mLADI ZAKLJUČILI POHOD
V nedeljo. 14. februarja ob 15. uri so inladi pohodniki
i četrte etape devetega pohoda po poteh legendarne udarne
gtirinajste divizije zaključili letošnji pohod. Preko 500 mla-
jih je od 6. do 15. februarja prehodilo okoli 150 kilometrov,
pri tem so obiskali 16 partizanskih grobišč in spominskih
obeležij in pri vseh položili vence in se poklonili spominu
(istih, ki so v nečloveški zimi 1944 leta prenesli na Štajersko
borbeni duh in v spopadih z mnogo močnejšim sovraž-
jiikom zmagali.
Drugo leto bo deseti pohod, zanj so mladi obljubili, da ga
bodo skrbno pripravili in častno izvedli. Ta republiška ak-
cija dobiva vse večji pomen, pomeni pa tudi na celjskem
območju povezovanje mladih in širjenje ter krepitev revolu-
cionarnih tradicij. Nobenega žulja, nobene kaplje znoja ni
škoda za ta pohod.
Foto: Lojze Ojsteršek
CEUE, 18. FIIBRUARJA 1982 - ŠTEVILKA 7 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
ŠTAFETA
MLADOSTI 82 V
ZNAKU
OBLETNICE
TITOVEGA
ROJSTVA
Štafeta mladosti, simbol
bratstva in enotnosti vseh
naših narodov in narodnosti
bo letos krenila na svojo pot
21. marca iz makedonskega
mesta Prilep. Iz mesta heroja
jo bodo prvi ponesli pionirji,
ker leto.*; praznuje pionirska
organizacija 40-letnico ob-
stoja.
Svečan odhod štafete na
p) t pa tudi sicer vse letošnje
proslave mladih bodo v zna-
menju jubilejev jugoslovan-
ske socialistične revolucije,
posebno pa v znamenju 90-
letnice rojstva največjega si-
na naših naiodov in naro-
dnosti - tovariša Tita. Pro-
slava Dneva mladosti bo za-
jemala tudi 40-letnico prvega
zasedanja AVNOJ in enako
obletnico USAOJ in AF2.
Avtor letošnje štefetne pa-
lice je kipar Savo Simič iz
Bratunca. Njegovo delo so
izbrali izmed 56 predlogov.
Po avtorjevi zamisli palico
sestavljata dva delar podsta-
vek in telo palice. Na pod-
stavku bodo vgravirani le-
tošnji jubilejni datumi, iz
njega pa rastejo plamenice.
Palica bo vlita v bron nato pa
pozlačena.
srečanje lutkovnih skupin
PREMALO JIH JE
Le ena izven celjske občine
Področno združenje gledali-
ških skupin Celje je pripravilo v
torek, 16. februarja srečanje lut-
.ovnih skupin. Z vidika celovi-
tega gledanja na gledališko de-
javTiost in vzgojo, bi moralo lut-
karstvo pri nas zavzemati vi-
dnejše mesto in biti deležno
večje vsebinske pa tudi mate-
rialne skrbi.
Predstave so bile v Pionir-
skem domu Cvetke Jerinove,
nastopile pa so naslednje sku-
pine;
Lutkovna skupina KPD Fran-
ce Prešeren Vojnik s predstavo
Zorana Arclina »Cenčina zade-
va«. v režiji Antona Zorka.
Vzgojno varstvena organizacija
Tončke Cečeve Celje z »Novo-
letnim praznovanjem« v režiji
Silve Smrečnik. Lutkovna sku-
pina MKUD na Pedagoškem
šolskem centru Celje: Edi Maja-
ron: »O dveh ježkih« (z uvodno
pravljico Sunčane Skrinjarič
»Tri snežinke«) v režiji Alenke
Tacol. Vzgojno varstveni zavod
Anice Cernejeve Celje: Svetlana
Makarovič: »Pekarna Miš-Maš«.
Pionirski dom Cvetke Jerinove
Celje: Janez Kadiš: »Prihaja De-
dek Mraz« (priredba Tine Vari)
in režija Tine Vari. Vzgojno var-
stveni zavod Velenje enota Tin-
kara Titovo Velenje: Svetlana
Makarovič: »Sapramiška« v re-
žiji Irene Pavčnik.	D. M.
V ponedeljek .se je zno-
va začela jutranja gneča
na cestah, avtobusih, na
prehodih za pešce in še
kje. Kako, da ne, če so na
poti v šolo in v drugo pol-
letje vsi naši šolarji, ki so
preživeli tudi letošnje
zimske počitnice. Brez
snega seveda... Prišli so
torej časi, ko našim učen-
JUNIJA BO
BOLJE
cem ne moremo zagotovi-
ti niti snega, kaj šele brez-
plačno šolanje, brezplač-
no šolo v naravi, mlečne
restavracije, vse učbeni-
ke ob pravem času in kaj
bi še naštevali. Skratka,
kakšnih večjih tovrstnih
sprememb tudi v tem pol-
letju ne bo. Ostane pa za
vsakega učenca upanje,
da bo spričevalo junija
boljše. To tudi nekaj ve-
lja!
proizvodno delo in delovna praksa
UČENCI V PROIZVODNJI
Začetni pesimizem se ni uresničil
Proizvodno delo in delov-
na praksa za učence prvega
letnika usmerjenega izobra-
ževanja se je pričelo tako,
kot je bilo dogovorjeno, v
drugem tednu šolskih počit-
nic, na nekaterih šolah so
začeli nekoliko prej, važno
pa je to, da so vsi učenci
razporejeni po delovnih or-
ganizacijah in da bodo vsi
to obveznost opravili do
konca šolskega leta.
Številni dvomi in težave,
ki so se v zvezi z organizacij
sko in vsebinsko izpeljavo
proizvodnega dela in delov-
fie prakse pojavili na začetku
šolskega leta, so v veliki me-
ri preseženi. Delovne organi-
zacije so, kljub nekaterim za-
četnim pomislekom, vendar-
le odprle vrata učencem, ne
glede na to, s katerih usmeri-
tev so učenci in ali so to nji-
hovi štipendisti ali ne. V vsa-
ki delovni organizaciji so or-
ganizatorji proizvodnega de-
la in delovne prakse, ki so
tudi opravili seminar in so za
svoje delo z učenci dobro
pripravljeni. Ni še povsem
jasno, kako bodo ti nagraje-
vani za svoje delo, za sedaj
opravljajo to dodatno obvez-
nost in obremenitev v okviru
svojih rednih del in nalog.
Prav tako še ni enotno dogo-
vorjeno nagrajevanje učen-
cev. Nekje bodo ti dobili
manjše ali večje denarne na-
grade, drugje imajo zastonj
malice, spet drugje morajo
stroške za malico v celoti sa-
mi pokriti. To bo potrebno
uskladiti, kajti samo po sebi
je umevno, da bo vsak uče-
nec želel iti tja, kjer bo na-
grada večja. Tudi regres za
topli obrok bi morali zagoto-
viti vsem učencem. Pojavlja-
jo se primeri, zlasti tistih iz
socialno šibkih družin, da si
malice ne morejo »privo-
ščiti«.
Nadaljevanje na 4. strani
NA VIDIKU
SKUPŠČINE
SIS
v zadnjih dneh meseca
februarja in v pr\'ih dneh
meseca marca bodo v ob-
činah številne seje skup-
ščine samoupravnih inte-
resnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti. Delegati
so že prejeli gradiva, po-
večini pa so to zadnje seje
v sedanjem delegatskem
sestavu. Izteka se torej
štiriletno obdobje, ki nam
je prineslo mnogo novih
delovnih izkušenj. Med
njimi dovolj dobrih, a tu-
di še vse preveč takšnih,
nad katerimi se bo treba
fesno zamisliti in v začet-
ku tretjega delegatskega
mandata z dejanji od-
pravljati slabosti.
polje ob sotli
PREVEČ PRAZNIH KMETIJ
Pred vojno 1500 prebivalcev, zdaj le še 500
Zadnji popis prebivalstva
je ponovno pokazal, kako
izrazito iz leta v leto upada
število prebivalcev v krajev-
ni skupnosti Polje ob Sotli.
Le za primerjavo: pred vojno
je tam živelo 1500 prebival-
cev, sedaj pa le še okoli 500.
Razlog za to gre iskati pred-
vsem v tem, da mladi ljudje
odhajajo s kmetij v industrij-
ske centre, na kmetijah pa
ostajajo predvsem starejši
ljudje. Le mimogrede: lani
so v Polju ob Sotli zaprli tudi
podružnično osnovno šolo.
ker so bili stroški šolskega
dela preveliki, k pouku pa je
prihajala le peščica otrok.
Sestava prebivalstva, v ka-
teri prevladujejo predvsem
starejši ljudje, pa pušča po-
sledice tudi v gospodarski
moči krajevne skupnosti.
Vse več zemlje ostaja na-
mreč neobdelane, saj starejši
ljudje umirajo, kmetije pa
ostajajo same in zapuščene,
ker preprosto ni mladih rok.
ki bi jih obdelovale. Tako se
je pripetilo, da so se v zad-
njih štirih mesecih zaradi
smrti gospodarjev zaprla
vrata treh kmetij v Polju ob
Sotli, med njimi tudi Hostni-
kove domačije, ki je bila s 17
ha zemlje ena največjih v tej
krajevni skupnosti.
V Polju ob Sotli seveda ve-
liko razmišljajo o tem, kje
iskati rešitve iz teh zagat. Za-
nimivo pa je, da rešitve ne
vidijo v postavitvi kakega in-
dustrijskega obrata, kot če-
sto razmišljajo v nekaterih
drugih krajevnih skupno-
stih. V Polju ob Sotli so na-
mreč prepričani, da je naj-
boljša rešitev v hitrejšem
razvoju kmetijstva, kar je
glede na to, da je njihova
krajevna skupnost pretežno
kmetijska, tudi razumljivo.
DS
DOMICIL ŠTIRINAJSTI
Delegati zborov mozirske občinske skupščine so na
četrtkovi seji med drugim sprejeli sklep o podelitvi
domicila občine Mozirje 14. diviziji. O podelitvi domi-
cila Štirinajsti so se pred tem dogovorili že v občinah
Brežice, Sevnica, Krško, Laško, Šmarje pri Jelšah.
Šentjurju. O tem so seznanili še občino Celje, Velenje.
Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec. Slovenske Ko-
njice, Dravograd. Žalec in Mozirje, ki naj bi se prav
tako vključili v akcijo.
V Mozirju so sklep soglasno sprejeli z utemeljitvijo,
da se je Štirinajsta februarja leta 1944 prebila na ob-
močje Zgornje Savinjske doline in izborila končno
zmago. V njej so se borili mnogi Gornjesavinjčani,
tako, da si je 14. divizija s svojim vojaškim in politič-
nimi akcijami pridobila vse pogoje za domicilno enoto
med NOB. V letu 1944 in 1945 je izbojevala na tem
območju in na obronkih meja mozirske občine mnogo
zmag in s tem vplivala na osvoboditev Zgornje Savinj-
ske doline ter na končno osvoboditev domovine.
•T. TAVČAR
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
KARDELJU V SPOMIN
Na pobudo celjske borčevske organizacije so minuli petek
položili predstavniki celjskih družbenopolitičnih organiza-
cij in skupščine občine Celje venec pred ploščo na Joštovem
mlinu, kjer je bila 31. decembra 1939 II. konferenca KPS,
vodil pa jo je Edvard Kardelj. Tako smo v Celju obeležili 10.
februar, datum, ki nas spominja, da že tri leta ni med nami
velikega revolucionarja. O njegovem izročilu je govoril
predsednik občinske zveze združenj borcev NOV Ivan Me-
lik-Gojmir, Marjana Pišek in Janko Turnšek pa sta izvedla
krajšo recitacijo.
Foto: D. Medved
delo z k na rešetu
TEHTEN PRISTOP
V vodstvih novi kadri
Med 25. februarjem in 13.
marcem bodo v občinah celj-
skega območja sklicane pro-
gramsko volilne konference
občinskih organizacij ZKS.
Na njih bodo komunisti
obravnavali poročilo o delu
občinske organizacije v pre-
teklem mandatnem obdob-
ju. osrednjo pozornost pa bo-
do namenili oceni sedanjih
samoupravnih, družbenoe-
konomskih in političnih ra-
zmer v občini. Na sejah bodo
opredelili tudi najpomemb-
nejše naloge za delo v pri-
hodnje.
Na programsko volilnih
konferencah bodo delegati
opravili tudi volitve. Tako
bodo izvolili nove člane ob-
činske konference ZKS, sta-
tutarno komisijo, nadzorno
komisijo in tovariško razso-
dišče, izvolili bodo tudi dele-
gate za 9. kongres ZKS in 12.
kongres ZKJ ter člane v
Medobčinski svet ZKS Ce-
lje. Novoizvoljeni člani ob-
činske konference pa bodo
nato izvolili še predsednika
konference, člane komiteja
in sekretarja komiteja. Kan-
didati za predsednike in se-
kretarje občinskih vodstev
zveze komunistov so nasled-
nji:
CELJE: predsednik Du-
šan Hurnik, sekretar Aleš
lic;
LAŠKO: predsednik Al-
bert Ernestl, sekretar An-
drej Mavri;
MOZIRJE: predsednik
Anton Boršnak, sekretar
Bogomir Strašek;
SLOVENSKE KONJICE:
predsednik Tugomir Po-
kom, sekretar Avgust !Špo-
Ijar;
ŠENTJUR: predsednik
Vlado Gorjup, sekretar Bo-
ris Križmančič;
ŠMARJE: predsednica Ani-
ca Halužan, sekretar Zvon-
ko Murgelj;
VELENJE: predsednik
Katko Berločnik, sekretar
Janez Živko;
ŽALEC: predsednik Franc
Kalšek, sekretar Ludvik
Semprimožnik.
Programsko volilne konfe-
rence se bodo pričele že v
prihodnjem tednu. Kot prva
bo 25. februarja zasedala
programsko volilna konfe-
renca ZKS Celje. 27. februar-
ja bo zasedala konferenca v
Mozirju, 3. marca v Žalcu, 4.
marca v Slovenskih Konji-
cah, 6. marca v Velenju, 9.
marca v Šmarju, 13. marca
pa bo programsko volilna
konferenca laških komuni-
stov.
V času do programsko vo-
lilnih konferenc se bodo v
občinah sestali komunisti
vseh osnovnih organizacij,
da bi obravnavali poročilo o
delu konferenc v preteklem
obdobju ter ocenili sedanje
gospodarske, politične in sa-
moupravne razmere. Obrav-
navali pa bodo tudi predloge
kandidatov za vsa vodstva in
telesa, ki jih bo volila konfe-
renca.
TEDEN
MARKSISTIČNIH
RAZPRAV 1982
Od 7. do vključno 13. fe-
bruarja je v Kumrovcu po-
tekal program takoimeno-
vanega Tedna marksistič-
nih razprav 1982, ki je bil
letos na eno najaktualnej-
ših tem trenutnega družbe-
nopolitičnega in družbenoe-
konomskega razvoja SFRJ.
Vsebina je bila namenjena
pretresu teorije in prakse
pojmov narod, narodnost-
no, narodnostne manjšine,
nacionalizem, unitarizem,
separatizem...
Udeleženci, ki jih je bilo
okoli 400, so bili iz vseh re-
publik in pokrajin. Večina
je bila predavateljev samo-
upravljanja s temelji mark-
sizma v šolah usmerjenega
izobraževanja v SFRJ, po-
leg njih pa delavci organi-
zacijskih enot, zavodov za
šolstvo, marksističnih cen-
trov pri Z K ter ne nazadnje
znani in priznani družbeno-
politični in znanstveni de-
la vci.
Poleg teoretičnih pogle-
dov, ob bogati razpravi in
diskusiji udeležencev, je bil
Teden < namenjen poenote-
nju izhodišč obravnave te-
meljev marksizma v vsej
domovini in razpravi o poe-
notenju političnih izhodišč
pri dosegi vzgojnega smo-
tra pri naši mladini, pred-
vsem srednjega usmerjene-
ga izobraževanja. Premalo
je prostora in časa, da bi
človek uredil vtise, ki jih
doživlja ob gori različnih
aspektov problema nacija -
narod, narodnostna manjši-
na... Kljub temu sodba, ki
je najverjetneje pristran-
ska. .Menim, da so izstopali
zlasti trije posamezniki s
svojimi prispevki, ki po
svoje pomenijo konstruk-
tivni prispevek jugoslovan-
ski teoriji in praksi, najver-
jetneje pa po svoje tudi del
kongresne platforme do
problema nacionalnih
odnosov v SFRJ. V mislih
imam prispevke dr. S tipe
Šuvarja, zlasti na okrogli
mizi 9. II., referat - prispe-
vek Dušana Dragosavca in
referat - prispevek tov.
Hamdije Pozderca (o teh
prispevkih so tekoče poro-
čala vsa dnevna informa-
tivna sredstva, bodo pa ob-
javljena tudi v različnem
znanstvenem-revijalnem ti-
sku).
Poudaril bi, da je velike-
ga pomena tudi kadrovanje
v take oblike usposablja-
nja, ker je prepotrebno in
zelo koristno. Problem je
samo bojazen, da bi boga-
stvo misli iz Kumrovca
ostalo preozkih krogih.
Opozoril bi, da bodo vse
razprave publicirane v po-
sebnem zborniku, ki ga bo
založil Center za družbena
raziskovanja pri CK ZKJ in
bi moral najti mesto v sle-
herni šolski knjižnici in še
kje.	FRANC PUSAR
MAGO
ČimUTIČ
Drago Cernetič si je se-
daj že oddahnil. Naporni
čas evidentiranja in us-
klajevanja predlogov za
člane delegacij v krajevni
skupnosti Nova vas v Ce-
lju je mimo. Delegati že
podpisujejo izjave o tem,
da soglašajo s svojo kan-
didaturo na volitvah, to
pa je pravzaprav že zad-
nje dejanje pred volitva-
mi. Koordinacijski odbor
za kadrovska vprašanja,
katerega predsednik je
Drago Cernetič, je dobro
opravil svoje delo.
Drago Cernetič je svojo
mladost preživel v
Krškem, kjer se je tudi
šolal. Pred vojno se je za-
poslil kot elektrotehnik v
rudniku Senovo, kjer se
je kmalu povezal z napre-
dnimi in svobodomiselni-
mi ljudmi. Med vojno je
vseskozi deloval kot akti-
vist Osvobodilne fronte,
saj je bil med drugim tudi
sekretar okrajnega odbo-
ra OD v Brežicah. Leta
1945 je prišel v Celje, kjer
je nekaj časa delal v
okrožnem narodnoosvo-
bodilnem odboru, nato
pa se je zaposlil pri Dr-
žavnih elektrarnah Slove-
nije. Tedaj se je pravza-
prav šele začelo njegovo
živahno strokovno delo.
