovec, če on res veruje v Boga in da Kristus je Bog. Ko pridigar to potrdi, reče m'u trgovec, da on tega nikakor ne more verovati. Pridigar: "Molite tri tedne vsak dan povečkrat: Ljubi Jezus, če si Ti res Bog, pomagaj mi, da Te spoznam." Trgovec obljubi. Čez teden dni se zopet srečata in pridigar ga vpraša, če drži obljubo. Trgovec: "Tri dni sem molil, potem pa več ne, ker raje vidim, da Boga ni." Je že vedel zakaj. Dandanes je mnogo ljudi, ki bi raje videli, da ni Boga in zato ga nočejo spoznati. Trdijo, da Boga treba ni, ker tvarina je večna in iz te mrtve tvarine se je življenje izcimilo samo od sebe, iz mrtve tvarine so se razvile tudi žive živali same od sebe, iz živali v teku miljon let pa človek brez stvarnika. Vse, vse, največje budalosti je dopuščeno učiti in trditi, samo o Bogu,-Stvarniku no- bene besede! Ali je mar lože verovati v večno, neuustvarjeno tvarino nego v večnega Stvarnika? Brezverni Plates (der Kampf und das Entwicklungsproblem, Berlin) piše: "Boga ne potrebujemo; če more telo ob smrti razpasti na natoren način, gotovo morejo prirodne sile iz prahu narediti tudi (živo) telo." To pa se pravi po mojih mislih toliko kakor: Če bi se papir in črne pismenke kakor knjige same od sebe razdrobile, razpadle in se razkrojile, potem morejo gotovo biti kake prirodne sile, ki bodo iz razpadlih delcev zopet sestavili knjigo. Ali ste že videli katero tako knjigo? In vendar je že toliko knjig razpadlo! Kako vendar znajo taki brezverni učenjaki ljudi varati In slepiti! Pravijo pa, da taka sleparija je znanstvo; če jim pa tega ne verjameš, si bedak in nazadnjak. Delo trenotka. Nihče ne ve, kaj mu prinese naslednji trenotek. Morda bo največja sreča ali največja nesreča. Dane« se čutimo zdrave in krepke, in jutri nas u-tegne obiskati resna bolezen. Z ozi-rom na te nagle izpremembe v stanju našega zdravja moramo biti pripravljeni nanje. Prav dobro zdravilo, ki odvrača bolezen pri vsakem nerazpo-loženju, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To brž prežene iz telesa vso pusto tvarino, izpodbudi prebavne organe in jih okrepi za njihovo delo. Izčiščanje telesa ne povzroča nobene bolečine ali neprijetnosti. Uživajte to zdravilo pri zapeče-nosti, izgubi teka, pri neprebavnosti, glavoboli, drobovih bolečinah. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave, Chicago, 111. Pri revmatiz-mu in nevralgiji poskusite Trinerjev liniment. — Adv. Ko pride spomlad, se ne morete zanesti na vreme, ampak lahko se zanesete na Severov Creme (Severa's Face Cream), ki neverjetno hitro ozdravi vnetje kože, katero povzročajo vetri. Ozdravi tudi razpokle ustnice in roke. Očisti in omehča kožo ter je naredi lepo in voljno. Ved-na raba povzroči stalne dobre učinke. Naprodaj v lekarnah. Cena 25 centov. Zagotovite se, da dobite Severovega. W. F. Severa Co, Cedar Rapids, la. — Adv. azred, spr. 3. marca 1913. Dr. št. 52 članov. sv- Jan. Krst. 143, Joliet, 111, 19039 John Stukel, roj 1891, zav. za razred, spr. 26. febr. 1913. • Dr. št. 26 članov. Od dru.^ PRESTOPILI ČLANI. ■ 97 jJ[a Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark, k društvu sv. Barbare ' p- Olive, 111., 6275 Anton Hribar, 2. marca 1913. I. dr. št. 21 članov, društv II. dr. št. 65 članov. Josip Brunskole. ; KJE JE RAZLIKA MED ČLOVEKOM IN ŽIVALJO? (Nadaljevanje s 4. strani.) Od Od laud očV- S-> Indianapolis, Ind, k društvu sv. Vida 25, Cleve- ' "'o, 6522 Alojzij Mišer, 4. mar. 1913. I. dr. št. 115 članov. dri barbare 68, Irwin, Pa, k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, II. dr. št. 373 članov. •16005 Al druš ojz Laharne, 2. marca 1913. J'C^iVr liarl,are 68, Irwin, Pa, k društvu sv. Barbare 97, Mt: Olive, v 'van Mustar, 2. marca 1913. I. dr. št. 51 članov. II. dr. št. 67 čl. \ drUšu SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. • Ca 1913 V" Clri'a Mct0 Mohawk, Mich, 13698 Nikolaj llorval, 16951 0 venka, 15887 Matija Fricelj, 13963 Matija Cernič, 7. marca 1913. dfii• rv. Xa. ei ___ ^ sv. pctra in pavIa dr, Uštva • t i/i. n, 1913 SV' Jo«fa 110, Barberton, Ohio, 4027 Martin Kumše, 23. febr. iuStva sv a Dr. št. 58 članov. '13. • A,,t- Pad. 137, Aurora, Minn, 17241 Štefan Starčevič, 8. febr. ' Dr. št. 21 članov. Dr. št. 51 članov. 91, Rankin, Pa, 17977 Anton Gornik, 22. febr. Dr. št. 97 članov. j re, brez pripoznanja in češčenja višje- I ga, nevidnega Bitja. Iz tega sledi, da so vsi ljudje že po svoji natori sprejemljivi in rojeni za vero in da imajo torej taisto naravo. Brezbožni učenjaki trdijo, da se je človek razvil iz opice, da pa od opice ni mogel prejeti vere, ampak si je vero človek sam izmislil. Ako bi si bili ljudje iznašli vero sami, potem bi bilo se jasneje, da imajo vsi ljudje in narodi taisto potrebo iskati pomoči pri nevidnem višjem Bitju. Ko bi pa človeška narava ne čutila potrebe vere, ampak bi bila iznajdba duhovnov, po-stavodajccv in vzgojiteljev, kakor se to včasih čuje, potetn bi pa to še oči-vidneje izpričevalo, da je vse človeštvo proizšlo iz enega samega para: Adama in Eve. Zakaj? Ker bi bilo čisto nemožno vse, drug od drugega neodvisne narode pridobiti za taisto neumno idejo, za taisto nepotrebno in neutemeljeno blodnjo, iskati pomoči pri izmišljenem bogu. Teh petero skupin nepodobnosti z opicami je očividno vsakemu. Lahko pred njimi zatisneš svoje oči in jih tajiš, a človeštvo jih vendar-le vidi. Te nepodobnosti niso padle iz nobene zvezde in se tudi niso izcimile same