Kaj kmalu je bil Drago
Cernetič namreč poslan v
Albanijo, kjer je bil šef
elektroobrata na naftnih
vrtinah, po sporu z In-
formbirojem se je vrnil v
Beograd, kjer je postal di-
rektor tamkajšnje elek-
trarne, nato pa je postal
strokovni delavec v Go-
spodarskem svetu SFRJ,
katerega predsednik je
bil Boris Kidrič.
Leta 1950 se je Drago
Cernetič vrnil na Celjsko.
Ker se ga je držal sloves
dobrega strokovnjaka, so
mu omogočili, da se je za-
poslil v Storah, kjer je so-
deloval pri izgradnji prve-
ga elektroplavža. V Sto-
rah je delal vrsto let, nato
je opravljal nekaj časa
profesionalno politično
funkcijo v tedanji štorski
občini, po njeni reorgani-
zaciji pa se je zaposlil v
Plinarnah in vodovodu
Celje, kjer je delal kot di-
rektor vse do upokojitve.
Kljub temu, da je v svo-
jem strokovnem delu
opravljal Drago Cernetič
vseskozi pomembne in
zahtevne naloge, je vedno
našel čas tudi za politično
delo. Vseskozi je delal
predvsem v organizaciji
SZDL, ki mu je bila bližja
že zaradi plodnega med-
vojnega aktivizma v
Osvobodilni fronti. Po-
sebne naloge pa so Draga
Cernetiča vedno čakale
ob volitvah. »Ni bilo voli-
tev v novi Jugoslaviji, v
katerih ne bi kot organi-
zator in aktivist sodelo-
val,« pravi Drago Cerne-
tič. Tudi naloge v zadnjih
pripravah nanje je uspeš-
no zaključil.
D. STAMEJCIC
NA KRATKO
O SKUPŠČINAH IN
KONFERENCAH V CELJU
SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV
Včeraj je bila v Celju programsko volilna skupščina
kluba samoupravljalcev. Delegati so na njej razprav-
ljali o opravljenem delu ter nalogah kluba v prihod-
njem obdobju. Na skupščini so izvolili tudi nove člane
v organe kluba samoupravljalcev. Tako so za predsed-
nika kluba izvolili Boža Skaleta iz Libele. za podpred-
sednika pa Frida Gradišnika iz Železarne Store.
ZASEDALA SKUPŠČINA STANOVANJSKE
SKUPNOSTI
Zadnjič v zdajšnjem mandatnem obdobju se je vče-
raj sestala v Celju tudi skupščina samoupravne stano-
vanjske skupnosti. Na zasedanju so delegati obravna-
vali več samoupravnih aktov, ki zadevajo skupnost,
med ostalim pa so obravnavali še osnutek pravilnika o
osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vpra-
šanj iz sredstev solidarnosti ter se seznanili s proble-
matiko ogrevanja in cenami ogrevanja v posameznih
kurilnicah.
1. KANDIDACIJSKA KONFERENCA
V	ponedeljek bo v Celju 1. seja občinske kandidacij-
ske konference, ki pomeni pomemben opravek v pri-
pravah na skupščinske volitve. -Delegati konference
bodo namreč na zasedanju obravnavali in sprejeli
predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih
funkcij v občinski skupščini in skupščinah interesnih
skupnosti ter določili kandidata za predsednika izvrš-
nega sveta Skupščine občine Celje. Med drugim pa
bodo obravnavali tudi listo evidentiranih možnih kan-
didatov za opravljanje pomembnih družbenih funkcij
v telesih republiške in zvezne skupščine.
PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA
CELJSKIH KOMUNISTOV
V	četrtek, 25. februarja, bo v Celju programsko vo-
lilna konferenca občinske organizacije ZK. Na njej
bodo komunisti ocenili preteklo delo, začrtali program
bodočih nalog ter izvolili novo vodstvo konference.
ZASEDALE BODO SKUPŠČINE SIS
Od 27. februarja pa do 4. marca bodo še zadnjič v tem
mandatu zasedale skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti občine Celje za področje družbenih dejav-
nosti. Obravnavale bodo poročila o opravljenem delu v
preteklem letu ter dogovorile programe svojih dejav-
nosti za letošnje leto.
zaključene kandidacijske konference
TRETJID ZA DELEGATE
Na ravni občin se bodo predvolilni postopki nadaljevali
v preteklem tednu se je v
vseh temeljnih sredinah zak-
ljučila ena pomembnejših
faz v pripravah na skupščin-
ske volitve. V temeljnih or-
ganizacijah združenega dela
in krajevnih skupnostih so
namreč zasedale temeljne
kandidacijske konference,
na katerih so delovni ljudje
in občani dokončno obliko-
vali liste kandidatov za člane
delegacij občinske skupšči-
ne in skupščin samouprav-
nih interesnih skupnosti.
Ocene, ki prihajajo iz teh sre-
din, so izredno ugodne. Do-
mala povsod namreč ugotav-
ljajo, da so bile temeljne kan-
didacijske konference prav-
zaprav le formalnost zaradi
že prej razvejanih in demo-
kratično izpeljanih postop-
kov evidentiranja možnih
kandidatov za delegate in
predkandidacijskih postop-
kov. Najpomembneje pa je,
da so bili zbori delovnih lju-
di in občanov, ki so bili skli-
cani pred temeljnimi kandi-
dacijskimi konferencami,
izredno dobro obiskani.
Kandidacijski postopki so
se torej v temeljnih sredinah
zaključili, vse do 22. februar-
ja pa se bodo nadaljevali na
ravni občin. 2e v naslednjih
dneh se bodo namreč sestale
občinske konference SZDL
(nekatere so že zasedale), ki
bodo določile liste kandida-
tov za delegate družbenopo-
litičnih zborov občinskih
skupščin, obravnavale pa
bodo tudi stališča in mnenja
temeljnih kandidacijskih
konferenc glede predlaganih
možnih kandidatov za dele-
gate družbenopolitičnega
zbora Skupščine SRS in
predlog kandidatov za Zvez-
ni zbor Skupščine SFRJ. 2e
nekaj dni za sejami občin-
skih konferenc pa bodo seje
občinskih kandidacijskih
konferenc. Na njih bodo de-
legati obravnavali in sprejeli
poročilo o opravljenih kan-
didacijskih postopkih v te-
meljnih organizacijah in kra-
jevnih skupnostih, obravna-
vali in sprejeli pa bodo tudi
predlog kandidatov za
opravljanje vodilnih in dru-
gih funkcij v občinski skup-
ščini in skupščinah intere-
snih skupnosti. Določili bo-
do tudi kandidata za pred-
sednika izvršnega sveta
skupščine občine in oprede-
lili postopek za imenovanje
ostalih članov izvršnega sve-
ta. Delegati prve seje občin-
ske kandidacijske konferen-
ce pa bodo obravnavali tudi
stališča in predloge temelj-
nih kandidacijskih konfe-
renc glede evidentiranih
možnih kandidatov za«
opravljanje funkcij v repu-
bliški in zvezni skupščini.
11. marca bodo volitve čla-
nov delegacij v temeljnih sa-
moupravnih organizacijah in
skupnostih, 14. marca pa bo-
do volitve članov delegacij v
krajevnih skupnostih. S tem
pa se vsi volilni postopki še
ne bodo zaključili. Kajti v
dneh po volitvah se bodo ta-
koj sestale novoizvoljene de-
legacije, kmalu za tem pa bo-
do druge seje občinskih kan-
didacijskih konferenc, na
katerih bodo določili kandi-
date za nosilce vodilnih in
drugih funkcij v skupščini
občine in skupščinah intere-
snih skupnosti, določili
enotni seznam kandidatov
za delegate zveznega zbora
Skupščine SFRJ z območja
občine ter razpravljali o mož-
nih kandidatih za predsed-
nika in člane Predsedstva
SRS, o možnih kandidatih za
Zbor republik in pokrajin
Skupščine SFRJ ter o pred-
logih za vodilne in druge
funkcije v Skupščini SRS in
republiških skupščinah inte-
resnih skupnosti.
DAMJANA STAMEJCIC
ŽALNA SVEČANOST NA
STRANICAH
Talci, ki jih je okupator pred sedemintridesetimi leti
na grozovit način umoril na Stranicah, niso pozabljeni.
Njihovemu spominu so se 12. februarja poklonili šte-
vilni predstavniki občine Slovenske Konjice, borci,
mladina in svojci talcev. O krutosti, ki je v teh krajih ne
bodo nikoli pozabili, o žrtvah, iz katerih je zrasla svo-
boda, je spregovoril na žalni slovesnosti predsednik
Občinske konference Zveze socialistične mladine Slo-
venske Konjice Božo Punčuh.
Po spominski slovesnosti so se srečali svojci talcev
še v Domu upokojencev v Slovenskih Konjicah.
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
EVIDENTIRANI KANDIDA TI
ZA SAMOUPRAVNE
INTERESNE SKUPNOSTI
MOZIRJE
predsedstvo Občinske konference SZDL Mozirje je
uskladilo kadrovske predloge v ožji predlog evidenti-
ranih možnih kandidatov, ki naj bi opravljali najodgo-
vornejše funkcije v skupščinah samoupravnih intere-
snih skupnosti. Tako je za predsednika skupščine sa-
moupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževa-
nja predlagan Franc Valte, za predsednika zbora upo-
rabnikov Bogdan Grahor, in za predsednika zbora
izvajalcev Ivica Rakun. Za predsednico skupščine
skupnosti otroškega varstva Zlatko Pajk, za predsed-
nico zbora uporabnikov Stanka Rozenstein in za pred-
sednika zbora izvajalcev Ivana Žvipelj, za predsed-
nico skupščine socialnega skrbstva je predlagana An-
gelca Miklavc, za predsednico zbora uporabnikov
Jelka Žnider in za predsednico zbora izvaj^cev Dunja
Žunter, predsednika skupščine socialnega varstva Ve-
nek Anton; za predsednika skupščine kulturne skup-
nosti Andrej Kranjc, za predsednika zbora uporabni-
kov Alojz Mavrič, in za predsednika zbora izvajalcev
Lenka Kralj; za predsednika skupščine telesnokul-
turne skupnosti je predlagan Franc Vuga, za zbor upo-
rabnikov Danilo Dobovičnik in za predsednika zbora
izvajalcev Jože Veninšek. Za predsednika skupščine
za zdravstvo je predlagan Jože Kumer, za predsednika
zbora uporabnikov Sandi Videčnik in za predsednika
zbora izvajalcev Franc Urlep, Za predsednika skup-
ščine za zaposlovanje je predlagan Rade Rakun, za
predsednika skupščine skupnosti pokojninsko-inva-
lidskega zavarovanja je predlagan Franc Hriberšek.
Za predsednika skupščine za raziskovanje Marjan Do-
brave. Za predsednika skupščine stanovanjskega go-
spodarstva Janez Pustoslemšek, za predsednika zbora
uporabnikov Rajko Selišnik in za predsednika zbora
izvajalcev Vinko Jeraj.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Izobraževalna skupnost: predsednik skupščine:
Mirko Zupančič iz Steklarske šole. predsednik zbora
uporabnikov: Anton Brglez iz Metke Kozje, predsed-
nik zbora izvajalcev: Karolina Kozarič iz Osnovne šole
v Rogaški Slatini.
Kulturna skupnost: predsednik skupščine: Darja
Lojen iz Radia Šmarje, predsednik zbora uporabni-
kov: Zlatko Novak iz Steklarne, predsednik zbora
izvajalcev: Miha Zakošek iz Osnovne šole Lesično.
Raziskovalna skupnost: predsednik skupščine:
Ivan Sitar iz Bohorja Mestinje, predsednik zbora upo-
rabnikov: Vito Andrenšek, Skupščina občine Šmarje,
predsednik zbora izvajalcev: Marija Lesjak iz Vitala v
Mestinju.
Zdravstvena skupnost: predsednik skupščine:
Darko Bizjak, Skupščina občine Šmarje, predsednik
zbora uporabnikov: Jože Kovačič iz Steklarne, pred-
sednik zbora izvajalcev: Janez Lomšek iz Zdravstve-
nega doma v Šmarju.
Skupnost socialnega skrbstva: predsednik skup-
ščine: Andreja Tašner, skupščina občine, predsednik
zbora uporabnikov: Drago Kunej. KU Bistrica ob
Sotli, predsednik zbora izvajalcev: Marija Božiček,
skupne službe SIS.
Enota skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja: predsednik skupščine: Milica Libnik, upo-
kojenka iz Rogaške Slatine, predsednik zbora uporab-
nikov: Peter Coh, iz Jelše v Pristavi.
Skupnost za zaposlovanje: predsednik skupščine:
Anton Napast iz Zdravilišča Rogaška Slatina, predsed-
nik zbora uporabnikov: Irena Debeljak, Atomske to-
plice Podčetrtek.
Stanovanjska skupnost: predsednik skupščine:
Jože Kunej iz Gorenja v Rogatcu, predsednik zbora
uporabnikov: Veljko Kolar, iz Metke Kozje, predsed-
nik zbora izvajalcev: Anton Firšt, Ingrad Rogaška Sla-
tina.
Skupnost socialnega varstva: predsednik skup-
ščine: Štefka Slivnik iz Zdravilišča, predsednik zbora
uporabnikov: Irena Kužner, sodnik za prekrške v
Šmarju, predsednik zbora izvajalcev: Rozika Cemoša
iz Zdravstvenega doma v Šmarju.
Telesnokulturna skupnost: predsednik skupščine:
Mirko Trunkelj iz Steklarne, predsednik zbora uporab-
nikov: Rudi Krebs iz Zdravilišča, predsednik zbora
izvajalcev: Anica Deželak iz Osnovne šole v Rogaški
Slatini.
Skupnost otroškega varstva: predsednik skup-
ščine: Majda Vešligaj, predsednik zbora uporabnikov:
Angela Mlaker iz Gorenja Rogatec, predsednik zbora
izvajalcev: Dragica Kožuhar, VVO Šmarje pri Jelšah.
ŠENTJUR
Izobraževalna skupnost: predsednik skupščine:
Ivan Cede, namestnik predsednika: Gvido Virant.
Kulturna skupnost: predsednik skupščine Vlado Gr-
dina, namestnik predsednika: Stane Zatler. Otroško
varstvo: predsednik skupščine: Cvetka Jager, na-
mestnik predsednika: Jožica Svetina. Posebna izo-
braževalna skupnost: predsednik Stana Šešerko, na-
mestnik: Jože Pišek. Telesnokulturna skupnost:
predsednik: Leopold Skorjanc, namestnik: Franc Ko-
vač. Zdravstvena skupnost: predsednik skupščine:
Ludvik Mastnak, namestnik: Janez Smid. Skupnost
za zaposlovanje: predsednik skupščine: Miro Cander,
namestnik: Franc Pevec. Skupnost socialnega
skrbstva: predsednik skupščine: Ivan Moser, namest-
nik: Silvo Gradišnik. Stanovanjska skupnost: pred-
sednik skupščine: Stanko Arzenšek, namestnik:
Cveto Erjavec. Skupnost socialnega varstva: pred-
sednik skupščine: Danica Dosedla, namestnik; An-
gelca Ferlež. Raziskovalna skupnost: predsednik
skupščine: Franc Senica, namestnik: Stane Flander.
Komunalno cestna skupnost: predsednik skupščine:
Jakob Pisanec, namestnik predsednika: Franc Lesko-
šek. Kmetijsko zemljiška skupnost: predsednik skup-
ščine: Oto Prebil, namestnik predsednika: Ivan Boršt-
nik. Skupnost za varstvo pred požari: predsednik
skupščine: Janez Hladnik, namestnik: Franc Salobir.
v	celju sprejeli resolucijo 1982
V	MEJAH REALNOSTI
Poseben problem bo zaposlovanje
Na torkovi seji občinske skup-
ščine v Celju so delegati sprejeli
resolucijo o družbenoekonom-
ski politiki in razvoju občine v
letu 1982. Temeljna usmeritev
tega planskega dokumenta je v
povečanju izvoza na konverta-
bilno tržišče. Ta naj bi se pove-
čal najmanj za 25 odstotkov,
medtem, ko bi se delež uvoza
povečal za največ 3%.
Osnovno usmeritev bo možno
uresničiti le ob učinkoviti skrbi
za rast proizvodnje. Ta naj bi se
povečala za 2-3 odstotka na po-
dročju industrijske proizvodnje,
na področju kmetijstva pa za 6
odstotkov glede na lanskoletno
rast. Realni družbeni proizvod
naj bi se zvišal na 2,1 odstotek,
produktivnost pa na 2,1 odstotek
glede na prejšnje leto. Zato bo
potrebno nadaljevati z dohod-
kovnim povezovanjem zagotav-
ljanje redne oskrbe s potrebnimi
surovinami in materiali. Zago-
tavljanje pogojev za nemoteno
proizvodnjo mora biti stalna in
odgovorna naloga vseh.
V teh pogojih je izredno po-
membna tudi uskladitev vse
vrste porabe z materialnimi mož-
nostmi. Pri načrtovanju skupne
porabe pa je nujno upoštevati
skrajno racionalne programe.
Sredstva skupne porabe bodo
globalno rasle za 9% počasneje
od rasti dohodka oziroma bodo
za 17,9 odstotkov višja glede na
leto 1981. Sredstva za zadovolje-
vanje splošnih družbenih potreb
se bodo dvignila za 16,6 odstotka
glede na prejšnje leto, kar pome-
ni skrajno gospodarno ravnanje s
temi sredstvi, nadaljnje omejeva-
nje investiranja iz sredstev prora-
čuna ter zmanjševanja števila za-
poslenih. Zaposlenost se lahko v
globalu poveča za največ 0,9%,
pri tem pa je potrebno zagotoviti,
da bo kvalifikacijska struktura
70:30 v korist strokovnih kadrov.
Zaposlenost se ne sme povečati v
delovnih skupnostih državnih
organov,"strokovnih službah SIS
ter v administrativnih in drugih
režijskih službah na področju go-
spodarstva in negospodarstva.
Na področju vlaganj naj bi
imele prednost tiste investicije,
ki bodo pripomogle k povečanju
izvoza in tiste, ki omogočajo ure-
sničitev začrtanih ciljev.
Izrednega pomena za izpolnje-
vanje začrtanih nalog je tudi gi-
banje cen v dogovorjenih okvi-
rih. Te okvire je potrebno obvla-
dovati z uveljavljanjem sistema
družbene kontrole cen ter spre-
jetjem in doslednim uresničeva-
njem programa politike cen za to
leto.
V.V.EI^SPIELER
slovenske konjice
KMETIJSKA VPRAŠANJA
Bogata seja občinske skupščine
Kmetijstvu namenjajo v
konjiški občini posebno po-
zornost. To se je pokazalo tu-
di na zadnji seji vseh treh
zborov skupščine občine
Slovenske Konjice, na kateri
so med obsežnim dnevnim
redom delegati pokazali živo
zanimanje za plan pomla-
danske setve, za obdavčeva-
nje kmetijstva v okviru
obravnave osnutka odloka o
spremembah in dopolnitvah
odloka o davkih občanov, pa
tudi pri predlogu odloka o
načinu oplojevanja živali na
območju občine.
Delegati so sprejeli, pro-
gram dela zborov občinske
skupščine za leto 1982, ki
izhaja iz nalog, potreb in in-
teresov delovnih ljudi in ob-
čanov. Usmerjen je v sprem-
ljanje stanja in uresničeva-
nja politike na najpomemb-
nejših družbenih področjih,
kot je spremljanje uresniče-
vanja planskih in drugih ak-
tov. Ker se v tem letu v obči-
ni izteka petletno referen-
dumsko obdobje, bodo svoje
delo namenili tudi pripra-
vam za nov samoprispevek.
Čeprav bo delegatom skup-
ščine potekel mandat konec
marca, so sprejeli program
dela zborov za celo leto. No-
voizvoljeni delegati v zborih
skupščine bodo seveda imeli
možnost oceniti sprejeti pro-
gram in ga dopolniti z ak-
tualnimi nalogami.
Poleg vrste osnutkov in
predlogov odlokov so dele-
gati obravnavali še informa-
cijo o uresničevanju službe
pravne pomoči, načrt zapo-
slovanja za leto 1982 in pro-
gram varstva, urejanja in
vzdrževanja grobov in gro-
bišč borcev NOV ter varstvo
spomenikov in spominskih
obeležij v občini za obdobje
1982-1985.
MBP
DRAGO
KOŠMRLJ
PREDAVAL V
ŠENTJURJU
Mednarodni položaj danes ni
nič kaj rožnat. Da bi bolje spoz-
nali njegove vzgibe in da bi se
znali v primerjavi z njim tudi do-
ma ustrezno organizirati in rav-
nati, so komunisti šentjurske ob-
čine povabili medse znanega zu-
nanjepolitičnega komentatorja
Draga Košmrlja. Govoril je tudi o
vlogi Jugoslavije v mednaro-
dnem političnem prizorišču in
odgovarjal na vprašanja, ki so
mu jih postavljali poslušalci.
Med njimi so bili tudi predstav-
niki družbenopolitičnih organi-
zacij šentjurskih tozdov in iz kra-
jevnih skupnosti.
USTAMO
KRomo
15. februarja 1573. leta
so v Zagrebu usmrtili Ma-
tijo Gubca. Ob tem datu-
mu in tem dogodku se
spominjamo pesmi Anto-
na Aškerca iz rikla Stara
pra\'da Kronanje v Zagre-
bu. kjer je živo opisal
smrt vodje kmečkega
punta hrvaških in sloven-
skih kmetov.
Rojstni datum Matije
Gubca ni znan. Uporniški
kmetje so ga izbrali za
svojega vodjo ob Pasancu
in Mogaicu. Gubec je vo-
di! kmečko vojsko, ki je
štela 10.000 kmetov in je
obvladovala večji del Hr-
vaškega Zagorja. Po po-
razu kmečke vojske pri
Krškem. Kerestincu in
Mokricah	pri teda-
njem Syetem Petru pod
Kunšperkom (Bistrica ob
Sotli), je krenil podban
. Gašpar Alapič s svojo voj-
sko nad uporne kmete.
Gubec je bil s svojo voj-
sko utaborjen pri Stubič-
kih toplicah. V znameniti
bitki pri Stubici je bila
kmečka vojska poražena.
Gubec ujet in po nečlove-
ških mukah razčetverjen
Se prej so mu na trgu
pred Markovo cerkvijo
posadili na glavo razbe-
ljeno železno krono na
glavo.
Matija Gubec je lik in
simbol upora našega
kmeta v času fevdalizma,
ko je bilo življenje našega
kmeta vredno toliko kot
nič. Brez programa upor-
ni kmetje niso mogli zma-
gati. so pa veliki kmečki
punti slovenskih in hrva-
ških kmetov pod Gubče-
vim vodstvom pomenili
pomemben korak in oz-
nanilo k novim časom.
\_^
POGLED V svET^s kovindtehno
VRH JE NUJNO POTREBEN
Ni naključje, da je zvezni zbor slcup-
ščine SFRJ, ko je minuli teden obravna-
val pota in smeri jugoslovanske zuna-
nje politike na podlagi ekspozeja zvez-
nega sekretarja za zunanje zadeve Josi-
pa Vrhovca, v svojih sklepih opozoril
na nadaljevanje smeri, izoblikovane
pod Titovim vodstvom in postavil v
ospredje predvsem premagovanje seda-
njih mednarodnih težav.
Osrednja naloga naše diplomacije in
vseh nosilcev mednarodnih stikov pa
odnosov je slej ko prej v tem, da stori-
mo vse, da bi zaustavili nevarno zao-
strovanje mednarodnih odnosov in kar
se da utrdili vse, kar krepi mir, popu-
ščanje mednarodne napetosti, stabil-
nost in napredek na svetu.
Svetovni položaj namreč ni nič kaj
rožnat. Kakor kaže najnovejše dogaja-
nje na madridski konferenci o varnosti
in sodelovanju v Evropi, prepad in so-
vraštvo med obema vojaško-politični-
ma blokoma ne pojenjata, marveč se
nasprotno razraščata. Ob Poljski se
mnenja še bolj razhajajo kot doslej.
Obenem postaja Centralna Amerika
prizorišče hudih nevarnosti, namreč ne-
varnosti vojaških intervencij, pri če-
mer je najbolj otipljiva nevarnost voja-
ške intervencije ZDA v Salvadorju, ob
hkratnih pritiskih na Nikaragvo in Ku-
bo. Krizi v Afganistanu in Kampučiji,
ki sta nasledek sovjetske oziroma viet-
namskega vojaškega posega v tidve dr-
žavi, se nista premaknili na bolje niti za
las. Tudi kar zadeva prizadevanja za
omejitev oboroževanja nasploh in jedr-
sko-raketne oborožitve še posebej ni no-
benih spodbudnih novic. Svetovno go-
spodarstvo je v krizi, v krizi pa je še
naprej iskanje novih mednarodnih go-
spodarskih odnosov.
V takšnem, nič kaj prijaznem svetov-
nem položaju še bolj velja misel, da je
politika neuvrščenosti alternativna za
zdajšnji nepravični sistem mednaro-
dnih odnosov, tako političnih kot go-
spodarskih.
Obenem drži, da je gibanje neuvršče-
nih - kar je spričo zaostrenih splošnih
mednarodnih odnosov po svoje razum-
ljivo - izpostavljeno preizkušnjam last-
ne trdnosti in akcijske sposobnosti. Po-
glavitni vzrok takega položaja, ki terja
naglo in razsodno ukrepanje, je pospe-
šeno blokovsko kosanje. Bloka iščeta
oporišča v neuvrščenih državah - zara-
di lastnih koristi, zaradi spodrivanja
nasprotnika, pa tudi zato, da bi razvo-
denila gibanje neuvrščenih.
Spričo takšnih razmer Jugoslavija so-
di - in pri tem v gibanju neuvrščenih
nikakor ni osamljena - da je nujen se-
stanek neuvrščenih držav na najvišji
ravni. Kot je znano, naj bi bil vrh neu-
vrščenih od 6. do 10. septembra v ira-
škem glavnem mestu Bagdadu.
Ob tem pa trčimo na dodatno oviro,
ki bije bilo potrebno čimprej premaga-
ti. Na spore med posameznimi članica-
mi gibanja, v tem primeru na najbolj
zaostreni spor, na vojno med Iranom in
Irakom. Ob tem je Josip Vrhovec ne-
dvoumno izjavil, da -neuvrščene drža-
ve potrebujejo uspeh tega srečanja vo-
diteljev", in drugič, da bi -morali čim-
prej končati iraško-iransko vojno«. Za
slednje je potrebna plodna in aktivna
podpora članic gibanja neuvrščenih.
Skupina štirih neuvrščenih držav, ki
naj bi pomagala pri izhodu iz te vojne,
doslej ni imela sreče, zadnje čase pa ni
aktivna. Torej so potrebne nove pobu-
de, da bi storili vse, da bi vojno prene-
hali, saj bi vrh neuvrščenih v okolišči-
nah miru ali vsaj premirja razumljivo
lahko potekal veliko uspešneje.
In tako bi lahko ob potrjeni enotnosti
gibanja lahko izoblikovali nove spod-
bude za akcijo neuvrščenih na medna-
rodnem prizorišču.
MLADI ZA SVOJ KLUB
Center za klubsko dejvnost pri občinski konferenci ZSMS
Celje ali, po starem, mladinski klub v Celju, dobiva v teh
dneh novo podobo. Prostori kluba v Cankarjevi 13 že zelo
dolgo niso bili obnovljeni, sedaj pa so se v celjski mladinski
organizaciji odločili za obnovitev notranje opreme, ki bi bila
za mlade mikavnejša in prijetnejša. Ne gre za nakup novega
inventarja, ampak le za opremljanje sten in tal z novimi
oblogami v vseh prostorih ter za temeljito čiščenje in razna
manjša popravila. Ker pa tudi to kar precej stane, so se
mladi odločili, da kar sami opravijo večino »obrtniških«' del.
Tako smo jih v času počitnic vsak dan našli v klubskih
prostorih, kjer je, vsak po svojih močeh, prispeval svoje. In
ker mladim tako radi nalepimo vsemogoče nalepke napak v
obnašanju, je ta njihova akcija zgovorna priča njihovi pri-
pravljenosti za delo, le možnosti jim je treba dati in jih na
primeren način spodbuditi. Da je ta akcija vredna tudi po-
snemanja, menda ni treba posebej poudarjati. M. AGRE2
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
šmarski delegati sprejeli resolucijo za
leto 1982
SILE USMERITI V IZVOZ
Izvoz je ena pomembnejših nalog. Višji za 30%.
Ključna nalogu pri uresni-
čevanju politike ekonomske
stabilizacije in nadaljnjem
poglabljanju samoupravnih
družbenoekonomskih odno-
sov v letu 198''- je povečeva-
nje izvoza ob zmernejši rasti
uvoza, ki ga je treba nadome-
ščati z domačimi viri. To je
misel, ki so jo na najbolj vi-
dno mesto zapisali Smarčani
v resolucijo o družbenoeko-
nomski politiki in razvoju
občine v letošnjem letu, do-
kument pa so na zadnjem za-
sedanju sprejeli tudi delegati
občinske skupščine.
V povečevanju izvoza in
omejevanja uzvoza bodo to-
rej Šmarčani usmerjali vse
sile. saj načrtujejo, da bi se
izvoz v letošnjem letu pove-
čal kar za 30'X. glede na lan-
sko leto. Posebej pa si bodo
prizadevali, da bi se v krog
dosedanjih vključili tudi no-
vi izvozniki, za kar imajo
precej lepe možnosti v Ste-
klarski šoli. Vitalu. Kmetij-
skem kombinatu in nekate-
rih drugih temeljnih organi-
zacijah. Delovne organizaci-
je. ki imajo z izvozom že več-
je izkušnje, pa bodo v letoš-
njem letu iskale vse možno-
sti za večjo prodajo svojih iz-
delkov na konvertibilnem tr-
žišču. ob tem pa težile v ok-
viru svojih možnosti tudi k
razširitvi izvozno usmerjene
proizvodnje.
Ob nalogah, ki so usmerje-
ne v doseganje večjega izvo-
za. pa so Šmarčani v resolu-
ciji opredelili še druge, ki so
prav tako bistvenega pome-
na za hitrejši razvoj občine.
Med njimi velja najprej ome-
niti pospeševanje kmetijske
proizvodnje in vlaganja na
tem področju, s čemer bi bi-
stveno povečali proizvodnjo
hrane. Ob tem pa se bodo
zavzemali tudi za produktiv-
nejše zaposlovanje, za izbolj-
šanje kadrovske strukture
zaposlenih, za varčevanje na
vseh področjih ter za investi-
ranje. ki bo skladno s kriteri-
ji dogovora o temeljih druž
benega plana Slovenije. V
zvezi s tem Smarčani načrtu-
jejo. da bodo letos v občini
zaključili z izgradnjo petih
pomembnih naložb (kislin-
ska polnilnica Dekor Kozje,
modernizacija predelave ja-
bolk v Vitalu. farma Hajnsko
Kmetijskega kombinata, tr-
govsko gostinski center Jel-
še v Šmarju in hotel Sava v
Zdravilišču v Rogaški Slati-
ni). V enajstih temeljnih or-
ganizacijah pa naj bi pričeli z
izvajanjem naložb, katerih
vrednost ocenjujejo na 554
milijonov dinarjev.
DAMJANA STAMEJCIC
odlikovanje
za adolfa
hrastnika
Na zadnji skupni seji de-
lavskega sveta Delovne or-
ganizacije Kovinotehna so
izročili tudi visoko državno
odlikovanje, ki ga je preji?!
dolgoletni delavec Adolf
Hrastnik za vse uspehe, ki so
v mnogočem pripomogli k
dobri poslovnosti kolektiva.
Adolf Hrastnik je prejel Red
zaslug za narod s srebrno
zvezdo.	TV
rudnik laško
USPEŠNE RAZISKAVE ZALOG
Bilo naj bi Jih za 8 do 10 let
Začnimo s prispodobo: Ce
manjka kaplja, kozarec ni
poln. če dinar, ni cel milijoni
Zakaj tak uvod?! Zato. ker
je treba s tega zornega kota
gledati na vso stvar. Gre na-
mreč za razveseljive začetne
rezultate raziskave o zalogah
premoga v rudniku Laško,
ni pa to razlog, da bi si kdo
predstavljal, kako bo zdaj
vseh energetskih težav ko-
nec. Človek, ki ne prevrača
številk gospodarske statisti-
ke v okviru republike in
SFRJ, bi utegnil misliti, da
je 40 do 65 tisoč ton premoga
na leto številka, ki rešuje
problem. Toliko naj bi ru-
dnik Laško v naslednjih le-
tih. ko bodo zaključena vsa
odpiralna dela. dal tržišču.
To pa je v bistvu le 4.6 od-
stotka proizvodnje zasav-
skih rudnikov (Hrastnik. Tr-
bovlje, Zagorje). Primerjava
s temi zato. ker gre za rjavi
premog, ki pa je v laškem
rudniku res nekaj boljše ka-
kovosti.
Ko se je torej pred časom z
okrepljenim družbenim
spoznanjem, da je treba
energetski stiski odpomoči
predvsem z domačimi viri,
tu pa igra eno poglavitnih
vlog premog, se je tudi v ru-
dniku Laško razvoj preobr-
nil, namesto k zapiranju, v
ponoven in še povečan za-
gon. Bili bi že mnogo dlje,
kot so, če ne bi oktobra 1980
jamski ogenj izločil celotne-
ga za natanko za eno leto. To
je bil razlog, da so laški ru-.
darji dosegli proizvodni
načrt le z 60 odstotki.
S sredstvi raziskovalne
skupnosti Slovenije in seve-
da tudi z lastnim deležem so
lani začeli ob strokovni po-
moči RGD (Rudarska grad-
bena dejavnost) Trbovlje ra-
ziskovati pod glavnim Bar-
bara jaškom. Z izkopom vpa-
dnega rova so prodrli pod
glavni rov. To so začeli delati
lani septembra in so dosedaj
v ta namen izkopali 220 me-
trov dolg vpadnik (rov, ki je
speljan poševno v globino),
položili 1315 metrov obzor-
nih prog, 550 metrov prečnih
prog in izvrtali 1800 metrov
raziskovalnih skupin.
Kot prej povedano, proiz-
vodnja med tem ni obstala.
V zameno za tisti del jame. ki
je bil zaradi ognja zaprt, so
kopali v starem, manj dono-
snem Jožefa polju, ki je bilo
opuščeno že pred 17. leti.
Kopanje v Jožefa polju so
končali, ko je bilo polje To-
maž spet odprto, ko je bil
ogenj zanesljivo udušen.
In kaj je med tem vrgla-
raziskava, ki še ni končana?!
Po izkopu vpadnega rova
in 60 metrskega prečnega ro-
va so 30 metrov pod glavnim^
rovom prišli do sloja premo-'
ga, ki je debel 10 metrov in
vsebuje izredno kvalitetno
rudnino. V tem delu bo treba
nadaljevati smerne raziska-
ve po sloju in nato šele na
primerni lokaciji začeti pri-
pravljalna dela za izkop. Za-
to bo do bistvenega poveča-
nja proizvodnje še nekaj ča-
sa trajalo, da se bo začel iz-
plen kakšni 420.000 ton pre-
moga. kolikor ga je po oce-
nah v tem območju rudnika.
Ce bodo raziskovalna dela
nemoteno potekala, če ne bo
zapletov okoli odpiranja k
novim zalogam in ne bo te-
žav pri opremi, bi v letu 1985
dosegli proizvodnjo do
65.000 ton letno, kar naj bi
zagotavljalo 8 do 10 let proiz-
vodnje.
Kaj po ocenah to pomeni
za trg in potrošnike? Še ve-
dno bo okoli 45 odstotkov
proizvodnje (drobnih sort)
namenjeno termoelektrar-
nam. delu tiste industrije, ki
je vezana na premog kot
energetski vir in je tudi dose-
daj dobivala premog iz La-
škega, medtem ko bo za širo-
ko potrošnjo predvidoma
premoga dovolj za domačo
občino in morda tudi za del
oskrbe v bližnjih krajih okoli
nje.
Pred letoma je bilo v ru-
dniku Laško še hudo po-
manjkanje rudarjev. Pisali
smo. da se rudarska posadka
stara, da ni mladih. Zdaj se
razmere izboljšujejo. Se lani
je bilo poprečje 41.5 let. zdaj
se starostno poprečje znižu-
je, čeravno stalež zaenkrat ni
večji, ker so novo zaposleni
predvsem nadomestili upo-
kojene rudarje. Ker spričo
težav, stroškov raziskav, do-
hodek v rudniku ne dovolju-
je zaenkrat bistvenih spre-
memb osebnega dohodka na
bolje, se mladi ljudje vendar-
le spet odločajo za rudarstvo,
ker je ukinitev rudnika do-
končno preklicana, ker zago-
tavlja zaposlenim delo za
vrsto let in ker bo sčasoma
vsa rudarska posadka, pove-
čana z novimi močmi, posto-
poma prešla na proizvodnjo,
le-ta pa pomeni dohodek iz
prodane proizvodnje, s kate-
rim kolektiv samoupravno
razpolaga in ne bo več razlo-
gov za dohodek po vloženem
delu in učinku tega dela.