od sebe; ampak vcepiti jih je mogel le Stvarnik, ker so splošne. Izvajanje, ki se ozira le na eno sku- The Eagle 406-8-10 N. Chicago St. : : : Joliet, III. Samo eden vzrok je, zakaj morate premotriti FINE OBLEKE, ki vam jih nudimo, predno boste kupili svojo pomladno obleko, in ta je: Ne morete kupiti ničesar boljšega nikjer, ki bi bilo tako skrbno izdelano, ki bi se boljše prilegalo, in slednjič so naše nizke cene, ki morajo imeti do vas posebno privlačno moč. Največ oblek imamo iz Kuppenheimer-jeve zaloge za obleke, katera vam nudi največjo sigurnost glede mere in kroja, kakor tudi nadkriljuje vse glede nizkih cen. Na vsak način želimo, da si ogledate nase obleke, predno si kaj izberete. V zalogi imamo izbero klobukov in srajc najnovejše mode. -Eaijlr 1 Peter Barbarič, Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. ft Poslovenila A. B. in V. S. Vzor mladeniča iz Hercegovine. Pozor, (Dalje.) C. Širom domovine. Med najlepše praznike, ki se obhajajo v Travniku, spada tudi praznik Srca Jezusovega. Že ob rani zori odmevajo po gorah in dolinah gromovi topov in pobožno ljudstvo prihaja v belili oblekah od vseh strani v mesto Travnik v semeniško cerkev. Na pročelju cerkve se blišči velika slika Srca Jezusovega, okrašena z zelenim smrečjem in pisanim cvetjem. Pa kaj še le, če pogledaš potri, v hišo božjo. "Kakor v nebesih," reče Bošnjak. Na glavnem oltarju, ki se ves sveti v ognju in zlatu, stoji pod rudečim svilenim nebom Zveličar s Presv. Srcem, poln ljubezni in usmiljenosti gleda dol na svoje milo ljudstvo. Ganljiv je prizor, ko vidiš, kako to dobro ljudstvo dviga roke k presv. Srcu Jezusovemu kako kliče in vroče prosi, ter ne zapusti cerkve prej, dokler se ne spove in ne prejme sv. obhajila, četudi morajo biti včasi do 4 popoldne tešči. Slovesnost Srca Jezusovega je bilo veselje za našega Barbariča: imel je le eno željo, da bi Srce Jezusovo povsod tako ljubili in slavili. "Prazniki presv. Srca," piše 21. jun. 1896 p. Za beu, "smo proslavili naravnost krasno. Napočil nam je prekrasen dan in na glavi presvitlega banjaluškega škofa Fra Marijana Markoviča se zasveti Mitra. Služil je pontifikalno sv. mašo, pridigal o Presv. Srcu, nato pa vodil procesijo po mestu kakor na praznik Presv. Rešnjega Telesa. Malo pozneje nas je obiskal dubro-vački škof dr. Jos. Marčelič, ki je bil prej pri slovesnosti presv. Srca v Sarajevu. Oba škofa sta zelo navdušena za presv. Srce, tčr bosta začela upeljevati o priliki podobne slovesnosti tudi v svojih škofijah. Povsod se deluje v tem smislu, samo naša Hercegovina, kakor se mi zdi, še sniva trdno spanje. A vendar me je pred nekaj dnevi razveselilo pismo predstojnice čč. u-smiljenih sester iz Mostara, ki me prosi, naj vpišemo 60 otrok v bratovščino presv. Srca. To je prvi vrtec, ki se bo, če Bog da, polagoma razširil po vsej Hercegovini, da postane krasen vrt presv. Srca. V svoji ponižnosti zamolči Peter, kdo je zasadil ta prvi vrtec v skalnati Hercegovini. To je dosegla njegova "gorečnost in neprestano prigovarjanje, kateremu se častite sestre niso mogle več ustavljati, kakor nam to piše predstojnica samostana sama. V vsakem pismu jih je prosil, Viaj netijo pri otrocih pobožnost do božjega Srca in jo širijo v šoli. Edino v Srcu Jezusovem je rešitev nesrečne domovine Cela Hercegovina velik vrt Srca Je- zusovega! Da bi to idejo uresničil, bi dal Peter tudi zadnjo kapljico svoje srčne krvi. Medtem je delal, kolikor je bilo mogoče, ter si prizadeval, da tudi druge navduši za to apostolsko delo. "Bilo je ravno pred počitnicami," pripoveduje nam eden njegovih tovarišev, "na koncu sedmega razreda. Bar-barič se je sprehajal s tovariši po senčnatem drevoredu na igrališču. Govorili so o tem, kaj naj bivši sedmi razred stori dobrega v počitnicah doma med svojci. Barbaric predlaga, naj si vsak po svojih močeh in po razmerah prizadeva širiti med bosanskim ljudstvom pobožnost do presv. Srca. "Nihče naj ne reče," nadaljuje Peter navdušeno, "da to ni za naš narod. Narod bo že dovzeten, samo treba ga •jc poučiti! Nato nas opozori, kaj je šani skusil v tem oziru, ter ne odneha, dokler mu vsak ne obljubi, da bo kolikor mu mogoče širil to pobožnost." Za glavno sredstvo, da napreduje pobožnost Srca Jezusovega, je smatral Barbaric "Glasnik Srca Jezusovega". "Ko sem 1. 1894," piše p. Zabeo, "pripovedoval v šoli, kako novi hrvatski Glasnik lepo sprejmejo povsod, in kako narašča število naročnikov, pozabi Peter popolnoma na svojo mirnost ter gi od veselja živahno mane roke. S tako Korečnostjo, kakor da bi bila to njegova sveta dolžnost, se jc trudil, da pridobi "Glasniku" čim več naročnikov. Peter je šel od tovariša do tovariša ter jih prosil in nagovarjal, naj si Tfaročijo: "Bronze ti, stori tudi ti, kakor so že mnogi drugi, to radost Presv. Srcu! Kaj pa je to 36 kr. Za u-tiožne dijake jc celo sam plačal, (lasi ni imel ravno debele mošnje. Njegova zasluga je, da so v enem letu naročili skoro vsi gojenci "Glasnik Srca Jezusovega." Povsod je Peter bobnal za naročnino in večinoma z vspehom. Kakor je razvidno iz njegove beležni- . . . ce, nabral jc Glasniku v Vrtini 8, a v pustiti semenišče in nadaljevati nauke svojem rojstnem kraju nad 20 naroč- na posvetni gimnaziji. božje Srce Jezusovo. S tem Glasnikom torej mi je zasvetil žarek upanja, da se še enkrat širom naše domovine razlega slava božjega Srca Jezusovega. Pa to se še le lahko takrat zgodi, ko ljudstvo spozna