JURE KRASOVEC
zidani most
ZAMUDILI VLAK
Podpora sanacijskim načrtom
Temeljna organizacija tr-
boveljske Cementarne, Pro-
izvodnja gradbenega mate-
riala Zidani most je ena ti-
stih v laški občini, ki se že
leta sooča in spopada z izgu-
bami. Vsi napori za izboljša-
nje ekonomskega stanja niso
dajali potrebnih učinkov, saj
so vzroki predvsem tehnične
in sistemske narave kot na
primer slaba tehnična
opremljenost proizvodnje,
zastarele in dotrajane delov-
ne naprave ob nizki zmoglji-
vosti, nizka proizvodnja ob
precejšnjem številu delav-
cev, slaba organizacija dela
ter kratkoročno planiranje
razvoja brez potrebnih nuj-
nih vlaganj. Sistemske vzro-
ke pa je najti v motnjah pri
poslovanju zaradi neskladja
med prodajno ceno cementa
in stroški v cementni indu-
striji nasploh. V letu 1980, ko
je neskladje med ceno ce-
menta in njegovo proizvod-
njo doseglo višek, je na nivo-
ju delovne organizacije, s
tem pa tudi temeljne organi-
zacije Zidani most, nastala
izguba. Zato je bilo potrebno
izdelati načrt sanacije, ki je
predvideval preusmeritev
programa v proizvodnjo ste-
klocementa, ki naj bi stekla
v letu 1981. Ta program bi bil
tržno zelo zanimiv, saj so
proizvodi iz steklocementa v
gradbeništvu vsestransko
uporabni, estetski, omogoča-
jo ogromne energetske pri-
hranke, so vzdržljivi, odpor-
ni itd. Predvsem pa bi bil
takšen program izvozno za-
nimiv, saj je tovrstnih proi-
zvajalcev v svetu danes ma-
lo. V letu 1981 so bile aktiv-
nosti strokovnih služb na ni-
voju delovne organizacije
usmerjene v pripravo in ure-
sničevanje tega programa.
Nabavljenih je bilo 13 ton
poskusnih vlaken. Na žalost
je program proizvodnje ste-
klocementa zamudil vlak.
Strokovna služba Splošne
banke Celje je namreč oceni-
la, da program ne ustreza se-
danjim naložbenim kriteri-
jem. Zato je bilo, ob sprejet-
ju periodičnega obračuna za
lansko tričetrtletje na zboru
delavcev TOZD PGM Zidani
most ugotovljeno, da je po-
trebno izdelati nov program
ukrepov za odpravo izgube.
Ti so kratkoročni in dolgo-
ročni. Najprej bo treba naba-
viti opremo oziroma osnov-
na sredstva v višini 9,327.990
dinarjev, najeti bančni kre-
dit za obratna sredstva v viši-
ni najmanj 7 milijonov dinar-
jev, izdelati mrežni program
vezanih transportov na rela-
cijah Trbovlje-Zidani most,
Celje-Trbovlje. Pomemben
element za uspešno Sanacijo
je tudi odobritev višjih cen
za peščene agregate in ap-
nenčevo moko pri skupnosti
za cene občine Laško oziro-
ma pri republiški skupnosti.
Brez tega pristanka bi bilo
iluzorno pričakovati kakrš-
nekoli uspešne rezultate sa-
nacije. Poleg teh ukrepov bo
treba nadaljevati z aktivnost-
jo pri uvajanju obetavne pro-
izvodnje steklocementa, ob-
noviti drobilnico in klasirni-
co v kamnolomu ter poskr-
beti za lasten strokovni ka-
der in izboljšati organizacijo
dela. Ob smotrnejši razpore-
ditvi poteka proizvodnje po
mesecih bi bilo mogoče znat-
no izboljšati rentabilnost.
V TOZD PGM Zidani
most so se odločili začeti z
resnim in načrtnim delom.
2e danes pa vedo, da se sta-
nje ne bo izboljšalo, če ne
bodo uresničeni prav vsi
ukrepi sanacije. V tem pri-
meru je likvidacija neizbež-
na, v nasprotnem pa bo
ustvarjena možnost za obstoj
in nadaljnji razvoj. Zaenkrat
delavci TOZD PGM Zidani
most razmišljajo le o tej ina-
čici. O aktivnostih pri izvaja-
nju sanacije je razpravljal na
zadnji seji tudi izvršni svet
Skupščine občine Laško in
jih v celoti podprl.
MARJELA AGRE2
UČENCI V PROIZVODNJI
Nadaljevanje s 1. strani
V prihodnje se bo potrebno dokončno dogovoriti, katera dela so
takšna, kjer lahko en organizator vodi večjo skupino učencev, katera
pa takšna, da bi večje število le oviralo dobro izvedbo proizvodnega
dela in delovne prakse. Za sedaj je dogovorjena zgornja meja osem
učencem na enega organizatorja.
Čeprav so vsi učenci razporejeni, naj bi v prihodnje šole med sabo
bolje koordinirale termine, kdaj in kam bodo učenci šli. Najbolj
idealno bi bilo, če bi vsi učenci z ene šole, tako kot na primer s
pedagoškega šolskega centra, šli v istem času v delovne organizacije.
Vendar to ni mogoče, ker ni dovolj organizatorjev in bi bili ti prisi-
ljeni imeti večje skupine učencev, s čimer bi bili norušeni osnovni
smotri proizvodnega dela in delovne prakse.
Dokončno še ni dogovorjeno, kdo naj obiskuje in redno spremlja
učenca na delu. Sedaj to delo opravljajo organizatorji delovne prakse
in proizvodnega dela na šolah. Teh pa je malo in so vezani na učni
proces, saj so obenem učitelji enega izmed predmetov, ponavadi
osnove tehničnega pouka. Ker pa so učenci razporejeni v termin po
dva tedna, od sredine februarja pa nekje do konca maja, in to v
različne kraje, je očitno, da tako malo organizatorjev ne bo moglo
spremljati delo vseh učencev.
To je bilo le nekaj problemov, ki se kažejo ob začetku proizvod-
nega dela in delovne prakse. Upravičeno pa lahko upamo, da bodo ti
le prehodni, kajti šole in delovne organizacije so pripravljene na
dogovore in se zavedajo, da je v prid enim in drugim, da dosežejo čim
večje uspehe pri organiziranju delovne prakse in proizvodnega dela,
ki je sestavni del reforme srednjega šolstva in zelo pomemben ele-
ment pri poklicnem usmerjanju mladega človeka.
VIOLETA V. EINSPIELER
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
kmalu
VODOVOD
v krajevni skupnosti
Ljubečna v teh dneh ne
mirujejo. Zlasti je to zna-
čilno za del Ljubečne in
za Začret. V teh dveh na-
j;eljih namreč v teh dneh
pospešeno opravljajo ze-
nieljska dela in polagajo
cevovod za nov krajevni
vodovod. Tako so v teh
dneh že položili cevovod
do obrata delovne organi-
zacije Ljubečna v Začre-
tu. Če bo krajevni skup-
nosti Ljubečna uspelo
pridobiti še premostitve-
ni kredit bodo nadaljevali
s polaganjem cevovoda
tudi skozi vso naselje Za-
čret. Skoraj vsi upajo, da
jim bo to uspelo in da se
bodo krajani lahko že le-
tos priključili na ta vodo-
vod.
MILAN BRECL
ljubečna
DOBRA PRODAJA NA TUJE
Keramične ploščice za Sovjetsko zvezo
v industriji keramičnih,
kislinoodpornih in opečnih
izdelkov Ljubečna so z letoš-
njimi izvoznimi dosežki
nadvse zadovoljni. Ponavadi
so bili ti rezultati v prvih let-
nih mesecih slabši. Letos pa
so že kar v januarju ugodno
začeli s prodajo v Italijo. Tu-
di februarja se ugoden trend
nadaljuje. Se vedno največ
kupujejo kupci v Italiji. Kre-
nilo pa je tudi s prodajo v
Avstrijo. Tem kupcem že tra-
dicionalno v prvih mesecih
ne prodajo planiranih koli-
čin. To je tudi razumljivo, saj
se gradbena sezona začenja
pozneje. Letos bodo v fe-
bruarju poslali tudi prvo ko-
ličino keramičnih ploščic za
turistični objekt v sovjetski
del Črnega morja.
Zanimanje za izdelke Lju-
bečne raste iz leta v leto. Le-
tošnji izvozni rezultati to
znova potrjujejo. Ce bo šlo
tako naprej, v Ljubečni v to
ne dvomijo, bodo v tej delov-
ni organizaciji znatno prese-
gli izvozni plan. Lani so ga
dosegli stoodstotno. Pohvale
vredno pa je dejstvo, da sko-
raj vse izdelke, namenjene za
izvoz, prodajo kupcem na
konvertibilnih področjih.
Prodali pa bi lahko še več.
Vendar v Ljubečni pravijo,
da morajo obdržati tudi do-
mači trg. Čeprav izdelkov za
domači trg ne bo dovolj, je
vendar usmeritev tega ko-
lektiva pravilna. Želijo.si le.
da bi naleteli na razumeva-
nje v prizadevanjih, da bi
čimprej razširili proizvodne
kapacitete. Na ta način bi
lahko prodali še več izdelkov
na tuje, pa tudi za domači trg
bi jih ostalo več.
MILAN BRECL
radeško zdra vstvo
ZDRAVNIK BO VENDARLE OSTAL
Dobre pogoje za delo bo treba šele ustvariti
Ce v Radečah srečaš občana in ga
povprašaš, kako je v tej krajevni skup-
nosti urejeno področje zdravstva,'do-
biš odgovore, ki nikakor niso spodbu-
dni. 2e leta nazaj se namreč v temeljni
zdravstveni organizaciji Radeče uk-
varjajo s problemom, kako zadržati
zdravnika. Doslej so si le-ti prepogosto
podajali kljuko radeške zdravstvene
ambulante. Za nameček je temeljna
organizacija Radeče lani ob tričetrtlet-
ju izkazala tudi precejšnjo poslovno
izgubo. Potem pa se vprašaš, zakaj ta-
ko? Zdravstveni dom v Radečah je
lep, dobro opremljen, plod solidar-
nostnega združevanja sredstev obča-
nov. Organizacije združenega dela ka-
žejo na radeškem območju veliko ra-
zumevanja pri nabavi potrebnih apa-
ratur.
Po odhodu mnogih zdravnikov je
pred dvema letoma prišel v Radeče
zdravnik, specialist-pediater iz Zagor-
ja. Z nekakšnim entuziazmom se je
lotil dela v radeški ambulanti, saj je
vedel, da stvari v Radečah ne tečejo
kot bi morale. V mislih je imel veliko
načrtov. Pa se je zataknilo že pri prvih
korakih, ko je pričel urejati zapuščeno
področje zdravstvenega varstva, kajti
vso organizacijo dela je imel v rokah
srednji medicinski kader, ki si je v
času stalne fluktuacije zdravniškega
kadra krepko utrdil svoj položaj. Na-
mesto željenega sodelovanja je naletel
na odpor in nerazumevanje.
V Radečah so želeli obdržati tega
zdravnika, ki se je sprva vozil na delo
iz Zagorja. Zato so se v organizacijah
združenega dela samoupravno odločili
združevati sredstva za posojilo, s kate-
rim bi si zdravnik s svojo družino lah-
ko postavil stanovanjsko hišo in tako
za vselej ostal v Radečah. Potem pa je
udarilo kot strela z jasnega, da tudi ta
zdravnik odhaja iz Radeč.
Odločil se je zapustiti radeško am-
bulanto iz enakih razlogov kot njegovi
predhodniki: zaradi slabih tovariških
odnosov, zato ker je delo v radeški
temeljni zdravstveni organizaciji vse
prej kot samoupravno organizirano.
Neurejeni samoupravni odnosi pa so
povzročili razdor v marsikaterem de-
lovnem okolju. In ker samoupravlja-
nja praktično ni, je tudi organizacija
dela slaba.
V radeški splošni zdravstveni ambu-
lanti je evidenca, milo rečeno, slaba,
niso se izvajali redni sistematični pre-
gledi otrok, ni popolne evidence o re-
dnih cepljenjih in tako dalje. Tudi bo-
lezenskih izostankov je na radeškem
veliko, kar je, ob pogosti menjavi
zdravnikov, razumljivo.
Prvi pogoj, da se področje zdrav-
stvenega varstva v Radečah enkrat za
vselej utrdi, je, zagotoviti stalen zdrav-
niški kader, ta pa bo moral delati v
urejenih medčloveških in samouprav-
no zasnovanih pogojih dela. Takšne
pogoje pa bo treba ustvariti. Tudi zato,
ker se je zdravnik končno odločil, da v
radeški ambulanti ostane in da nada-
ljuje z delom, ki se ga je pošteno in s
srcem lotil.
MARJELA AGRE2
zdravstvo
DRAGOCEN OBISK
Anne Chokrieh iz Copenhagena
Svetovalka za raziskoval-
no delo pri Svetovni zdrav-
stveni organizaciji Anna
Chokrieh iz Copenhagena je
preživela tri delovne dneve
na obisku pri zdravstvenih
delavcih na celjskem ob-
močju, kamor je prispela iz
Maribora. Njen obisk je po-
vezan z veliko študijo Sve-
tovne zdravstvene organiza-
cije o procesu zdravstvene
nege, vzgoje, organizacije in
vodenja ter planiranja na
tem področju.
Raziskave za študijo, ki je
prva tovrstna v svetu, pote-
kajo že dve leti, vanje pa je
vključenih 13 držav. V prvi
del raziskave o procesu
zdravstvene nege je med 31
sodelujočimi centri tudi Ma-
ribor, v drugi del, ki se šele
pričenja in bo obsegal zdrav-
stveno vzgojo, pa je vključe-
Celje. Brez dvoma smo
lahko na to ponosni.
Studijo, ki sodi v srednje-
■"očni program Svetovne
zdravstvene organizacije do
leta 1983, od katere pričaku-
jejo predvsem podatke o po-
trebah ljudi po zdravstveni
•^egi in podatke, pomembne
Za organizacijo zdravstvene
službe in ne nazadnje za
Usmerjanje vzgojnega pro-
grama medicinskih sester, je
Sospa Chokrieh predstavila
tudi v celjskem Narodnem
^ornu v ponedeljek. Istega
•^ne so jo v Zdravstvenem
Centru sprejeli predstavniki
^edicmskih sester. Zdrav-
stvenega centra in občine
Celje.
Anne Chokrieh je obiskala
tudi Referat za zdravstveno
vzgojo in otroški dispanzer v
Celju, osnovne šole in domo-
ve upokojence, pa tudi
zdravstveni dom Šentjur in
Zdravilišče v Rogaški Sla-
tini.
MBP
seminar
za vodstva
oo zsms
v mozirju
Prejšnji teden je bil v Mo-
zirju dvodnevni seminar za
vodstva OO ZSMS, ki ga je
pripravila Občinska konfe-
renca ZSMS Mozirje v sode-
lovanju z delavsko univerzo
v Mozirju. 42 mladih je v
dveh dneh poslušalo nasled-
nje teme: Politični sistem sa-
moupravne socialistične de-
mokracije in vloge Zveze so-
cialistične mladine v njem.
Družbenoekonomski in sa-
moupravni položaj delavcev
v združenem delu. Krajevna
skupnost, kot temeljna sa-
moupravna skupnost delov-
nih ljudi in občanov. Razvoj
agroživilstva v občini Mozir-
je, Vloga in perspektive mla-
dih kmetijskih proizvajal-
cev, Aktualna problematika
usmerjenega izobraževanja.
Ekonomska in politična si-
tuacija v občini Mozirje in
priprave na vodenje sestan-
kov.
T. T.
IN ZVEZDICA
Črno piko si je tokrat prislužila tabla, ki označuje
železniško postajališče Podčetrtek. Zakaj tabla, boste
vprašali? Zato, ker na njej z velikimi črkami piše POD-
ČETRTEK. Postajališče pa pravzaprav ni v Podče-
trtku, temveč v Sodni vasi, zato bi moralo pisati na
tabli SODNA VAS. Prebivalci te vasi so zato kar malce
prizadeti, ker menijo, da si »nekdo«, pa čeprav je to
tabla, ne more kar tako lastiti ime njihovega kraja.
Strinjajo pa se, da mnogi obiskovalci veliko bolj poz-
najo ime Podčetrtka kot Sodne vasi. Zato predlagajo
vmesno rešitev: postajališče naj bi se imenovalo SO-
DNA VAS - PODČETRTEK, pa bi bilo vse v redu!
Zvezdico bi si kar težko kdo tako zaslužil, kot si jo
Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice. 2e tako je
njihovo delo obsežno, stalno in tesno povezano z življe-
njem v občini in širši družbeni skupnosti, konec ja-
nuarja pa so storili še nekaj, kar bi veljalo posnemati.
Na njihovo pobudo so ustanovili novo osnovno organi-
zacijo ZSS, v njej pa so povezani delavci, zaposleni v
krajevnih skupnostih (v glavnem tajniki). Tako je tudi
tem delavcem omogočeno celovitejše vključevanje v
sindikalno življenje.
tednikov intervju
PETER ZUPANČIČ -
BODOČI PILOT
Peter Zupančič je fant z
Gomilskega, ki sedaj obisku-
je drugi letnik letalske aka-
demije v Zadru. Pred dnevi
se je mudil na dopustu doma
in tako je tudi nastal pogo-
vor, ki bo morda spodbudil
še kakšnega drugega fanta,
da bi se odločil za podobno
šolanje. Tudi sicer zadnje ča-
se v občinah namenjajo pre-
cej pozornosti vključevanju
mladih v vojaške šole.
NT: Zakaj si se odločil,
da boš pilot na vojaškem
letalu?
P.Zupančič: »Se ko sem
hodil v osnovno šolo, sem
vedno trdil, da bom pilot.
Gledal sem nekaj poučnih
filmov na televiziji, pa tudi
na osnovni šoli v Preboldu
so mi svetovali, da bi bil pri-
meren za takšno šolanje.
Najbolj pa me je prepričal
bratov prijatelj, ki je obisko-
val to šolo. No, sedaj sem
končal vojaško pilotsko gi-
mnazijo in obiskujem že dru-
gi letnik akademije. Zdaj
lahko že zatrdno rečem, da
mi za odločitev ni žal.«
NT: Kakšni pa so sploh
pogoji, da mlad fant zač-
ne šolanje za pilota?
P.Zupančič: »Po končani
osnovni šoli je treba najprej
na zdravniški pregled. Sam
sem moral najprej na pre-
gled v Celje, od tam pa so me
poslali na specialni pregled v
vojaško bolnišnico v Beo-
grad. Tam sem moral opravi-
ti tudi psihofizične teste, te-
meljito so me pregledali in
bil sem sprejet. Povedati
moram, da jih je veliko na
tem beograjskem pregledu
odpadlo. Tu ni nikakršnih
slučajnosti. Le najbolj zdravi
uspejo. To je seveda neobho-
dno potrebno.«
NT: Končal si gimnazi-
jo. Kako poteka tam šo-
lanje?
P. Zupančič: »Gimnazija
da seveda splošno izobrazbo.
Sploh sta temu prirejena
prvi dva letnika šolanja. V
drugem in tretjem letniku pa
že začnemo tudi jadrati na
jadralnih letalih. Tako mlad
človek dobi osnovne občut-
ke, ki zadevajo višino, hi-
trost, zaprtost v letalu, dviga-
nje, spuščanje in drugo.
Predvsem pa tudi človek
prvič dobi veselje do letenja.
Zelo malo je tistih, ki bi pri
tem veselje izgubili. Ko en-
krat občuti let v zraku, je to
nekaj tako posebnega in ču-
dovitega, da se z besedami
ne da opisati. Eno leto smo
bili na vajah v Stipu v Make-
doniji, drugo leto pa v Mur-
ski Soboti.«
NT: Kaj pa prosti čas v
gimnaziji?
P.Zupančič: »Zelo malo
ga je. Kljub temu pa je precej
časa namenjenega tudi
športnemu udejstvovanju gi-
mnazijcev, zabavnemu in
kulturnemu življenju. Pogoji
šolanja so odlični, internat je
izredno lepo urejen, na voljo
je bogata knjižnica in še bi
lahko našteval.«
NT: V začetku si prav
gotovo pogrešal dom...
P.Zupančič: »Res sem ga.
Lahko pa solidni dijaki več-
krat odidejo domov in obi-
ščejo svoje najdražje. V za-
četku je že malo domotožja,
kasneje pa se vživiš v prijate-
lje, sošolce in v tempo, ki ga
narekuje šolanje. Seveda pa
so najlepši trenutki, ko od-
hajaš domov, med svoje.«
NT: Kako pa izgleda
šolanje po gimnaziji?
P.Zupančič: »Moram reči,
da je študij mnogo bolj napo-
ren kot v gimnaziji. Prostega
časa tako rekoč ni. Vso ener-
gijo je treba usmeriti v štu-
dij, kajti od vztrajnega študi-
ja je odvisna uspešnost lete-
nja. Od študija, kjer seveda
ne sme in ne more biti »špri-
canja« snovi, je odvisno last-
no življenj in življenje tistih,
ki so s tabo v letalu. V dru-
gem letniku študija ugotovi-
jo odgovorni lastnosti posa-
meznih študentov ter določi-
jo, kdo bo letel na nadzvoč-
nih letalih, dozvočnih, pod-
zvočnih in kdo na helikop-
terjih.
NT: Kje boš letel ti?
P.Zupančič: »Zdaj sem
doma na zimskih počitnicah
in ko se vrnem nazaj v Za-
dar, bodo znani rezultati. Re-
či moram, da se pravzaprav
najbolj bojim letenja na heli-
kopterju. Helikopter ne leti
na takšni višini kot letala, ta-
ko ima pilot mnogo večji ob-
čutek hitrosti, pa tudi druga
opravila so izredno za-
htevna.
NT: Kako se pilot po-
čuti po letenju?
P.Zupančič: »Nekaj izku-
šenj že imam in reči moram,
da si po poletu nekako pri-
jetno utrujen. Sicer pa je za-
nimiva tudi ugotovitev mno-
gih starejših kolegov. V 20
do 25 minutnem letenju po
borbeni nalogi je možno
shujšati tudi za štiri kilogra-
me. Zlasti v začetku je
hudo.«
NT: Se šola veliko Slo-
vencev?
P.Zupančič: »Zadnja leta
se tudi odstotek slovenskih
gojencev vedno bolj poveču-
je in mislim, da je »sloven-
ska zasedba« že ustrezna.
Povedati moram, da so Slo-
venci dobri gojenci in malo
je tistih, ki bi opustili štu-
dij.«
NT: Je treba obvezno
končati vojaško letalsko
gimnazijo?
P.Zupančič: »To je seveda
najbolj idealen pogoj za ka-
snejše uspešno šolanje. So
pa tudi primeri, ko so neka-
teri končali civilno gimnazi-
jo in po opravljenih preizku-
snih izpitih se je izkazalo, da
bodo dobri piloti. Se zlasti
pa je priporočljivo, da so bili
že pred tem jadralci v kakš-
nem jadralskem klubu. Izje-
moma lahko študij na letal-
ski akademiji nadaljujejo tu-
di gojenci vojaške gimnazije
Franc Rozman Stane v Ljub-
ljani.«
Ob koncu zapišimo še to,
da se tudi komisija za vklju-
čevanje mladih v vojaške po-
klice pri OK SZDL v Žalcu
lahko pohvali z dobrimi re-
zultati dela, to pa velja tudi
za oddelek za narodno
obrambo pri skupščini obči-
ne Žalec. Eden takšnih re-
zultatov je tudi bodoči pilot,
doma z Gomilskega - Peter
Zupančič. Srečen polet, Pe-
ter!
JANEZ VEDENIK
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
ANTON
SREBOT
Pred časom so i' La-
škem položili k zadnjemu
počitku enega najstarej-
ših krajanov, uglednega
zidarskega mojstra, rodo-
ljuba. nekdanjega Mai-
strovega borca v bojih za
Slovensko Koroško. 94-
letnega Antona Srebota.
Anton Srebot je bil do-
ma na Svetini, kjer je
končal osnovno šolo. Zi-
darske obrti se je izučil
Celju. Leta 1912 je šel slu-
žit kadrovski rok: nato bil
vpoklican v prvih dneh
vojnega spopada 1914 ter
še istega leta ranjen in
ujet prebil štiri leta v ru-
skem ujetništvu. Po vrni-
tvi domov se je priključil
Maistrovim borcem.
Po vojni se je zaposlil
•KamenitU" v Laškem,
leta 1925 pa je postal sa-
mostojni zidarski mojster
in vpeljal tudi izdelavo
umetnega kamna in ce-
mentnih cevi. Po drugi
svetovni vojni si je zgra-
dili delavnico, kjer je da-
nes Avtopark KZ. vendar
je času. ki zasebnim
obrtnikom niso bili na-
klonjeni, delavnico pro-
dal. Ko so se razmere
izboljšale, ni imel več mo-
či. da bi začel znova, saj
so med tem prišla tudi le-
ta. Vedno pa mu je bilo
težko, da so se stvari tako
zasukale.
Bil je spoštovan La-
ščan, predvsem skromen
in zgleden družinski člo-
vek, rodoljub, z iz skro-
mnih razmer izvirajočim
čutom za socialno pravič-
nost.
Ob njegovi zadnji poti
ga je spremljalo veliko
ljudi, zaslužil pa bi si go-
tovo več komorativne po-
zornosti uradne javnosti,
kot jo je bil sicer deležen
ob zadnjem slovesu.
J-KR
trgovska mreža v občini šentjur
ZAKRPATI VSE LUKNJE!
Vloga majhnih trgovin naj bo večja
v občini Šentjur je trgov-
ska mreža, razen izjem, do-
bro razvita, ni pa povsod
najbolje organizirana. O
slednjem bi veljalo več ra-
zmišljati in izpeljati prime-
re v praksi.
Večina krajevnih skupno-
sti ima svoje manjše trgovi-
ne, le na Kalobju in Blagovni
je nimajo. V centru Šentjur-
ju zadovoljuje potrebe obča-
nov blagovnica, ki je osred-
nji nakupovalni center v ob-
čini.
Majhnih trgovin, v katerih
je tudi promet majhen, je ve-
liko. V trgovskem žargonu
jim pravijo kar 'Socialne<'.
Bržčas je res tako, toda mini-
malno oskrbo z živili je kra-
janom potrebno nuditi, saj
vsi ne morejo dnevno priha-
jati po nakupih v Šentjur. Po
drugi strani pa je v občini
tudi nekaj takih trgovin, ki
se otepajo s hudimi prostor-
skimi težavami. Kot na pri-
mer trgovina v Dobju pri
Planini, kamor gravitira pre-
cej občanov. Ne še letos.
menda pa v prihodnjem letu,
bodo pri Kmetijskem kom-
binatu v Šentjurju poskrbeli
za ta problem v Dobju. Slab-
še kaže za trgovino v krajev-
ni skupnosti Blagovna.
Zaenkrat je še ni v načrtu.
Morda, razmišljajo, bi jo loci-
rali v načrtovani večnamen-
ski objekt, saj bi bila tako
gradnja le-tega bolj smotrna.
Včasih so krajani Blagovne
imeli trgovino, in sicer na
Selah, a so jo zaradi sanitar-
nih problemov morali zapre-
ti. Po kruh in vse ostalo se je
zdaj treba napotiti v Šentjur.
Krajanom Kalobja pa se obe-
ta manjša trgovinica za
osnovne življenjske artikle,
ki bo v zasebni lasti.
Ce bi bile vse majhne trgo-
vinice dobro organizirane, in
nekatere so delno že, bi bili
problemi s preskrbo mnogo
manjši. Marsikaj je odvisno
tudi od trgovcev samih. Eni
so bolj iznajdljivi, drugi
manj. Zlasti v manjših krajih
velja pravilo, da se je treba
znati prilagoditi potrebam in
željam krajanov.
Glede organiziranosti zno-
traj samih trgovin bi veljalo
več razmišljati o zbiranju in
odkupovanju kmetijskih pri-
delkov. Ti »mini« tržni viški
bi bili kupcem v večjih kra-
jih in centrih dragocen vir
nakupov. Zadovoljstvo pa bi
bilo obojestransko: kmetovo
in potrošnikovo, pa tudi tr-
govski organizaciji bi se poz-
nalo na prihodku. In prav ti-
ste majhne trgovinice, ki jim
zdaj pravijo »socialne«, bi
lahko pri taki menjavi odi-
grale veliko vlogo. Z majhni-
mi posodobitvami bi en pro-
stor uredili za odkup in zbi-
ranje pridelkov, v ostalem
dela pa bi se odvijala redna
dejavnost trgovine.
Verjetno je možnosti za
izboljšanje organiziranosti
obstoječe trgovske mreže v
šentjurski občini še veliko.
Le uresničevati v vsakdanji
praksi jih je nekako teže za-
četi. A veljalo bi vsaj posku-
siti.
MATEJA PODJED
dan prosvetnih delavcev v celju
USTANOVILI SO DRUŠTVO
Počitnice so bile delovne
Prejšnji petek so v Celju
učitelji in drugi pedagoški
delavci svečano proslavili
svoj Dan prosvetnih delav-
cev, Zadnji dan zimskih po-
čitnic so si izbrali zato, da
primerno zaključijo celo
vrsto aktivnosti, ki so pote-
kale v tem času.
V prvem tednu zimskih
počitnic so učitelji sodelova-
li na številnih seminarjih po
predmetnih skupinah, ki jih
je organiziral republiški za-
vod za šolstvo po raznih kra-
jih Slovenije. Učitelji telesne
vzgoje so spremljali skupine
.učencev pri izvajanju zim-
sko-rekreativnih dejavno-
stih šolske mladine. V zad-
njem tednu počitnic je za
prosvetne delavce Delavska
univerza iz Celja organizirala
delegatsko šolo. Okoli 500
učiteljev se je prejšnji četr-
tek udeležilo strokovno do-
bro pripravljenih predmet-
nih aktivov na osnovni šoli
Veljko Vlahovič v Celju.
Torej, upravičeno je lahko
svečano proslavilo svoj dan
okoli 1100 pedagoških delav-
cev iz občine. V petek dopol-
dne so se zbrali na srečanju v
unionski dvorani, kjer jih je
pozdravil dr. Emil Roje, ki je
uvodoma razgrnil nekatera
aktualna vprašanja s področ-
ja reforme srednjega šolstva
v Sloveniji. Zborovanje so
zaključili s kulturnim pro-
gramom. Pel je komorni mo-
ški zbor iz Celja pod vod-
stvam Vida Marcena. Zvečer
je bilo družabno srečanje v
Narodnem domu, ki ga je po-
pestril basist Ladko Koro-
šec.
12. februar pa je tudi dan,
ko je po nekaj letnem zati.šju
oživelo delo Društva peda-
goških delavcev. Ob ponov-
ni ustanovitvi društva so
izvolili upravne organe druš-
tva in sprejeli delovni načrt
za letošnje leto.
VVE
Pred dnevi so položili k
zadnjemu počitku Šepe-
covo mamo iz Vrbja pri
Žalcu, ki je dočakala ča-
stitljivih 94 let. Njeno živ-
ljenje je bilo vseskozi
strogo asketsko in zato
verjetno tudi toliko doča-
kanih let. Živela je skro-
mno, vedno pa je bila pri-
pravljena pomagati, kar
se je še posebej izkazalo v
najhujših letih IL svetov-
ne vojne. Šepecovi mami
je ob slovesu na žalskem
pokopališču 7. februarja
1982 govoril tudi Dane
Debič in med drugim
omenil:
"Sepecovo mamo je že
leta 1941 povezalo z vse-
mi tistimi v vasi, ki so že
prvo leto okupacije priče-
li zbirati pomoč za parti-
zane. Njeno poznanstvo
in prijateljstvo s K ran j če-
TEREZIJA ŠEPEC
vimi v Grižah, ki so bih
povezani s partizani in
jim nudili že v letu 1941
zatočišče, ji je omogočalo
precej neposredno po-
moč partizanom. Bila je
neutrudna aktivistka, ki
je med drugim hrabro ne-
kega dne pozimi 1944-45
povedala pri njej nasta-
njenim salda tom verma-
hta, da ima edinega sina
Tončka, s partizanskim
imenom Sašo, pri partiza-
nih. Ni zatajila sina za ce-
no svojega življenja, kot
tudi ni zatajila materine-
ga jezika. Tudi po vojni je
vedno delovala na različ-
nih področjih skrajno na-
predno. Hvala za vse nje-
no delo!"
šmartno v rožni dolini
KJE JE ASFALT?
Vsak dinar trikrat obrnejo
v krajevni skupnosti
Šmartno v Rožni dolini je 39
km krajevnih cest. Vse so
usposobljene za tovorni in
osjebni promet. Zasluga za to
gre predvsem krajanom, ki
so jih takorekoč sami zgradi-
li in jih tudi redno vzdržuje-
jo. Vsak občinski dinar so
trikratno obogatili z lastnimi
denarnimi prispevki in z ve-
liko prostovoljnega dela.
Sedaj potekajo akcije
okrog modernizacije cest,
kajti ceste po katerih z vsa-
kim dnevom vozi več avto-
mobilov, ne bodo vzdržale
obremnitev. Ogrožena je tu-
di varnost prometa. Priprave
za asfaltiranje in razširitev
ceste na Gorici so v teku. Ce-
sta je dolga 2,5 km, od tega je
grobega asfalta v dolžini 800
m. Občani so do sedaj zbrali
že 500.000 dinarjev in opravi-
li 5000 ur prostovoljnega de-
la. Vsa zemeljska dela s ka-
nalizacijo so opravljena tudi
na odseku v Orehovčah. Za
to investicijo so občani zbra-
li 420.000 dinarjev in do se-
daj opravili 1200 ur prosto-
voljnega dela. Krajani so
predvsem zainteresirani za
modernizacijo odsekov
Šmartno-Rupe, Šmartno-O-
temna, Gorica-Slatina in
Gorica-Prešnik. Te krajevne
ceste so glavna prometna
vez med glavno cesto in oko-
liškimi kraji. Se vedno pa bo
ostalo okoli 33 km maka-
damskih cest.
Najbolj pa krajane te kra-
jevne skupnosti pestijo teža-
ve okrog asfaltiranja ceste
Šmartno-Vojnik. To je med-
krajevna cesta. Upravlja jo
občinska komunalna skup-
nost. Že leta 1979. so občani
zbrali dogovorjeni prispevek
za modernizacijo. Obljubili
so jim, da bo celotna trasa
asfaltirana do lanskega leta.
Dela so se ustavila na dolžini
3 km. Krajani se upravičeno
sprašujejo, kam je šel denar
in kaj bo s cesto, kajti ugoto-
vili so, da je ni v srednjeroč-
nem planu občinske komu-
nalne skupnosti. Ce komu-
nalna skupnost svoje obvez-
nosti ne bo opravila, bodo
najbrž krajani trikrat premi-
slili, preden se bodo odločili
še za kakšno združevanje
sredstev v podobne namene.
VVE
Poklicna gostinska
šola
išče
tajnika šole
za čas porodniškega dopu-
sta
Znanje strojepisja in oprav-
ljanje del in nalog iz admi-
nistrativno-pravnega po-
dročja. Nastop službe ta-
koj.
V BESEDI IN SLIKI
69 STANOVANJ V MOZIRJU
Lani so v mozirski občini zgradili, oziroma se je v druž-
bena stanovanja vselilo 69 družin. Po dva stanovanjska
bloka s po 20 stanovanji so dogradili v Nazarjih, dva z 19
stanovanji v Gornjem Gradu, 10 stanovanj pa so pridobili
tudi v večnamenskem domu v Lučah. V teh dneh pa so
pričeli z gradnjo manjšega bloka s 13 stanovanji v Mozirju
(na sliki), pripravljalna 'dela pa tečejo tudi za gradnjo 58
stanovanj v Nazarjih.	T.TAVCAR
ROMAN MAKAROVIČ V ELKROJU
Namen sedmega kulturnega tedna v mozirski občini je
bil tudi približati to dejavnost delovnim ljudem, zato so
več prireditev pripravili v samih delovnih organizacijah.
Ena od njih je bila tudi v Elkroju, kjer so v jedilnici
razstavili dela likovnega samorastnika Romana Makaro-
viča. Na otvoritvi razstave je o delu in življenju tega
umetnika govoril direktor Elkroja Ivan Kramer, v kultur-
nem programu pa je nastopil z monodramo Debele
zgodbe Petra Frleža, član SLG Maribor Janez Klasinc. Na
sliki: Del razstave v Elkroju.	^ tAVCAR
PRIDOBITEV ŽALSKIH OBRTNIKOV
V petek so v Žalcu odprli novo zgradbo obrtnega zdru-
ženja, v kateri je deset pisarn za delo združenja, sklada za
dopolnilno izobraževanje obrtnikov, republiški knjigo-
vodski servis, sindikat pri obrtnikih zaposlenih delavcev
in drugo. Zgradba je veljala okrog 10 milijonov dinarjev,
odprl pa jo je eden izmed najstarejših obrtnikov v žalski
občini Karel Strahovnik. O pomenu nove zgradbe je spre-
govoril predsednik združenja Tone Blaj. Pred otvoritvijo
je bila tudi svečana seja skupščine obrtnega združenja, na
kateri so podelili številna priznanja najbolj zaslužnim za
razvoj obrti v občini. Priznanje je prejel tudi Rado Kovač
(na sliki).	JANEZ VEDENIK
VALILNICA JAJCA S HANJSKEGA
Na meji med krajevnima skupnostima Kristan vrh
Pristava je kmetijski kombinat Hmezad postavil sodobn®
kurjo farmo za proizvodnjo valilnih jajc. Trenutno imaj"
19.000 kokoši pasme Ross I in 5.000 petelinov enake p^'
sme. Proizvodnja je sodobna, zaposlenih malo, krijejo P^
potrebe naših valilnic, pa tudi v izvoz bo šlo nekaj.