Presv. Srce. Tisti pa, ki bo ljudstvo učil, da se seznani s tem virom milosti, to je ravno Glasnik presv. Srca Jezusovega." Nato roti brata, naj širi pobožnost Srca Jezusovega; pošilja mu ptivabilo na naroč-bo in nekoliko izvodov Glasnika na ogled ter ga prosi, naj jih razdeli med ljudstvo in naj nabere lepo število po-speševateljev pobožnosti Srca Jezusovega. Večkrat se je obrnil Peter na tajnika mostarskega škofa, fra Ambro Mile-tiča, ki je bil nekdaj njegov župnik in dobrotnik ter ga prosil, naj se kolikor mpgoče potrudi, da se razširi pobožnost Srca Jezusovega v Hercegovini. Tako je plemeniti mladenič, poln goreče ljubezni do Srca Jezusovega vse storil, da zasjdi zastavo Božjega Srca na domove svojega dragega rojstnega kraja in širom domovine. Gotovo Barbarič tudi zdaj, ko počiva, kakor upamo, na božjem srcu, ni nič manj vnet za čast in slavo presv. Srca Jezusovega. Njegov zgled pa, ki nam ga je zapustil, deluje še naprej. Tako je neki četrtošolec, vspodbujen po apostolskem delovanju Petrovem o velikih počitnicah 1890 obiskal sedem vasi ter poučeval ljudstvo o pobožnosti Srca Jezusovega. In uspeh? Nad 1600 se jih je upisalo v bratovščino Srca Jezusovega in še vedno prihajajo nova imena iz onih krajev. Ti pa, dragi čitatelj, ali bi ti ne mogel vsaj zrnce prinesti k slavi Srca Jezusovega? Tako te vpraša sedaj Peter, ko gleda z nebes in čaka, kaj mu odgovoriš. 25. Poklic. A. Zvezda poklica. Milost poklica je kakor svetla zvezda, ki jo pošlje Bog kot prijazno poslanko vsakemu človeku, slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome bi dava. JAKOB 1092 E. 64th St. Dobil sem iz *L Klonit za svoje M' serialuo Številko jamči, da so z« prava iu korist«- ( Po dolgem^ ml je posrečilo pravo Al pen - h in Pomado pr°ua' danju in za » kakorSne Se dosj »v tu ni bilo, r moSkitu iužeii sti in dolsi l»sr ' čnh popolnoma' loin ne bodo v« dali, ter ne osi Ravno tako ; moSkim v ° krasni brki t Revmatizerovru» nogah in knž«f° , d neli popolno"1« vim, kurja oW»j davice, j.ome ozebline se pOP"' odstranijo. , resnica jam0'.'!! -'pulte resia poSljeni «» WAHCIC, Cleveland. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih društev. Rojaki, če hočete imeti lepo oe«*. no perilo pošljite ga v edino slove'13 perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. ' r „ ^ N. W. tel. 218. Chicago telefoin ^ Naše delo je izborno. P°dP' domačo obrti 403 N. Chicago _ „ roital Cass Sts. ......1U Ij I r. 1 POZOR! Rojaki pomislite s^ poprej kot po- ( trošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Akc | hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, do n>ača in kalifornijska vina ter naj boljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za log s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obi len poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384. Joliet nikov. Toda vse to mu je bilo premalo. Vroče je želel, da zagleda zastavo presv. Srca na vsakem griču in zvoniku, tia vsaki hišici mile mu domovine. "2e dolgo sem mislil o tem," piše Peter 21. marca 1893 bratu Marku, "kako bi se tudi naše ljudstvo seznanilo z najkoristnejšo in nebesom najljubšo pobožnostjo, s pobožnostjo do ■presv. Srca Jezusovega. Zelo me je razveselila vest, da izide "Glasnik presv. Srca Jezusovega" to leto v lepi obliki, in da bo cena nižja, zunanjost •pa lepša ko lani. Zelo me žalosti, da naše siromašno ljudstvo ne ve za tolike milosti in blaženosti, ki jih deli Ti priznaš," mu reče Peter, "da si poklican v duhovniški stan, a vendar se nič ne bojiš, da v mestu N. izpostaviš svoj poklic v nevarnost. Ti nikakor ne smeš zapustiti semenišča!" Ko mu pa ta odvrne, da gre iz semenišča zaradi slabega zdravja, reče Peter: "In ko bi moral jutri umreti, bi ne smel iti v mesto N. Tam boš zgubi! jutri svoj poklic in to boš pozneje hudo obžaloval." "Nikdar!" odgovori zaslepljen dijak. "Gotovo se boš za to kesal na sodni dan," reče nato Barbarič resno. Ta dijak je res zapustil semenišče, odšel na gimnazijo v N. pa tudi ni postal duhovnik. (Dalje prih.) Slovenski Zdravnik. (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, k ste na katerikoli bolezni bolni, n. SLOVENSKEGA zdravnika. Tam b( ste ozdravljeni popolnoma, ako je t' *ploh mogoče. Tisočerim naiih roj> kov je bilo pomagano do čvr»tega » popolnega zdravja, ker so se obrni) s popolnim zaupanje do tega slavne ga zdravnika. Pridite osebno ali p> pišitel Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St.. Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N W 1012 ali Chi 2102 > Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo 2ato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: Peter Staudohar, Phone 102, 203 Central Ave. Chliholm, Minn. IMOTENO DELO Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani dean lavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO— Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tudi prebavne organe in ž njimi vred celo telo. .1 VSTVARJA DOBER TEK, POSPEŠUJE PREBAVO, OLAJŠUJE BOLEČINE, • KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE. Pomagalo bo v vseli bolezni!- ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo S tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave. „ j .[, . "V vseh lelcnrunli. EL1XJB- BITTER-WINE / J č^Krii f/A if trinerovo f horkeviho ^"'".d b/JOSEPH &A»M»nJ CHICAGO. 1«-!^ JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOOTH ASHLAND AVE. NEBO Kakovo&t Cigaret kot Turkish Blend U 10 za 5c naprodaj povsod CORK TIP Cigarettes * Najfinejše na svetu. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovlje.. 1. 1895. Slika naših razmer. (Piše katoliški delavec.) Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v ®estu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša ▼ Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnern. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago 2375 in N. W. 344. Naši kočijaii in vsi delavci so Slovenc;. ■estna hranilnica ljubljanska v ljubljani, prešernova ulica 3., kranjsko. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, ^OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 ^LIJON 300 TISOČ KRON. "Vložen denar obrestuje po Kakor znano izhaja v Čikagi neki skrajno zagrizen list, pravo peklensko glasilo, ki ima zelo lepo ime, namreč Glas Svobode. Toda tega imena pa ta odpadniški list nikakor ne zasluži in ga nosi po vsej krivici. Kakor pa je sebi dal napačno ime, tako pa daje tudi našim poštenim in izvrstnim katoliškim listom napačna imena, ravno taka, kakoršna bi bila edino njemu primerna. Imenuje se ta nesnaga delavski list, kar pa je z njegovo pisavo največjem protislovju. Kakšen delavski list naj je vendar to, ki o ničem drugem ne v6 kaj pisati, kakor o katoliški veri in cerkvi, o papežih, o duhovnikih, o samostanih, o menihih, in nunah, o svetih zakramentih, o prisegah i. t. d., i. t. d. Niti ene najmanjše stvarice katoliškega imena ni, da bi je ne že neštetokrat oblatili in s svojimi strupenimi jeziki ne oblizali. Ali teh fanatikov res ni čisto nič sram se z verskimi, božjimi in svetimi rečmi toliko pečati? Noben kat. duhovnik, noben kat. list, naj je tudi strogo cerkveni, nobena še tako pobožna stara ženica ne govori toliko o verskih in božjih rečeh, kakor ravno "Glas Svobode". Pa naj kdo reče, da "Gl. Sv." ni najbolj verski in najpobožnejši list na svetu! Kajti več pisati o verskih in cerkvenih rečeh, kot piše "Gl. Sv.", ne more pisati noben list. "Bogoljub" in "Ave Maria", kje sta še vidva! Kako daleč vaji prekaša "Gl. Sv."! Ime "Glas Svobode" je za ta list tako napačno, kakor bi bilo napačno za krokarja ime slavček in za slavčka ime krokar. "Gl. Sv." ni torej noben list za delavske koristi; marveč je list za delavsko škodo, za brezverstvo, za posirovelost in podivjanost njegovih čitateljev, za propad in nesrečo narodov; to je večni fanatični in zmedeni pridigar! Ali morda najdeš v tem listu kaj resnega in stvarnega, sploh pisanja čem drugem, kakor o veri in zopet le o veri? Ali ni v njem skoraj sama čenča, sanjarija, največja neumnost, ZA Zavarovanje proti požaru,mali in velika posojila pojdite k A.SGHOEHSTEDT&CO 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. GEO. M1KAN moderna gostilna Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 201 Ruby St. J 0LIET, ILL Chi. Phone: Office 658, Res. 141. Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, Joliet, II) Anton Kirinčič Oor. Columbis In Chicago Sts. 41 % Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer mi lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. Pozor, Sloveni! Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. Frank Juričič 1001 N. Chicago St. Joliet, IU. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891. JOLIET, ILL. W. C. MOONEY pravdnik-advokat. tth a Jahet Nat Bank BM*. Jo«*. Ko imate kaj opravki s sod*9* POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, najgrje in najizbranejše "psovke, pravo | Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. otročje zmerjanje, hujskarija in za- Hez in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPUSH VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. John Grahek ... Gostilničar... brez vsakega odbitka, Tro1 VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-nem °D VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s IZGUB?'"1 premoženie™. vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA BA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar PRI BAN- odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL- Jrt Podajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI HlC Jte °dloino' d "Vrk LJ,UBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno r »»o". NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki dobimo Val *®ar. Naslov nam piSite razločno in natančno i slovensko-hrvatska odvetniška in notarska pisarna (PANN0NIA BUREAU) 1105 Vliet Street :::::: Milwaukee, Wis. . Pr«vzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske ln sploh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, poobla-stl'a in druge listine s konzularno potrditvijo, etc. . —iinnnnmiimiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiininiiiiiiinnB NEMANICH, pred«. S. OLHA, blag* S Ravnica $50,000.00. >n Inliorp. IcU 191o Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. zmerjanje, bavljanje, najsurovejši izrazi, najpod-lejši in najzlobnejši napadi na katoliško duhovščino in na naše katoliške liste? Kak list v korist delavcem naj bo to? Kaj naj ta brozga in ta godla delavcu koristi? Ne le, da ta list de lavcem nič ne koristi — ko bi samo to bilo, bi se dalo še lahko prenašati-marveč jim še veliko škoduje, ker jih enega proti drugemu neprestano huj ska in jih brezvestno slepari in goljufa pohujšuje in zapeljuje 1 45c j staro be]o yino 191Q Pa pravi ' Gl. Sv. , da se bori za de- jqc