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
V CELJSKEM OBMOČJU JE POSVOJITEV VEDNO MANJ

Vse manj je mater, ki se odpovedo lastnemu otroku
z mešanimi čustvi pričakujeta mati in
oče otroka, ki je na poti. Nejasno čutita,
da bo njegovo rojstvo čudovit in hkrati
usoden dogodek zanju, a tudi za mnoge
druge. Prav nič ne vesta, katere razvojne
možnosti bo otrok prinesel s seboj in kaj
bo iz njega, ko bo dorastel. S popolno
gotovostjo vesta samo to. da bo ob priho-
du na svet in še dalj časa povsem nebog-
ljeno bitje, ki bi brez pomoči matere ali
drugih odraslih moralo v najkrajšem ča-
su propasti. Naposled ne dvomita, da bo
svet v katerem bo živel, nenehno vplival
nanj in ga polagoma dvigoval na stopnjo
družbenega bitja, na stopnjo človeka. V
tem svetu pa bo prav staršema dodeljena
odločilna vloga. Na poti do človeka, ki je
dolga in naporna in ki bi je brez njune
pomoči ne mogel premeriti noben otrok,
bosta mlado bitje vodila in usmerjala, pri
tem pa jima bo pomagala družba in last-
na otrokova sila rasti. Njuna dejavnost
bo podobna tisti, ki jo opravljata, kadar
gojita rastline ali živali, samo da je mno-
go bolj zapletena in neizmerno bolj od-
govorna. Toda otroka ne bosta gojila,
marveč VZGAJALA.
družina - osnovna celica
vsake družbe
Družina je najmanjša in najprirodnej-
ša skupnost. Njene člane povezujejo kri,
skupno domovanje, skupno gospo-
dinjstvo in gospodarstvo, vzajemna lju-
bezen, spoštovanje in zaupanje, skupni
smotri in želje ter skupen družinski duh.
Družina pa je tudi celica večjih skup-
nosti. Vse, kar se na primer dogaja slabe-
ga ali dobrega v naši socialistični skup-
nosti, odseva na nek način tudi v vsaki
družini in določa njeno življenje. Na-
sprotno pa tudi ona v dobrem in slabem
vpliva na družbo, kakor se potočki s svo-
jimi vodami nazadnje zlijejo v morje. Z
drugimi besedami povedano: kakovost
vseh naših družin konec koncev vpliva
na kakovost naše celotne družbe, najbolj
seveda z otroki, ki v njej rastejo.
Neposredno po osvoboditvi so se tu in
tam pač slišali glasovi, da je družina kot
taka preživela in da v novem porajajo-
čem se družbenem redu ni več potrebna,
češ, da večina staršev otrok več ne vzga-
ja ter da so mnogi starši obremenjeni s
starimi predsodki in napačnimi nazori.
Nekatere so celo predlagali, da bi otroke
dajali v vzgojo v domove - v roke veščim
vzgojiteljem.
Te miselnosti pa je bilo sčasoma vedno
manj, kajti praksa je pokazala, da potre-
buje zlasti otrok v prvih treh življenjskih
letih (a to so za njegov nadaljnji razvoj
najvažnejša) družinsko vzgojo kot pljuča
zrak. Celo v skromnih družinskih razme-
rah, a ob topli in ljubeči materi je otrok
uspeval bolj kot v najbolj dognano orga-
niziranem zavodu.
Rečemo lahko, da je družina za vzgojo
mladine nenadomestljiva. V njej dobi
otrok vsestransko zaščito, ki izhaja iz so-
cialističnega humanizma.
tito podpisal ženevsko
deklaracijo
Tudi otrok je človek s svojim člove-
škim dostojanstvom, pri tem pa še bolj
ali manj nebogljen ter zlahka žrtev izko-
riščanja. Načela otrokove pravice izraža
znamenita ženevska deklaracija, iz kate-
re povzemamo samo nekaj najvažnejših
načel.
Otroku moramo nuditi zaščito brez ob-
zira na raso, narodnost ali vero. Otroku
moramo nuditi pomoč, spoštujoč pri
tem nedotakljivost družine. Omogočiti
mu tudi moramo, da se normalno razvija
v materialnem, moralnem in duhovnem
smislu. Lačen otrok se mora nasititi,
otroku s telesnimi napakami moramo
pomagati, zaščititi duševno zaostale, si-
rote in zapuščene otroke pa dati v pri-
merno varstvo. Otroka moramo usposo-
biti tako, da se v danem trenutku sam
preživlja ter mora biti zaščiten pred vsa-
kim izkoriščanjem. Poskrbeti moramo
zato. da se razvije pri nas v socialistič-
nem duhu in da bodo njegove lastnosti
služile širši skupnosti.
Za Jugoslavijo je podpisal Ženevsko
deklaracijo leta 1954 maršal Tito, ob pri-
liki svetovnega kongresa za zaščito mla-
dine v Zagrebu. V svojem otvoritvenem
govoru je poudaril, da se je naša država
po osvoboditvi z vsemi silami zavzela za
otroka in da bo v bodoče storila še mno-
go več. Deklaracija zadolžuje vse naše
vzgojitelje, prav posebno pa našo druži-
no ter odgovorne socialne službe, da je
vsak otrok zaželjen in ljubljen ter ima
zavest popolne varnosti. Le v takem
vzdušju se lahko uspešno razvija.
kaj pa je tebe treba bilo,
dete ljubo, dete srčno...
Do zdaj smo govorili o idealni obliki
rasti in vzgoje otroka, ki odrašča v spro-
ščenem družinskem okolju. Za vse malč-
ke pa le ni tako rožnato urejeno. Mnogi
morajo zaradi neurejenih razmer v druži-
ni ali pa v primeru, ko se mati otroku ne
odpove, ne more pa ga imeti ob sebi. v
tuje domove. Postanejo rejenci, ki se naj-
večkrat prilagodijo družinski vzgoji rej-
niške družine.
Nekaj otrok pa ostaja pravih sirot. Ve-
dno manj jih je, kajti z osveščenostjo
mladih mater, ki prerastejo svoje okolje,
.se materinstvu ne odpovedo. Največkrat
zapustijo svojega otroka, če nimajo ma-
terialnih sredstev za preživljanje, če so v
stanovanjski stiski, če še živijo v okvirih
nekdanje miselnosti, da je nezakonski
otrok družinska sramota. Poudarjamo -
družinska, kajti največ otrok-sirot, ki se
rodi v Sloveniji in se jim matere odpove-
do, so otroci mater iz drugih naših repu-
blik. Med vsemi, ki so se lani v celjski
občini odpovedale materinstvu je bila
samo ena Slovenka. NIKOLI SE MATI
NOVOROJENČKA NE ODPOVE ZA-
TO, KER GA NIMA RADA, ampak zato,
ker si ga ne upa ponesti v okolje, iz kate-
rega izhaja. V nekaterih naših republi-
kah je še vedno strašanska sramota rodi-
ti nezakonskega otroka, zlasti, če je oče
neznan. Zato sirote-novorojenčke naj-
večkrat puste kar v porodnišnicah, na
Centru za socialno delo pa se potem mati
svojemu otroku s podpisom odpove. So-
cialna služba skuša sicer vplivati na ma-
ter, naj otroka obdrži, ker je prepričana,
da je lahko najslabša mati hkrati tudi
najboljša, že zaradi krvnih vezi. Ce pa
uvidi, da je materin sklep nepreklicen,
odda otroka v posvojitev tuji družini.
katera družina ima
pravico do posvojenca?
Obstajata dve vrsti posvojitve: popol-
na in nepopolna, se pravi enostranska.
Pri prvi gre za posvojitev tujega otroka,
kjer starši ne smejo biti znani, pri eno-
stranski posvojitvi pa v zakonski skup-
nosti dveh en partner posvoji otroka
drugega partnerja. To se pravi, največ-
krat so taki primeri, da očim posvoji
otroka žene, ki ga je imela pred zakonom
ali po ločitvi, če se krvni oče otroku od-
pove. Pri teh posvojitvah, ki pa jih je
tudi največ, obstaja še največ težav. Do-
stikrat pravi oče za otroka ne plačuje
njegovi materi preživnine, niti se ne bri-
ga zanj, otroku pa se ne odpove. Tu na-
stajajo zadrege, ki jih tudi z zakonom ne
moremo rešiti.
Veliko bolj zaželjeni, iskani pa so otro-
ci brez staršev, predvsem dojenčki.
Kljub vedno večjim zdravstvenim mož-
nostim, ki pomagajo materam, da same
rodijo otroke ter tako izpolnijo del žen-
skega poslanstva, obstaja le še določen
odstotek žena in mož, ki otrok ne morejo
roditi. Pa bodi to v zakonu ali izven nje-
ga. Najprej leta čakajoče nestrpnosti in
zatajenega hrepenenja po lastnem otro-
ku, kateremu sledi spoznanje, trpko, in
boleče, da lastnega otroka ne bo. Zelja,
ljubezen, stistniti k sebi malo bitjece. ki
bo vendarle in dokončno samo tvoje, pa
ostane. Vse dotlej, dokler se zakonca ali
pa tudi že posameznica odloči za tujega
otroka, ki ga bo pripeljala v svoj dom.
mu nudila ljubezen, ga vzgojila po svoje.
Tega ptička brez gnezda, ki je toplote še
bolj potreben.
O posvojitvah govori novi zakon o za-
konski zvezi in družinskih razmerjih iz
leta 1976. Prinaša bistvene spremembe
od prejšnjega. Prej je bila možna nepo-
polna posvojitev, taka. da so se novi star-
ši otroku lahko odpovedali, če jim ta ni
bil po volji. Zdaj obstaja samo POPOL-
NA POSVOJITEV, ki je nepreklicna.
Zato je še bolj važno, v kakšne roke pri-
de otrok. Novi starši m6rajo imeti mate-
rialne pogoje za vzgojo otroka predvsem
pa so važne njihove moralne kvalitete.
Zato Center za socialno delo išče podat-
ke o posvojiteljih preko krajevnih skup-
nosti, veliko pa jih spoznajo že iz prošenj
in govorjenja, ko se obračajo na socialno
službo. Otroka najprej dajo predvidenim
bodočim staršem za eno leto v rejništvo
in sicer brezplačno, otroku pa preskrbe
oskrbnika, ki vse leto bedi nad otrokom
in družino, ki za eno leto otroka prevza-
me. Medtem časom se otrok že vživi v
novo okolje in največkrat potem tam tu-
di ostane. Po enem letu napravijo izbris
pravih staršev iz matične knjige in ko
novi starši predložijo potrebne listine,
dobi posvojenec z odločbo vse pravice in
dolžnosti v novi družini in rodbini.
Obred posvojitve je zelo svečan. V Ce-
lju ga opravijo v poročni dvorani, ob
simbolični zibki, prisotni pa so seveda
novi starši, po želji ožja družina, otrok
ter predsednik skupščine občinske
skupnosti socialnega skrbstva, ki z
izbranimi besedami preda otroka ter
simbolično darilo. Obrec' traja približno
dvajset minut, s tem pa delo socialne
službe še ni opravljeno. Prikrito še na-
prej bede nad posvojenci, kar pa je sko-
raj odveč. Ti otroci so bili tako zaželjeni,
da so deležni velikokrat še večje ljubezni
ter topline kot lastni otroci.
po otroke v druge
republike
Zanimanja in želja za posvojence je
vedno več. Lani je bilo v celjski občini
oddanih dvanajst prošenj, 29 ljudi pa je
prišlo samo po informacije. Lastnima
otrokoma sta se odpovedali samo dve
materi, predlani je bilo isto. Do posvoji-
tve je prišlo v treh primerih, med njimi je
bila ena enostranska. V letošnjem letu
predvidevajo še dve popolni in dve eno-
stranski posvojitvi. Otroke dodeljujejo
po vrstnem redu vloženih prošenj, na
toliko zaželjeno materinstvo pa čakajo
tudi po več let. Celo sedem! Povezujejo
se tudi s Centrom za socialno delo v
Ljubljani, da jim »odstopi« kakšnega do-
jenčka. Ta Center pa je povezan tudi z
drugimi Centri v državi, tako, da otroke
dobijo tudi iz drugih bratskih republik.
Ce pa je neučakanost prevelika, hrepe-
nenje premočno, pa jo nekateri ljudje, ki
žele otroka, kar sami mahnejo v drugo
republiko. Največkrat v Črno goro, nazaj
pa se vsi srečni vračajo v večini prime-
rov - z deklico. Ni čudno! Stara misel-
nost, pogojena v tradiciji iz roda v rod,
ima tu še globoke korenine. Sramota ne-
zakonske matere je tam še velika, vseka-
kor večja od materinstva, ki ga Crnogor-
kam ne odrekamo. Vse formalnosti po-
tem srečni starši urede v Sloveniji preko
socialne službe.
Nič manj povpraševanja po posvojen-
cih. kot smo ga zasledili v celjski občini,
ni v ostalem našem območju. »Čakalna
doba« za bitjece. ki bo vneslo v družino
novo življenje, je prav tako dolga. V po-
prečju v vseh občinah posvoje letno ene-
ga do dva otroka. Izjema je le šmarska
občina, kjer letno posvoje poprečno dva
otroka, povpraševanje po otrocih pa je
malo manjše kot v drugih občinah, kjer
je tudi zelo veliko. Tudi po deset otrok
letno bi lahko dali v posvojitev, so nam
odgovarjale socialne delavke območnih
občin. Zelja je tudi vedno več!
Ni čudno! Blaginja raste in kaj je lepše
doživetje, kot prinesti domov malo ne-
bogljeno štručko. spremljati njene pr\-e
grgrajoče glasove pri treh mesecih,
smehljaj, ki je namenjen materi in očetu,
vsej družini, pri tem pa misliti - to je
naše. najino, moje. samo moje. Stkejo se
vezi pravega materinstva, ki osmišlja
življenje, nekdanjemu nebogljencu pa
daje zavetje toplega in pravega družin-
skega gnezda.
ZDENKA STOPAR
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
dvodnevno posvetovanje v celju
GRADOVI V ODSEVU SEDANJOSTI
Upanje v ustreznem vrednotenju in dolgoročnih načrtih
Slovensko konservatorsko
društvo je v sodelovanju
s slovenskim umetnostno-
zgodovinskim društvom in
pod pokroviteljstvom občin-
ske skupščine Celje pripra-
vilo prejšnji teden dvodnev-
ni posvet o gradovih na Slo-
venskem in mu dalo naslov
Gradovi v odsevu sedanjosti.
V Narodnem domu se je
zbralo okoli 80 udeležencev
posveta, med njimi tudi pre-
cej močbo zastopstvo sosed-
nje Hrvaške. Zbrane je v
imenu pokrovitelja po-
zdravil predsednik celjske
občinske skupščine Jože
Marolt. Uvodne in nosilne
razprave z vidika globalnega
gledanja na spomeniško pro-
blematiko grajskih objektov
na Slovenskem, so podali
prof. dr. Nace Sumi, dr. Ivan
Stopar in dr. Ivan Komelj,
ostali razpravljalci pa so
izhajali predvsem iz svojih
specializiranih strokovnih
vprašanj konservatorstva,
arheologije, arhitekture,
umetnostne zgodovine in se-
veda vseh drugih strokovnih
področij.
»Gradovi so zelo pozno
prišli v našo zavest kot po-
memben del slovenske spo-
meniške dediščine. Temu je
največ botrovalo prepriča-
nje, da so produkt tuje fev-
dalne kulture.« To je stavek
iz referata dr. Ivana Stoparja
in dokaj značilno označuje
naš odnos do srednjeveških
objektov. Najbolj zgovoren
dokaz za vse primerjave je
kar celjski grad, ki ga vsako-
dnevno videvamo. Toda v
zadnjih letih je opazno vidno
povečanje zanimanja zanj.
To se odraža tudi v skrbi za
obnovo in sanacijo grajskega
fonda. Toda problem je v
tem, da so to vse posegi, ki
terjajo veliko denarja. Samo
za primerjavo: celjski grad
meri 9000 kvadratnih me-
trov. Vsak občan ve, da že
obnova majhne stare stano-
vanjske hiše terja mnogo de-
narja, kaj šele tako veliki
kompleksi, kot so grajski.
Največji problem je v tem,
da jim je težko zagotoviti
funkcionalnost, saj je s tem
tesno povezano tudi poznej-
še vzdrževanje. Najbolj
idealno bi bilo, če bi bili v
gradovih muzeji, toda to ni
povsod izvedljivo. Zato bo
treba v naši družbi določneje
opredeliti politiko njihove
obnove. V srednjeročnem
načrtu slovenske kulturne
skupnosti je varovanje kul-
turne dediščine ena od pre-
dnostnih nalog. Dolgoročno
načrtovanje bo uspešno tudi
s tesnejšim povezovanjem z
vsemi vejami gospodarstva.
Rešiti moramo problem, kaj
sploh hočemo z gradovi. Tu-
di se otresti miselnosti, da se
jih ne bi več sramovali, saj
smo jih doslej deklarirali le
kot spomenike nemške fev-
dalne gospode, ki je zatirala
slovenskega kmeta, ob tem
pa pozabljamo, da je vsak
tak grad ob svoji zgodovin-
ski in kulturni sporočilnosti
svojega časa tudi spomenik
krvi in znoja slovenskega
kmeta.
Pomembno je to, da bomo
nadaljevali s sedaj začrtano
potjo dolgoročnega reševa-
nja te problematike in skuša-
li zagotoviti za posamezne
sanacijske posege čimveč
sredstev, kajti le zaključene
akcije imajo zaželene učin-
ke, vsaka improvizacija,
predvsem investicijska, ni-
ma pravega učinka, vsaj gle-
de na vložena sredstva ne.
Razveseljivo je to, da danes
že potekajo sanacijska dela
na vrsti slovenskih gradov,
in to sistematično od začet-
nih geodetskih posnetkov pa
preko arheoloških raziskav
in postopno tudi vseh ostalih
strokovnih konservatorskih
in drugih del.
D. MEDVED
ZASLUŽNIM ZLA TE PLAKETE
Ob zaključku sedmega kulturnega tedna, v mozirski ob-
čini. ki je bil letos po številu kulturnih prireditev in po
številu obiskovalcev najbogatejši, so zaslužnim kulturnim
delavcem podelili zlate plakete s priznanji Zveze kulturnih
organizacij Mozirje. Prejeli so jih: Prosvetno društvo
Ljubno, pevski zbor Prosvetnega društva Mozirje, Ana
Skotnik iz Kokarij, Marija Mlakar iz Mozirja, Rezika Tratnik
iz Gornjega Grada, Valentin Vider iz Solčave, Heda Herman
iz Nazerij, Ivan Presečnik iz Mozirja, Janez Pustoslemšek iz
Nove Štifte in Anton Kovšek iz Bočne.
T. TAVCAR
POGLED NA PLATNO
DOBRODOŠLI, GOSPOD
CHANCE
Scenarij: Jerzy Kosinski. Kamera: Caleb Deschanel
Glasba: Johnny iMandel. Režija: HAL ASHBY
Igrajo: Peter Sellers, Shirlev Maclaine. Jack Warden
idr.
Ta film je bil eno najbolj svežth presenečenj lan-
skega Festa in je veličastno slovo velikega igralca Pe-
tra Sellersa od občinstva. V tem filmu je dal namreč
svojo zadnjo veliko vlogo pred smrtjo.
Film sam je silovita in do onemoglosti smešna poli-
tična satira, ki se ponorčuje iz visokih krogov ameriške
družbe, njihove naivnosti in kompeksov veličine.
Gospod Chance je preprost vrtnar pri bogatinu. Celo
življenje je preživel v svojem vrtu. Ni se naučil niti
brati, ne pisati, le v TV je zaljubljen, saj je pravzaprav
sploh ne neha gledati. Preobrat se pripeti, ko gospodar
umre in mora Chance v svet. Ko še ne ve, ne kako, ne
kam, ga na ulici podre avto, ki ga vozi žena bogatega
bussinessmana. Ko pri njej okreva, vse očara njegova
pojavnost in domnevna bistrost. Vsi menijo, da je silo-
vito premeten in pameten uglednež, pa četudi zna
govoriti le o tem, kar je izvedel s poneumljajoče televi-
zije in o tem, česar se je naučil v vrtu. Toda, vsako
njegovo besedo tolmačijo gostitelji drugače. Kot silno
bistro metaforo in življenjsko modrost. Chanceova po-
pularnost raste, cenijo ga mogočniki, kulturniki, poli-
tiki. Kar čez noč postane celo kandidat za predsednika,
pa čeprav nihče ne more odkriti, kdo pravzaprav je in
od kod prihaja.
Film je poln življenjskih modrosti, silno duhovitih
dialogov in odlične igre, kjer, seveda, prednjači Sel-
lers. V svojem postopku pa je našel film izvirno pot
smešenja življenja v tako imenovanih visokih wa-
shingtonskih političnih krogih, hkrati pa pot smešenja
abotnosti tega življenja in malomeščanščine, ki ga pre-
veva.
Za ogled priporočamo: Neznanec iz Nord expresa
(dvorana Kinogledališča). Nora dirka bratov Marks
(kino Dom).	BRANKO STAMEJCIC
ESPERANTO
začetni tečaj (19)
Danes se bosta naša izletnika vrnila domov. Na vlaku pa
bosta prebrala pravljico o žejni ptici.
No, estas la tempo, ke ni forlasu la montojn. - Cas je, da
zapustiva gore. (»ke« je veznik, ki pomeni -da-; lasi - pusti,
forlasi - zapustiti). La vojo malsupren ne estas tiel laciga, kiel
la vojno supren. - Pot navzdol ni tako utrudljiva, kakor pot
navzgor, (laca - utrujen, laciga - utrudljiv).
Cu vi povas diri, kioma horo estar? - Ali lahko poveste,
koliko je ura. (če bi dobesedno prevedli »koliko je ura?« bi
rekli Kiom horo estas? Vprašamo pa: Kioma horo estas? kar
pomeni Kolikera, ura je?). Estas la oka horo kaj tridek minutoj.
Ni devas rapidi, čar la vagonaro forveturas je la dekunua kaj
kvardek kvin minutoj. - Pohiteti inorava, ker vlak odpelje ob
11. uri in 45 minut. Predlog -je«, je nekakšen splošen, nedolo-
čen predlog. Uporabimo ga ta kjer ne najdemo primernejšega
predloga. Tako ga uporabljamo za označevanje časa. La vago-
naro forveturas je la 11-a horo. Prevedli bi: Vlak odpelje ob 11.
uri. Je kioma horo? Ob kateri uri? Označevanja časa pa lahko
skrajšamo in spustimo »horo« in »minutoj«. Npr.: Niestascela
stacio je la lla kaj 45. Lahko pa rečemo tudi: La vagonaro
forveturas je la lla kaj kvardek kvin, ali pa forveturas unu
kvaronon antau la dekdua. - Vlak odpelje ob 11,45 ali pa tudi
četrt pred dvanajsto. Kiam ni estos denove en la urbo? Kdaj
bova zopet v mestu? En la urbo ni estos denove hodiau post-
tagmeze je la unua kaj kvindek minutoj. V mestu bova danes
popoldan ob 1.50.
La tempo rapide pasis kaj ni jam estas en la stacidomo. - Cas
je hitro minil in že sva na postaji. Jen, ankau la vagonaro jam
alveturas. Evo, tudi vlak že prihaja. Ni veturos dum du horoj
kaj ni povos iom legi. Jen, la fabelo: »La soifa birdo.« - Peljala
se bova dve uri in lahko kaj bereva. Evo, pravljice: »Žejna
ptica.« (fabelo - pravljica; fablo basen).
Soifa birdo vidas la akvon en la vitra kručo. - Žejna ptica
vidi vodo v steklenem vrču. Gi frapas per sia beko la vitran
kručon por rompi aii faligi gin. - S svojim kljunom tolče po
steklenem vrču, da bi ga razbila ali prevrnila. Sed la kručo ne
falas, nek rompigas. - Toda vrč se ne prevrne, niti razbije. La
birdo starigas sur la rando de la kručo, sed gia beko ne atingas
la akvon. - Ptica se postavi na rob vrča, toda njen kljun ne
doseže vode. Kion fari? - Kaj napraviti? La birdo ekvidas
štonajn globetoj sur la breto. - Ptica zagleda kamnite kroglice
na polici, (globo - krogla, globeto - kroglica). La birdo flugas al
la breto. - Ptica leti k polici. Gi starigas la globeton en la
kručon kaj la akvo en la kručo iomete altigas. - Kroglico spusti
v vrč in voda se v vrču nekoliko dvigne. La birdo prenas alian
globeton de sur la breto per sia beko. - Ptica vzame s sojim
kljunom drugo kroglico s police. Gi faligas gin en la kručon kaj
la akvo en la kručo altigas plie. - Spusti jo v vrč in voda se v
vrču še bolj dvigne. Kaj tiel la soifa birdo faligas la globeton
post la globeto kaj la akvo en la kručo altigas, gis fine gi atingis
la randon de la kručo. - In tako spušča žejna ptica kroglico za
kroglico in voda se v vrču dvigne, dokler končno ni dosegla
roba vrča. Nun la birdo trinkas la akvon kaj satigas sian soifon.
- Sedaj ptica pije vodo in se odžeja.
Kaj jen, ni jam alveturis en la urbon. - In glejte, pripeljali
smo se že v mesto. Per nia vagonaro alvenis ankau multa aliaj
homoj. - Z našim vlakom je prispelo tudi mnogo drugih ljudi.
Ni estas lacaj, tial ni iras hejmen, kie ni bone ripozos. Utrujena
sva, zato greva domov, kjer bova dobro počivala.
dejavnost likovnega salona celje v letu 1981
173,4 OBISKOVALCEV NA DAN
Večje zanimanje za modno in grafično oblikovanje
Likovni salon je v prete-
klem letu v svojem razstav-
nem prostoru prezentiral 12
razstav iz rednega in 7 raz-
stav izven programa, ki so
bile vezane na razne kultur-
ne in politične manifestacije
ter poletne prireditve.
Program je bil vsebinsko
zasnovan na prikazu figure v
likovni tvornosti slovenskih
umetnikov. Vsled tega smo
■ izbirali avtorje z različnimi
konceptualističnimi tenden-
cami na to temo (od realistič-
nega. nadrealističnega prika-
za, do tako imenovane »nove
figuralike").
Tematsko zasnovanemu
programu, to je problematiki
"figure- v likovnem izraža-
nju. smo dodali še tri. po
izraznosti si raznolike razsta-
ve uporabne umetnosti: mo-
dno in grafično oblikovanje
ter fotografijo. Pri tem je po-
trebno omeniti, da so te raz-
stave bile ene najbolj obiska-
nih in uporabna umetnost,
kot izvirna likovna govorica,
ki poleg funkcionalnosti da-
je pomembno vlogo estetiki,
je postala del našega vsakda-
na. kateri likovni razstavišča
ne morejo več zapirati vrata.
Med dobro obiskanimi raz-
stavami so še vedno tiste, ka-
terih likovni jezik ostaja v
okviru realizma, ali pa tiste,
ki predstavljajo našo kultur-
no bero preteklih dni. Ven-
dar pa koncept, katerega
smo zasnovali za leto 1981 ni
bil brez odmeva, saj še tako
avantgardna likovna pred-
stavitev v mejah figurativ-
nega pristopa najde razume-
vanje med širšo javnostjo.
Razstave iz rednega pro-
grama so si sledile: Slikarska
razstava JANEZA KNEZA,
skupinska razstava CELJ-
SKIH LIKOVNIH UMET-
NIKOV na kateri so sodelo-
vali Avgust Lavrenčič, 2uža
Jelica, Darinka Pavletič Lo-
renčakova, Irena Spendl,
Vasilije Cetkovič Vaško,
Franc Purg, Milan Lorenčak,
Viktor Povše. Peter Krivec,
Ratimir Pušelja, Franc Ko-
šec in Jurij Sarlah: razstava
slik in risb ZDENKA HUZ-
JANA: razstava slik in grafik
MARKA SUSTARSICA:
razstava z naslovom -Bar-
janska zemlja- TONETA
LAPAJNETA: razstava slik
z naslovom »Portret, avto-
portret in fantazijski por-
tret- SLAVKA KORESA:
slikarska razstava gorenjske-
ga umetnika ALBINA PO-
LAJNARJA: razstava grafik
primorskega kiparja NE-
DELJKA PECANCA: raz-
stava slik in grafik BORISA
JESIHA; razstava z naslo-
vom »Kompjuterska grafi-
ka- avstrijskega umetnika
OTTA BECKMANNA, ki
nam je posredoval Avstrijski
kulturni institut iz Zagreba
ter razstava grafik dveh beo-.
grajskih umetnikov SONJE
LAMUTOVE m NENADA
JAKESEVICA.
Razstave izven programa:
Razstava modernega obliko-
vanja diplomantke Visoke
šole za uporabno umetnost
na Dunaju KARMEN VEN-
KO; razstava SREDNJEVE-
ŠKE PLASTIKE iz stalne
zbirke Pokrajinskega muze-
ja Celje, ki je bil tudi avtor
razstave; razstava monogra-
fije dr. IVANA STOPARJA z
naslovom »Stare podobe Ce-
lja«; razstava zračnih posnet-
kov SREDNJEVEŠKIH
GRADOV NA SLOVEN-
SKEM avtorja VLADA VI-
VODA; med poletnimi prire-
ditvami so bile razstave
POLJSKEGA PLAKATA in
POLJSKE RISBE; ob Te-
dnu domačega filma pa raz
stava fotografij in plakatom
jugoslovanskih filmov, k
smo jo organizirali v sodelo
vanju s Tednikom in Ra
diom Celje ter beograjskin
Institutom za film.
V	preteklem letu je ime
Likovni salon 39.035 obisko
valcev ali 173,4 na dan. z;
javnost je bil odprt 225 dni.
Izdali smo 11 katalogov ii
6 zloženk z vso potrebno do
kumentacijo. Za stalno zbir
ko smo odkupili grafični
mapo VJENCESLAVi
RICHTERJA, grafiki SO
NJE LAMUTOVE in BORI
SA JESIHA ter sliki MILA
NA LORENCAKA in TONE
TA LAPAJNETA.
RAZSTAVNI PROGRA^
LIKOVNEGA SALONA
ZA LETO 1982
V	letošnji razstavni prc
gram smo zajeli vse veje li
kovne in uporabne umetne
sti, pa tudi generacijski ra2
pon tako domačih kot tujil
avtorjev.
Slikarske razstave: BORI!
BENClC, ZMAGO JERAJ
FRANC MESARIC, ZORA?
DIDEK. MLADEN JEB
NEJC, JU NOS MIKLAVC
RATIMIR PUSELJA in PE
RO SANTIC.
Grafična razstava: K.'^
NADSKI PEJSA2.
Kiparske razstave: NEGO
VAN NEMEC in JOSIP Dl
MINIC.
Uporabna	umetnos'
BRANKO URSIC - indt
strijsko oblikovanje, RADC
VAN JENKO - grafičn
oblikovanje in JOZE KOLC
SA - fotografija.
Poletne prireditve: slikal
ska razstava JURIJA SAF
LAHA in razstava uporabn
umetnosti CELJSKI OBL^
KOVALCI. V času poletm
prireditev imamo v pripra)
tudi razstavo političnega '
socialističnega plakata fraf
coske skupine oblikovalce
GRAPOS. V primeru kakri
nihkoli zapetljajev okoli '
razstave, jo bomo prinesli f
leto 1983 in jo nadomestili
domačimi avtorji.
ALENKA DOMJA'
KONCERT V ŽALCU
Pevski zbor France Prešeren iz Celja je imel v petek v
okviru številnih prireditev v žalski občini samostojni kon-
cert v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Dvorana
Hmezada je bila polna, to pa je dokaz, da si krajani Žalca
tako kvalitetnih zborov še želi. Na sliki: Del zbora France
Prešeren in Janez Kroflič, predsednik Svobode Žalec, ki je
govoril o praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
T.TAVCAR
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
fpideset let izhajanja celjskega zbornika
PRISTEN IZRAZ SVOJEGA OBMOČJA
prvi urednišlfi trio: dr. France Kotniii, Vlado Novak in Gustav Grobelnik
poročali sum že. da je Celjski zbor-
nik 1977 1981 ta oas v rokah tiskarjev
tozd Grafika. Ob primerni zav-
žeto-^ti obeh strani uredništva in ti-
skaitH' utegnemo že konec inarca
inieti dolgo pričakovani zbornik na na-
jih knjižnih policah. Današnji zapis pa
iiaj It' spomni, da beležimo z letošnjim
izidom CeZb tridesetletnico njegove-
ga izhajanja.
Spočet je bil leta 1951 za 500-letnic()
niestnih pravic mesta Celja, izšel pa je
februarja 1952. Pobudo za rojstvo na-
šega almanaha pa ni iskati v zgodovin-
ski obletnici, ta je bila le priložnost, da
se pobuda uresniči. Sama pobuda je
vznikla na strani dr. Josipa Tominška
(dr.J.T., pedagog, slavist in planinec
(1872-1954), leta 1952 imenovan za
častnega občana mesta Celja, po osvo-
boditvi živel in še javno deloval v Ce-
lju). natančneje pa v izmenjavi idej in
mnenj med njim in prvimi uredniki
CeZb. V pismu z dne 7. 3. 1951 piše
ni.dr.: Dobro veste, da sem oživil za-
misel. da se obnove kakršnekoli Celj-
ske Novine." In dalje: -...pa sem ob
tem domislil, ker sem se pri svojem
predlogu odločil zaenkrat za zbornik -
almanah, ne pa za mesečnik, ali bi ne
bilo oportuno in kakor nalašč, ko bi
vaš že začrtani petstoletnik postal prvi
letnik celjskega, odtlej rednega alma-
naha ali kakor bi še krstili prvorojen-
ca, začetnika, upajmo dolge generaci-
je.- 2e čez tri dni (Tominškovo pismo
z dne 10. 3. 1951) pa: »Glasni juhej, da
se moja zamisel celjskega obzornika
pod tako srečno zvezdo uresničuje! S
tolažljivim zadovoljstvom bi se ob ta-
kem uspehu ogreval ob zatonu svojega
življenja, z dopadanjem opazujoč vre-
nje in vretje močnih mladih in pomla-
jenih sil, doslej vezanih ali latentnih.
Zbornik je založil svet za prosveto in
kulturo mesta Celja, njegov predsed-
nik Anton Aškerc mu je v uvodniku
zapisal na pot: Celjski zbornik naj bi
bil spodbuda in začetek organizirane-
ga kulturnega in znanstvenega dela:
poveže naj raznoliko, a znanstveno še
malo raziskano celjsko pokrajinsko
enoto / napredujočo slovensko skup-
nostjo v naši novi socialistični stvarno-
sti...
Uredniški trio dr. France Kotnik (fi-
lolog in etnograf +1955), Vlado Novak
in podpisani je 190 stranem strokovne-
ga in publicističnega dela pridružil tu-
di 63 strani leposlovja (Janko Moder,
Vladimir Levstik, Fran Roš, Josip Na-
potnik, Staae Terčak, Ksaver Meško,
Jože Kroflič, France Frece). V celoti je
prvo CeZb priobčil 37 prispevkov iz-
pod peres 25 avtorjev. Z likovnimi pri-
spevki pa so sodelovali: Vladimir Sto-
viček, Ivan Napotnik. Albert Sirk. Ka-
rel Zelenko. Tehnično je zbornik ure-
dil in opremil Jože Kroflič (kasntne
direktor Mohorjeve družbe, f 1977). Se
to je zanimivo: Uvodni članek prvega
Zbornika je bil v luči zgodovinske
obletnice mesta Celja »Celjski grofi in
njihova doba-, ki ga je napisal zgodo-
vinar Franjo Baš (t 1967). Po tridesetih
letih bo problem Celjskih grofov
osnovna tema jesenskega kongresa
zgodovinarjev Slovenije in to ob raz-
pravi zagrebške univ. profesorice dr-
• Nade Klaič »Posljednji knezovi Celj-
ski u zemljama Svete krune.., ki izide v
prevodu prof. Mateja Rodeta kot po-
sebna izdaja Celjskega zbornika 1982.
Priložnost za izid drugega CeZb je
bila velika gospodarska in kulturna
prireditev »Celje 1957«. Moralno hrb-
ti nico zanj je nudil tedanji predsednik
celjskega okraja pokojni Riko Jerman,
ki je obenem poskrbi-1 tudi za mate-
rialno podlago. Za glavnega urednika
je bil imenovan prof. Tine Orel kot
predsednik okrajnega sveta za prosve-
to in kulturo. V njegovem uvodniku je
brati, da se je »po izidu prvega zborni-
ka v Celju nekajkrat, posebno pa 1.
1953 v ožjem krogu kulturnih delavcev
precej govorilo o celjski kulturni revi-
ji, celjskem mesečnem glasilu, ki naj
bi družilo.javne delavce in jih vzpod-
bujalo k intenzivnejšemu delu na vseh
področjih javnega življenja... Izid tega
zbornika je bil dogovorjen na skupni
seji svetov za prosveto in kulturo okra-
ja in mesta Celja, kjer je bilo tudi odlo-
čeno »za čim bolj pogosto izdajanje
Celjskega zbornika«..., »ki bi v pri-
hodnje nudil lokalnim kulturnim de-
lavcem možnost za objavljanje njiho-
vih del, s tem pa obenem skušal razvi-
jati zmogljivost celjskega območja in
tako množiti slovensko kulturno rast v
okviru naše socialistične družbe.«
Poslanstvo CeZb, ki smo ga s to ju-
bilejno notico skušali osvežiti, izpriču-
je do letos 17 rednih in 12 posebnih
izdaj, skupaj 29 knjižnih enot ali preko
9800 tiskanih strani izpod peresa 146
avtorjev in vrst univ. profesorjev, stro-
kovnjakov, publicistov in dr. kultur-
nih in javnih delavcev. V eni od publi-
ciranih ocen je bil CeZb predstavljen
(Milan Natek, SAZU Ljubljana: Delo z
dne 13. 8. 1966) kot »pristen izraz svo-
jega območja: porajala ga je naraščajo-
ča moč celotnega celjskega območja,
oplajala pa strokovna, znanstvena in
kulturna prizadevnost ljudi s tega ob-
močja.«
G. G.
RAZSTAVA DEL FERDA VESELA V VELENJU
V razstavnih prostorih Ivana Napotnika v Titovem Velenju so v petek odprli retrospek-
tivno razstavo 49 olj in pastelov Ferda Vesela. O tem umetniku, katerega vloga v sloven-
skem slikarstvu še ni povsem opredeljena, je na otvoritvi govoril akademik Josip Vidmar.