Kaj lavce s tem, ko ruje proti cerkvi in' duhovnikom. Toda ali ni to v oči-gled skrajna predrznost in laž? Ali se ne pravi bojevati se proti cerkvi in duhovnikom naravnost bojevati se proti delavcem? Kdo pa napravlja in vzdržuje po naših naselbinah cerkve in duhovnike, se morda same, oziroma sami? Ali ne izključno delavci? Če bi delavci ne marali za cerkev in duhovnike, pa bi jih ne imeli; ker pa imajo cerkev in duhovnike zato, ker jih sami hočejo imeti, tedaj pa, kdor se bojuje proti cerkvi in duhovnikom, se bojuje proti delavcem, ki si cerkve in du hovnike preskrbijo in vzdržujejo. Boj proti cerkvi in duhovnikom je boj proti delavcem. "Gl. Sv." se torej s tem bori za delavce, ker se proti njim bori! Ali more biti kaj bolj nesmiselnega, kot je to? Ne prijatelj delavcev, marveč najhujši sovražnik delavcev je "Gl. Sv.", ali bolje rečeno "Glas sužnosti", ki ne spoštuje in ne pusti pri miru delavcem niti vere in nima za katoliškega delavca zaradi vere nobenega spodobnega imena! Pa naj še kdo reče, da "Gl. Sv." ni sovražnik delavcev! Pa so še tako slepi nekateri delavci, da jim edino hrana — ne! prava svinjska žlobudra — katero jim "Gl. Sv." podaje, diši in jo z vso slastjo in ape titom zavži^ajo, smrdi pa jim od daleč pisava drugih listov, ki niso tako ostudni in zlobni, kot je Gl. Sv." Kakor so neke vrste živalice in žu želke, ki se le v gnoju dobro počutijo, tako so pa tudi neke vrste ljudje, ki jim gre najbolj v slast gnojnica, ki se j Cenjenim rojakom priporočam svoja Itavna Vina, katera nadkriljujejo vsa druga. Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., be-I lo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal., belo vino res- 100 proof močan tropinovec, Ayi ga Ione $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma na: S. Jackse, Winery SAINT HELENA. CAL. BOX 161 Točim vedno svež« pivo, fi»o Wl> foraijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH' Gilbert, Minn, Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke, Rojaki dobro došlil Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko TELEFON 7612 1012 N. Broadway joliet. ill T zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečke kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincich Cor. Broadway and Ruby St. JOLIET, ILL. LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, 111. Slovenska BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Loughran & Conway 108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti poJaiu hiše in pohištva. Ijavni notarji Slovenci in Hrvati v Pittsburgu, Pa. POZOR! Naznanjam rojakom, da sem kupil i» prevzel znano gostilno na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vsi dobrodošli I Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa Sedaj j« čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lfepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo liotii ■ ■ ■ FRANK BAMBIČ, izteka iz listov, kakoršen je "Gl. Sv." 1209 Ruby Street, JOLIET, ILL Za to jim moremo iz vsega srca vošči I ti: Dober tek! Pa kako je mogoče, da se dajo ne-I kateri ljudje "Gl. Sv." tako daleč zapeljati, ko vendar klati take budalosti in tako očito laže in farba? mora eden ali drugi vprašati. Da, res čudno, zelo čudno bi bilo, če bi se dal od "Gl. Sv." zapeljati pameten in razsoden človek, ki mu "Gl. Sv." sam najbolj oči odpre, I če lc eno številko tega lista le površno 1 Uru., a pregleda, in spozna takoj njega brez-j Vabim vse rojake, da me v obilnem "j zba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- S mejno hinavščino, lažnjivost in zlobo, htevj|u posetite ko se mudite v moji "" kakoršne je le še satan zmozen, nted|okolici The Will County National Bank Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kai podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! N. W. Phone «09. I MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, HL of Joliet, Illinois. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo. Prejema raznovrstne denarne ulogt j ter pošilja denar na vse dele sveto. Professional Cleaners and Dyera STRAKA & QZ. Office and Works. 642-644 Cass Oba telefona 488 Slovenska Gostilna Ro ak PUaČ' k°jc prodaje na debel°- Pišite°m SC pr'poro^3 za obila naročila. last(>[>I]|k P0 cenil{ v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega ^Tl v* •• r * "'"T-s. •• - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. = = i ■■llllllllHIUIIUUIIUIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllb tem, ko nevednež in nerazsodnež vedno nevednejši in nerazsodnejši postaja, čimdalje čita "Gl. Sv." in samo "Gl. Sv.", in ga nazadnje tako vsega zmeša in zaslepi, da je prava slepa miš, da se dela z njo, kar hoče. Zato se pa "Gl. Sv." tako boji duhovnikov in katoliških listov kot peklenšček križa, in se dere nad njimi, ker ljudstvo poučujejo in izobražujejo, da se ne pusti vladati, in slepo voditi od —• slepca. (Dalje prih.) Naznanilo. Naznanjam, da sem kupil hišo št. 601 N. Broadway od Mr. Jč Sega, ter sem namenjen na istem prostoru postaviti zidano hišo. Kateri izmed kon traktorjev bi hotel delo prevzeti, naj pismeno vloži svojo ponudbo pri podpisanemu, in sicer do 15. aprila 1913 Blaž Križ, 601 N. Broadway, Joliet, I1L Kapital in preostanek $300,00fc.0». C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet. III. Chicago Telephone 3348. Chris. J. Braun's CIGAR STORE 221 Van Buren St., Adam Building. John Povsha 311 Third Ave. Hibbing, Minn. Slovenska gostilna. JOLIET, ILLINOIS. "Mayor" Cigare — špecijaliteta. portirane in domače cigare. Pipe in tobak za pipo. Javni beležnik. Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po naj-Im- višji dnevni ceni. SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošlil Vsem tistim, ki se zanimajo za farme Houston, Tex., 13. januarja 1913.— Midva, Joseph Robič in Ignacij Dre-melj, prvi doma iz Jesenic na Gorenjskem in drugi iz Št. Vida pri Zatični na Dolenjskem, obadva Slovenca, ki živiva zdaj, prvi v Ely, Minnesota, Box 950, drugi v Gary, Ind., 2177 Washington St., obadva oženjena in z ženami tu v Ameriki, sva se sešla v New Orleansu, La. z namenom, da si kupiva farme. Kakor eden tako drugi, še poprej kakor sva se poznala, sva pregledala zemljo Tjsaki za sebe po državah na jugu od Chicage in sva pronašla, da je zemlja dosti različna od naše zemlje doma v Avstriji, in po mnogih krajih sva našla zemljo zdaj v januarju Ciesecu povsem pod vodo. Od New Orleansa, La., sva se vozila skupaj v državo Texas s posebnim namenom, da pbgledava še zemljo v Winnie, Texas, kjer sva slišala, da tam že par let pokupujejo Kranjci in Hrvati farme. Od New Orleansa naprej proti državi Texasu sva pronašla, da zemlja več veliko bolje prispodablja naši staro-krajski zemlji. Potovala sva v dežnem času in od meje države Texasa naprej nisva zemljo nikjer več našla pod vodo. Ostala sva v mestu Beaumond, Tex. dva dnij z namenom, da bolj natanko poprašamo domačine tamkaj za podnebje, za vročino poleti, za zdravje, za farmarske pridelke in za ceno zemlje v bližini mesta Beaumonta. Našla sva ljudi in med njimi tudi Austrijance, ki živijo od 18 do 32 let doli, ki so nam pravili, da je podnebje jako ugodno, skoraj celo leto skozi jednako, ne prevroče in ne premrzlo, brez snega in brez velikih vročin, povsem zdravo in posebno priporočljivo za bolehne ljudi; zemlja rodi vsakovrstne pridelke, ki rodi naša starokraj-ska zemlja in povrhu še veliko drugih in to po dva in trikrat na leto. Na primer: zelje; repa, češenj, čebula in toliko drugih tsvarij se seje skozi celo leto, kadar se pobere eno se naseje drugo. Krompir in druge stvarij rodijo dvakrat na leto. Cena zemlje kakih 10 milj od Beau-jnonta, in ki je malo bolje vrste, je vredna in se prodaja po sto dolarjev in več en aker. Od Beaumonta, kadar sva vse to povprašala, sva se popeljala viditi zemljo v Winnie, kakih 25 milj proti jugu-zapadu. Winnie je eno malo mesto veliko kakor Trebnje na Dolenjskem ali kakor Št. Vid pri Ljubljani na Gorenjskem in malo večje kakor Polhov gradeč na Notranjskem. Ima svojo dvonadstropno šolo, pošto, železniško postajo, štiri store, en velik in moder-9i hotel, telegraf, svojo državno banko, cerkev, lumber yard, svoj časopis iajlpbro napravljene ceste. Okrog.tega mesta leži zemlja, katere bi bilo potreba po vseh Zjedinjenih državah iskati, predno bi človek še ejjiuo tako našel. Zemljo sva pogledala precej po večdnevnem dežju in stoječe vode na njej nisva našla. Po vsi zemlji okrog so. lepe široke ceste, s priličnim v zadnjih dveh letih naseljenimi farmerji in z lepimi hišami in štalami in vrti so. okrog hiš in po farmah rastejo pomaranče in smo-kve. V januarju mesecu sva našla zelje, repe, pese, čebule in. redkvice polno na njivah. Krompir pa pravijo farmerji, da v mesecu februarju sadijo. Zemlja je fina, črna, 60 nog nad morjem in dosti globoko za vse pridelke. Od gnoja še govora ni. Tudi je ravna, brez kamenja ali drevja. Pripravljena je, za orati in saditi, ne da bi človek zgubil samih pet minut z čiščenjem. Farmerji na okrog so vsi pripravljeni izorati 10 akrov za samo 25 dolarjev tako da kdor se seli, mu ni potreba za prvi čas niti konja niti pluga. Vidila sva prilično velikohišo, s por-čem, štalo za konja in krave, štalo za kokoši, z čisterno in dobro urejenim straniščem. Kakor sva poizvedla, vsa ta stvar je človeka koštala nekaj nad 200 dolarjev. Napravil si je vse te stvarij sam. Za 350 dolarjev in tako približno mu taka stvar sama lumberyard postavi. Da sva vse te stvari povprašala, o-stala sva v Winnie skoraj dva dnij in po priliki je bil doli sam gospodar E. M. Wilson iz Minneapolisa, Minnesota, predsednik od Realty Mortgage Bond Company, farmarska banka od preko $300,000, tudi "predsednik od jedne druge farmarske banke v Willis-ton, North Dakota in veleposestnik v Winnie, države Texas, kjer on svojo lastno zemljo na dobre pogoje marljivim ljudem razprodaja — človek s katerim so prebivavci mesta Winnie in na okrog ležečih farmah povsem zadovoljni, kakor sva midva z našimi očmi videla. Gospodar je nas sam po zemlji na okrog popeljal, in videla sva, da je večina te lepe zemlje danes že razprodane; farmerji deloma več žive tu, deloma še delajo po fabrikah in rudo-kopih; posebno ona vrsta ljudi, ki so bili pri malem denarju kadar so kupili in si hranijo zdaj denarja, da se morajo prej kakor mogoče naseliti. Nekaj malo od njih Je kupilo, ki niso imeli več premoženja od sto dolarjev kadar so kupili. Med njimi je dosti Kranjcev in Hr- vatov, kakor sva midva sama videla v knjigah za odplačevanje. Potem ko sva vse to povprašala in poizvedela, sva kupila tudi midva farme, in sicer: Josef Robič 40 akrov v bloku 76, lot 3 in Ignacij Dremely 20 akrov v bloku 51, lot 5, in midva dava to naše pismo gospodarju, da se njega posluži kjer hoče, ne ker je nas zato povprašal, pač. iz naše proste volje, prvič: Midva hočeva, da se poleg nas in onih Kranjcev in Hrvatov, ki so že kupili, naselijo še drugi pošteni in marljivi Kranjci in Hrvati, kjer v večini stoji moč in blagostanje, posebno v pripravljanju cerkve in gospodarskega društva; drugič: Ker hočemo, da si prihranijo naši rojaki pri nadaljnjem na vsestranskem povpraševanjem in pozvedovanju obilne troškove, ker to skoraj samo na sebi košta en mal kapital. Ponoviva, da je to naša prosta volja, da dava to pismo na javnost; oba sva se vozila povse na naše stroške in v mestu, kjer živiva, vživava dober u-gled. Kdor se obrne na nas za pojasnila, midva jih bova drage volje dala in za resnico tega našega pisma naše lastnoročne podpise. IGNACIJ DREMELY, 2177 Washington St., Gary, Ind. JOSEF ROBIC, Ely, Minn., Box 950. Sworn to and subscribed before me this the 13th day of January A. D. 1913. M. E. SISSON, Notary Public in and for Harris County, Texas. M. E. WILSON & CO. 322 Security Bank Building, Adv. Minneapolis, Minn. Znižane cene! Pristna naravna vina! Znižane cene za prili. mesec: En barrel rutlečega vina.........................$18.00 Pol barrel rudečega vina ......................... 10.00 En barrel belega vina............................. 28.00 Pol barrel belega vina............................. 15.00 Tropinoveč, 1 galon.............................. 2.50 prodaja se v sodčekih od 2 galona naprej. Te cene so veljavne proti takojšnemu plačilu. .A.. W. EMERICH 16205 St. Clair St. Cleveland 0. Colliuwood Sta. BUEHLER BROS. mesnica—nizke cene 116 Jefferson St. Joliet, HI. Ljudje, ki kupujejo meso pri Buehler Bros., se »e pritožujejo zoper draginjo—High Cost of Living, TISKARNA A. S. BO OTVORJENA TUDI OB VEČERIH DO POL OSMIH IN OB NEDELJAH MED DEVETO IN DESETO URO. S POTA. St. Louis, Mo., 22. febr. — Slavni St. Louis je mesto sila podobno Chi-cagi. Včasih sem si mislil, da se sprehajam po "down-town" ulicah v Chi-cagi, ker od vseh strani so me pozdravljali silni "sky-scrapers"-hiše do 20 nadstropij visoke, kakoršne sem doslej videl le v Chicagi in New Yorku. Samo ulice so tu i tam malo krive. V to mesto sem prišel iz Spring-fielda, da posetim nekaj svojih znancev in si ogledam mesto za spomin — na poznejše dni. Posetil sem salunarja Bokoveca in Simoniča. Šel bi bil iskat še druge rojake, pa je ravno začelo deževati, zato sem si hotel uporabiti ta čas, da si ogledam slavnoznano Anheuser-Busch pivovarno, ki je največje pod-jfetje Svoje vrste na celem svetu. Ko sem vstopil v urad, sem se moral vpisati, kakor po hotelih, potem nas je pa odvedel nalašč za take rodovedneže pripravljeni vodnik, po vseh glavnih oddelkih tovarne. Pivovarna obstoja iz 110 poslopij, ki služijo raznrrti oddelkom, ter stoje na 145 akrov velikem in obsežnem ozemlju. V njih dela do 6500 ljudi in pridelajo do dva milijona sodov piva na leto, ki se prideluje na najmodernejši način. Posebno veliko deklet je opaziti med delavci. Premalo imam časa in prostora, da bi stvar bolj podrobno opisal, a smelo trdim, da je vredno priti to stvar pogledati in ne bilo bi mi žal, če bi me še več stalo. Odpeljal sem se potem na veliki mestni park, ki je podoben Lincoln parku v Chicagi? samo zdi se mi, da je mnogo večji in dražji. Po parku je že začela trava zeleneti in ptice žgo-leti. Zaprta zverjad tuli in navija, da je gro_za, zato sem odšel koj naprej proti velikemu poslopju, kjer se nahaja mestni 'muzej. Tu sem si imel priliko ogledati mnogo zanimivega. Krasno barvane slike v vseh mogočih barvah in načinih, in izdelane po mnogih slavnih umetnikih iz vseh delov sveta. Velikanski bronasti in kame-niti kipi so pravo mojstersko delo. Če se ne motim, je ta muzej bolj popoln, kot oni v Chicagi na Lake-side. Prijazni sprevodnik mi je razlagal o teh umetnostih in se z mano čudil napredku umetnikov, ker ta dela so izvori edinole razuma, misli in duše človeške stvarjene po božji podobi. Pred muzejem stoji sila velik bronast kip sv. Ljudjevika s konjem, ki gleda v planjavo nekoliko nižje, kjer se v prijazni ravnini med drevjem ponosno razprostira po njem imenovano mesto — St. Louis, na katero je od tu krasen razgled. Najnižje trate parka pa namaka lepo se premikajoč potok. Slavnemu Jeffersonu v spomin se tu gradi velika palača, ki je že pod' streho. Sredi te palače je nekak prostran dvor, kjer bo stal kamenit kip Jeffer-sona. Glavo so mu že napol izklesali. Pravijo, da bo palača in kip zgotov-ljen tekom enega leta in slovesno o-tvorjena in odkrit. Res je lepo mesto St. Louis! Koliko denarja se žrtvuje za olepšave parkov, cest in javnih poslopij. Poslopja so fino izdelana, tudi trgovska in rezidence, da se človeku prikupijo na prvi pogled. Ceste so lepo tlakovane in čisto pometene, da ni opaziti blata in ne odpadkov, kakor po drugih takih mestih. Vse kaže, da je mestna u-prava v vzornih Vokah. Vozil sem se tudi po mostih, ki ve-žeta levi in desni breg široke reke Mississippi. Posebno se mi dopade McKinley-jev železni most, ki je silno dolg. Peljal sem se po karah poulične železnice obeh družb, a smelo trdim, da je vredna vožnja po McKin-ley progah vsaj dvakrat toliko kot pa starih progah. Saj pravijo, da se ne more z McKinley-em v železniški stro ki nihče kosati. Njegove kare in proge so tako pazno in mojstersko narejene, da se človek v njih čedalje bolj zadovoljnega počuti, medtem ko po drugih karah trese in čuka, da je za. obupati, če se človek daleč popelje. Pa tudi je vožnja ceneja na McKinley progah. H koncu omenim, da se mi je tu vsestransko dopadlo. Pa tudi je menda tu več gorke sezone in manj zime kot okoli Chicage. Tu je vsaj dva meseca manj zime. Že zdaj je trava in setev zelenela, ko bo proti severu še le čez en mesec. Človeka razveseli zelenje, ako tudi je še jako majhno, če je prišel pogledat iz mrzlejših krajev kakor jaz pred nedavnim. Vsem svojim znancem, prijateljem in sorodnikom pošiljam svoje naj-iskrenejše pozdrave. Jos. Klepec. KRATKOČASNICE. Mati (piše pismo g. katehetu): "O-prostite, da se moj sin Jože ni mogel udeležiti zgradbe Noetove ladje, ker je bil bolan; upam, da bo pri razdejanju Jeruzalema že lahko zraven.,.." Iz sv. pisma. Učenec bere iz zgodb o stvarjenju Eve: .. ."In Bog je vzel Adamu rebro in je napravil iz rebra ženo..." (Zdaj mora obrniti list, a po pomoti Obrne kar dva lista skupaj, kjer se bere o Noetovi ladji): ..."in jo je namazal zunaj in znotraj s smoloc" Naši otroci. Mati: "Tiho, otroci, ne delajte takega kriča, Anglež, ki je pri nas na stanovanju ne more spati." Jerica: "A kaj ta razume d-'fnašem kriču, on zna samo;angleško." Nerazumljivo. Stara devica (pride iž Amerike na obisk v staro domovino):'"Ljudje pravijo, da sem stara, ko vendar pridem iz novega sveta." Ponosno. Nevestin oče ženinu; ""Ali pa tudi imate dovolj kruha za mojo hčer?" Ženin, po poklicu slaščicam "Kaj kruha, potico bo jedla pri meni."-. ■ Hinavec. Lisjak (potem ko pojužnal petelina): "Oh kako rad bi obiskal vdove in sirote, da bi jih tolažil v, njihovi brezmejni žalosti!" Otroci se igrajo živali. Tigri in levi rjovejo, konji cepetajo z nogami, sloni trobijo. Mali Mirko pa sedi v kotu tiho, ne da bi se ganil. Stric ga vpraša: "No, Mirko, kaj ti se nočeš igrati s tovariši?" Mirko: "Pač; jaz sem petelin, ki nese jajca." "Moj Bog, kako čudni ljudje ste Vi Amerikanci," se je pritoževal Anglež, ko je prišel v Ameriko na posel. "Vi ste sploh drugačni ljudje ' in najbolj komična je Vaša angleščina. Nekoč se vozim v spalnem vagonu in ravnokar sem legel v svojo "kpjo", namreč spodnjo postelj, ko nekdo zakliče: 'Look out!' , < "Seveda sem takoj glavo ven pomolil... in kesam se še danes!" Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. Choice Beef Shoulder Roast, per lb...................10 and 11c Sirloin and Porterhouse Steak, per lb..........................15c Round Steak, per-lb..............15c Choice Beef Rib Roast, lb. 11c and 12c Choice Veal Roast, per lb........14c Choice Muttonlegs, per lb........12c Fresh Pork Sausage, per lb.......11c Good Luck Butterine, per lb......18c Frankfurts, per lb................11c Garlic Sausage, per lb............11c Polish Sausage, per lb............11c Fresh Bologna, per lb............10c Pork Chops, per lb.........-JH Pork Loin Roast, per lb...t'*J9H Pork Butts, per lb..............r-14f Fresh Pork Shoulder Hams, per lb .......................ii Fresh Spare Ribs, per lb..... 13c ^■■^■■PMi d Fresh Neck Bones, per lb..... Our best rendered Lard, per lb. - l^J Fresh Raw Leaf Lard, per lb — ; Mettwurst Sausage, per lb...... Blood Sausage and Head Cheese, per lb ........................ Liver Sausage, per lb. Choice Smoked Pork Loins . 16 zanimivih lepih slik priočuje zadnja štev. "Slov. Ilustro-vanega Tednika" in sicer: obleganje Odrina; ključ odrinske trdnjave; nadvojvoda Rainer in njegov pogreb; dunajski nadškof in kardinal Nagi; francoski ministerski predsednik Briand; Talat-bej, voditelj Mladoturkov, ki so ga Stariturki obsodili na smrt; tri slike so iz vojne, tri iz Egipta, pogled na trdnjavo Belgrada, Zenum ob srbski meji itd. — v tej številki se tudi nadaljuje roman "ZA SVOBODO IN LJUBEZEN", ki postdja zelo zanimiv. Naročite si "Slovenski Ilustrovani Tednik", ki zasluži, da ga čita vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka. .— Advc. f . Čisto naravno. A.: "Kaj pa delate vi, da čimdalje bolj debeli postajate?" B.: "Nič." ... ... Naprodaj je 12 delnic oj Joliet Slovenic Bottling Ca Prodajo se le salunarjem, onim, ki še niso delničarji te družbe. Lahko se jih kupi ena ali več. Več pove: Anton Kirincich, tajnik 4, -t* - <'4B 1212 N. Chicago St. Joliet, H1' Razumljivo. Gospodinja (mlekarju) ; "Kako da je mleko vedno dražje, razumeti ne mo-j rem." "Oprostite, gospa, kaj pa še hočete pri takem pomanjkanju vode!" Dober odgovor. Dama (razkačeno): "Ha, s 6000 do-j larčki letne plaie si upate prositi mo-| jo roko? Ravno toliko potrebujem samo za svoje žepne robce." "O tako — potem pa snubitev pre-j kličem, ker žene s kroničnim nahodom ne maram." Pravi. Sodnik: "Ste oženjen?" Za toženec: "Ne." Sodnik: "Torej ste neoženjen?" Zatoženec: "T*udi nel" Sodnik: "Za božjo voljo, kaj pa?" Zatoženec: "Zaročeni" Samogovor pivca: > "Kadar sedim pri literčku, premišljam, če je resničen pregovor, da vino skrbi ubija. Stare skrbi in sitnosti res prežene, rodi pa nove skrbi: s čim bom plačal!" i ' •-• •6.3. >±1; Naročite si obleko č imp reje* Čudovito krasni vzorci Pokazati vam hočemo veliko izbero vzorcev, eden lepši od druzega. Ne skrbi nas, da ne bi mogli ustreči vašemu okusu, her imamo v zalogi ravno tako •bleko istega kroja, kakoršno hočete sami^imeti. Pepolna volnena obleka narejena po meri Pomladanski Površniki Unijsko delo PO NAROČILU □ D SOUVENIRS TO DUNDEE ■P WOOLEN MILLS H Trgovine po vseli Zdr. drža^ 305 Jefferson Street Nasproti sodnijske P® NAJBOLJ ZAPOSLENI JOLIETSKI KROJAČI H. -A.. K-Aosrsoisn Managed HUE □