Ferdo Vesel se je rodil 1861 v Ljubljani, slikarsko akademijo, pa je obiskoval na Dunaju in v
Munchnu. Pretežni del svojega življenja je prebil v inozemstvu in se šele med prvo
svetovno vojno vrnil v Ljubljano. Pozneje je živel do druge svetovne vojne v svojem gradu
Grumlofu, umrl pa je leta 1946 v Ljubljani.
Slikarja prištevajo nekateri med realiste medtem, ko drugi menijo, da je bliže impresioni-
stom. Njegova najbolj znana dela so: Zenitovanjska pojedina, Zena z avbo, Slovo od
neveste. Prijateljici, Sirota, Kranjica in Pustne šeme. Odlični so tudi njegovi številni
portreti.
Zadnja razstava je bila leta 1948, to pa je pripravila Kulturna skupnost Titovo Velenje in
Kulturna skupnost Slovenije. V kulturnem programu na otvoritvi je pela mlada sopra-
nistka Nikolaja Vipotnik iz Žalca ob spremljavi pianista Andreja Jarca. Na sliki: Akademik
Josip Vidmar predstavlja Ferda Vesela.	T.TAVCAR
II. SREČANJE
PEVSKIH
ZBOROV
DELOVNIH
ORGANIZACIJ
Tudi letos je Zveza kul-
turnih organizacij celjske
občine v sodelovanju z
občinskim svetom zveze
sindikatov pripravila dru-
go srečanje pevskih zbo-
rov delovnih organizacij.
Zbori so nastopili včeraj
popoldne v kulturnem
domu v Storah. Nastopili
so naslednji zbori:
Mešani pevski zbor Ze-
lezar Store pod vodstvom
Bojane Jurkovnik, Meša-
ni pevski zbor Aero Celje
pod vodstvom Alenke
Koželj. Moški pevski zbor
Libela pod vodstvom Iva-
na Kneza, Mešani pevski
zbor PTT Celje pod vod-
stvom Bojana Goriča,
Mešani pevski zbor Go-
stinskega podjetja Celje
pod vodstvom Antona
Volaska. Moški pevski
zbor Avto Celje pod vod-
stvom Cirila Vertačnika
in Mešani pevski zbor
Kovinotehna Celje pod
vodstvom Milana Kase-
snika.
NA GOMILSKEMSAVINOVE
NAGRADE IN PRIZNANJA
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
občine Žalec je bila v soboto v domu krajanov na Gomil-
skem, kjer so podelili tudi letošnje Savinove nagrade, pla-
kete in priznanja. O pomenu praznovanja in Savinovih odli-
čij je najprej spregovoril predsednik skupščine kulturne
skupnosti Žalec Zoran Razboršek, v kulturnem programu
pa je nastopil Ljubljanski oktet ter član SLG iz Ljubljane
Peter Boštjančič. Za izjemne kulturne dosežke so na sobotni
slovesnosti podelili zaslužnim občanom Savinova odličja.
Pihalnemu orkestru iz Prebolda. Dragu Kumru iz Gotovelj,
in Ediju Zupancu iz Griž so izročili Savinove nagrade. Adiju
Arzenšku, Martinu Potočniku, Janezu Megliču, Majdi Cilen-
šek. Žarku Godlerju, Ivanu Kuharju, Florjanu Lesjaku in
Milanu Gorenjaku pa Savinove plakete. Poleg tega so pode-
lili še 21 priznanj dolgoletnim kulturnim delavcem, druš-
tvom in organizacijam združenega dela, ki tvorno sodelujejo
pri spodbujanju razvoja kulturne ustvarjalnosti v občini
Žalec. Na sliki: Predsednik skupščine kulturne skupnosti
občine Žalec Zoran Razboršek podeljuje nagrado Dragu
Kumru iz Gotovlj.	T.TAVCAR
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
7
Komunizem tudi ne obstaja zaradi nasprot-
nosti do nacionalizma kot ideologije buržoazije, zaradi
boja proti Kijevim in Lon Nolovim najemnikom.v
službi imperializma, ter proti mnogim drugim in po-
dobnim nacionalistom, pa tudi ne zato, da bi ponudil
rdečo knjižico .progresivnemu nacionalizmu' (ki se še
ni uspel definirati). Očitno je, da komunizem presega
tako razredno kot tudi nacionalno opredelitev, da vse-
buje neko razsežnost, katere ni mogoče reducirati niti
na prvo niti na drugo, čeprav se najtesneje povezuje z
razrednim bojem in nastaja v razredni družbi kot njena
negacija. Toda ne gre za negacijo, kot mislijo nekateri,
ki izgubi svoj pomen, ko preneha razredni boj, ko
nastaja ,delovno ljudstvo' ali pa preprosto nova zvrst
,nacionalne solidarnosti' med vsemi družbenimi sloji.
Komunizem vsebuje neko pozitivno, resnično hu-
mano, bivanjsko opredelitev, ki se lahko uresniči le
tedaj, ko vsa razredna in druga družbena nasprotja
izginejo. In to velja tako za razredna kot za nacionalna
nasprotja. Nekateri naši pridigarji ,nacionalkomuni-
zma' nas učijo tisto, kar je že Hegel zelo dobro opisal za
meščansko družbo, tj. da ta teži k družbeni harmoniji v
lastnem okviru ter k vojskovanju z drugimi narodi
zunaj lastnih meja. Komunizem pa predstavlja napor,
da bi to darvinistično potezo človeške družbe presegli,
da bi se človeštvo z živalske in, točneje, infra-animalne
ravni (ker se nobena živalska vrsta ne bojuje s pripa-
dniki lastne vrste) dvignilo na zares človeško raven
bivanja. To ni nova težnja v človeštvu, pač pa jo komu-
nizem izraža na jasnejši in doslednejši način kot kate-
rakoh filozofija ali ideologija. Tisto, kar predstavlja
eksistenčno opredelitev v komunizmu, je težnja po
uresničitvi avtentične človeške skupnost, skupnosti
enakopravnih, svobodnih ljudi. Načini, kako to uresni-
čiti, poti, kako do tega priti, so predmet zgodovinskih
političnih in socioloških preučevanj.«
Izjemno dobro povedano: za čloieka, ki sebe upa
imenovati komunista... To je namreč prav tista be-
seda, tista opredelitev, ki jo kaže vedno znova premi-
sliti, pretehtati - politično, moralno, zgodovinsko...
Kdo vse ni danes komunist... Ta opredelitev mora biti
inspiracija, da bi se človek kritično soočil sam s seboj
in da bi odkril nove možnosti za svoje družbeno biva-
nje, za svojo ustvarjalno, družbeno relevantno dejav-
nost.
V zvezi s tem bi kazalo opozoriti na neko preteklo
zablodo. Pred desetimi leti, v časih pred zgodovinsko
21. sejo predsedstva ZKJ, je k vsakdanjemu politič-
nemu govoričenju spadalo tudi obravnavanje zveze
komunistov kot enega izmed centrov odločanja, kot
enega izmed partnerjev (poleg vrhov SZDL, mladin-
ske organizacije, sindikatov, skupščin, njihovih izvrš-
nih svetov in še drugih »dejavnikov«). Na zunaj bi se
površnemu opazovalcu zdelo vse v redu: demokra-
tično dogovarjanje pač, v kontekstu drugih samou-
pravnih institucij in aktivnosti. Toda ne! Le malo glob-
lji premislek kaže nekaj drugega: zveza komunistov ni
in ne more biti eden izmed -»enako^ednih dejavni-
kov« oziroma eden izmed partnerjev za pogajalsko
mizo. Družbenozgodovinsko izvorno je zveza komuni-
stov avantgarda proletariata, najbolj izkoriščanega,
najbolj odtujenega razreda buržoazne družbe. Vsako
sedanje koncipiranje avantgarde osvobodilnega hu-
manega poslanstva delavskega razreda mora ta histo-
rično izvorni vidik neogibno upoštevati. Ce komuni-
stično gibanje v deželi, ki je v procesu socialistične
revolucije, ni birokratsko degenerirano ali liberali-
stično razkrojeno in dezorientirano, mora biti glavni
osveščujoči dejavnik diktature proletariata; v naših
razmerah gre seveda za diktaturo proletariata v gradi-
tvi socialističnega samoupravnega sistema. To pa po-
meni odločilno vlogo v procesu socialistične revolu-
cije, z vso historično odgovornostjo pred lastnim de-
lavskim razredom in drugim delovnim ljudstvom. Ko-
munisti nimajo nobenih formalnih predpravic, ne ra-
bijo nobenih birokratskih oblastniških klešč in škarij,
toda njihove družbeno zgodovinske idejne, osvešču-
joče, revolucionarno preustvarjalne vloge ni mogoče
formalistično zravnati na raven vseh mogočih drugih
»dejavnikov«. Sicer pa so komunisti tista snov, tista
volja in misel, ki prežema tudi druge »dejavnike«,
preprosto - v njih posamezni komunisti lahko progre-
sivno, revolucionarno delujejo... Teza o zvezi komuni-
stov kot enem izmed dejavnikov je v bistvu okorna in
metafizična, po svoji družbeni vsebini birokratska
koncepcija, ki ne zmore dojeti družbene prakse dina-
mično, kot procesa prežemanja progresivnih in regre-
sivnih tokov, kot razrednega boja, kot živega, dejan-
skega, protislovnega in konfliktnega pluralizma social-
nih interesov in potreb, teženj in sil. In še nekaj: ta teza
pomeni izgubljenje kvalitete celotne družbeno zgodo-
vinske teže in pomena komunističnega gibanja, ki da-
leč presega svojo zgolj sedanjo pojavnost.
Kar zadeva družbeni izvor oziroma strukturo komu-
nistov-posameznikov, pogosto slišimo naslednje ugo-
tovitve, katerih interpretacijski akcenti iz obdobja v
obdobje, od področja do področja nihajo.
- V ZK je vse premalo delavcev (v ožjem pomenu
besede), pripadnikov proletariata. Da bi ZK okrepili
idejno in dejavno, bi morali doseči v njej delavsko
večino... Gotovo je ZK delavska partija zgodovinsko
izvorno.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
DA S TVOJIM MOJE BI IME SLOVELO...
Zvije vodik' so prchrepenečc.
du s tvojim moje bi ime slo\ elo.
domače pt smi. milo se glaseče!
Povsod po domovini in daleč čez
njene meje se ta čas ponavlja Prešer-
novo ime. Včasih, v šoli ali na kaki
proslavi, je slišati tudi ime pesniko-
ve Lavre - Julije Primic.
Pa kaj, poreče kdo, kakšne zaslu-
ge neki ima to oholo meščansko de-
kle. saj za Prešerna še marala ni.
Res. a kdo bi še vedel za neko lloren-
tinsko gospo Giocondo. slavno Mo-
no Liso, če je ne bi bil naslikal Leo-
nardo? In v Veroni ciceroni vpijejo
za teboj: La časa di Giulietta. la
tomba di Giulietta! Vsakdo torej
gre gledat hišo Julije Capuletto in
njen grob: pa bi bila njena hiša. ka-
kor so druge plemiške hiše tistega
časa. in kamenita rakev bi bila. kot
so mnoge grobnice, če ne bi bil Sha-
kespeare napisal tragedijo o Romeu
in Juliji.
Morda se zdi komu primerjava
pretirana, zakaj Slovenci smo m.aj-
hni. Toda Prešeren je velik in Prim-
čeva Julija je bila njegova življenj-
ska ljubezen in njegov pesniški nav-
dih. ■... in al" veš da ti me vnemaš. ti
mi pevski ogenj daš...«
Kje je še žena. ki bi nosila tak kras.
kot je Venec, ki ga je bil Prešeren
položil na plavolaso glavo te ljub-
ljanske deklice?
Dan pred Prešernovim praznikom
me je pot vodila po Dolenjskem. V
soncu so se svetile zidanice po hri-
bih, bilo je čutiti, da prihaja čas, ko
• že pomlad razklada svoja čuda-.
• Ustaviva se v Novem mestu.
sem rekla možu. • rada bi šla na grob
Primčeve Julije; nekoč sem ga že
iskala, pa ga nisem našla. Tudi to pot
sva zastonj prebirala napise na po-
kopališču, imena Scheuchenstuel
nisva zasledila. "Ne, ne. • nama je
končno pojasnila starejša Novome-
ščanka. »Julija je pokopana na šmi-
helskem pokopališču. Iti morate na-
zaj skozi mesto in na desno v hrib.
mimo bivšega zavoda šolskih se-
ster.«
Se sva koga \ prašala. pravzaprav
me je tudi zanimalo, koliko Novo-
meščanov ve za grob Prešernove lju-
bezni. Mnogi so vedeli, dva lepa čr-
nooka fantiča sta nama hotela pove-
dati vse v eni sapi.
Na šmihelskem pokopališču je bi-
lo ta lepi nedeljski popoldan precej
ljudi, toda tu sva imeli manj sreče:
dvakrat sva vprašala, pa tisti so re-
kli, da niso od tukaj...
(In pomislila sem, koliko Celjanov
gre kdaj v Jurklošter, kjer je dal grof
Friderik pokopati Veroniko Deseni-
ško. Kdo poišče v hribovski vasi
Plešivec grob z napisom Nuša Bre-
gant m s prelepim Cankarjevim ver-
zom: -Tiho zdaj v grobu spi tvoja in
moja vesela mladost-. Nuša Bregan-
tova. učiteljica, je bila nekoč Anica
Lušinova. Cankarjeva mlada ljube-
zen).
Iskala sva torej Julijino zadnje bi
vališče med imenitniki, saj je bil
njen mož, Anzelem von Scheuchen-
stuel, predsednik sodišča. Take
grobnice so ob zidu, toda samo dru-
žina Smola (industrialci, priseljeni s
Češkega) ima nemške napise.
Sla sem med druge, navadne gro-
bove. Sama domača slovenska ime-
na. Prav zato mi je pritegnil pogled
nagrobnik z nemškim besedilom.
Zelo preprost siv kamen s klesanim
križem na vrhu. Komaj sem še razbi-
rala obledele vklesane besede:
Julie edie v.
Scheuchenstuel
geb. Primitz
Prasidentens-gattin
geb. am 30. Mai 1816
gest. am 2. Febr. 1864
Sie ruhe in Frieden
(Julija plemenita Sch., rojena Pri-
mic, soproga predsednika, rojena 30.
maja 1816. umrla 2. febr. 1864. Poči-
vaj v miru).
Ozek grob s preprostim cement-
nim robnikom, majhen kot za otro-
ka. Cisto neopazen, popolnoma pra-
zen. Res, sneg je komaj skopnel. vi-
deti je. da je bilo nekaj vsajeno, tudi
ostanki sveč so bili ob vznožju. Jutri
bo Prešernov dan. Ali bo kdo položil
cvet na gomilo žene, kateri je pesnik
posvetil Sonetni venec, da ran mo-
jih bo spomin in tvoje hvale-?
Pesem moja je posoda tvojega
imena..." No. to so stvari, ki jih ve
vsak dijak. Rane, bolečino, up in
brezup, vso bridkost neuslišane lju-
bezni pa moremo razumeti šele poz-
neje. ko nam ta čustva niso več nez-
nana.
Stojim ob skromnem grobu in si
poskušam obuditi podobo nje, ki so
jo nekoč davno tu položili v zemljo.
Ponosna edinka bogate ljubljanske
trgovke, poročena z visokim uradni-
kom. plemičem... Poznamo njeno
podobo, kot jo je naslikal Matevž
Langus: dekle v bogati obleki in dra-
gem okrasju, modna pričeska, mo-
dre oči. obraz, ki izraža inteligenco,
ne pa tiste miline, ki je ganila pesni-
kovo srce. Prešeren je hodil k prija-
telju Langusu gledat vsaj njeno mili-
no, vendar sam pravi, da je to »le
nebeške nje lepote senca«.
Fotografija Julije Primic, poroče-
ne Scheuchenstuel. pri 45 letih, kaže
slabotno, utrujeno in - staro gospo.
Tudi posnetek tri leta kasneje, ob
imenitnem možu in štirih lepih hče-
rah ne dela vtisa, da bi bila gospa
plemenita Scheuchenstuel srečna
žena.
A naš pesnik, od rojakov nerazum-
ljen. premalo spoštovan, v osebnem
življenju nesrečen, osamljen - ali
mu je bilo dano, da jo je videl vsaj v
predsmrtnem trpljenju, ko se oglasi
mila ptica mladosti«? Kot tolažba,
kot plačilo za veliko ljubezen se mu
je morda prikazal njen obraz, kakor
ga je videl takrat v trnovski cerkvi,
ko - v srce mi padla iskra je ognjena,
ki ugasit se ne da z močjo no-
beno .. .•■
Sonce se je nižalo, ljudje so odha-
jali s pokopališča. Tudi jaz nisem
imela nobenega cvetja, le tanko veji-
co vrbe žalujke s komaj zaznavnimi
brstiči sem položila na grob pesni-
kove mrtve ljubezni.
DARINKA JOST
KOMU SMRDI
DIJAŠKI DINAR?
Prvi stavek je najbolj težak. Stara praksa je, da
maturanti proslavljajo novo leto po svoje - veselo.
Tako smo tudi mi, povprečni maturanti, po konča-
nem pouku zavili v gostilno »PRI 2UMRU«< (v Ce-
lju). Ker nas je bilo dosti, prostora v gostilni pa še
ravno prav, smo nič hudega misleč dali dve mizi
skupaj. Gospodična starejših let, po poklicu nata-
karica, v tem hvalevrednem objektu nas je pogu-
mno ignorirala. Na vse naše obupne poskuse, da bi
izvabili vsaj pojasnilo od nje, smo dobili le veliko
porcijo molka s priokusom zaničevanja, češ, pojdite
v razred, otroci (mimogrede, vsi polnoletni). Da bi
ustregli gdč. natakarici, smo dali mizi narazen, ker
je bil baje to glavni razlog za »nepostrežbo«. A tudi
potem se je gdč. vztrajno le sprehajala mimo nas.
Kar je preveč, je pa preveč! Poslali smo delegacijo k ,
šanku, kjer je zahtevala šefico. Na žalost je le-ta v
stabilizacijskih prizadevanjih pomivala ogromen
kup posode, kar je sicer edino pozitivno v tej gostil-
ni, nam pa je zagrozila z »marico«. Mize so namreč
za goste!? Za goste! Kdo smo pa mi? Kam pa naj
dijaki gredo?
Štiri zvezdice namreč pomenijo tudi pol povpreč-
ne štipendije za uro obiska v hotelu.
Tako smo morali na vrat na nos s suhimi usti
odkorakati iz gostilne, ki je, čeprav bolj revnega
izgleda, očitno sposobna izbirati svoje goste.
Dijaki 4. c razreda
PSC Celje
INDOK O MODERNIZACIJI
BOLNIŠNICE
Prizadevanja in doslej opravljeno delo, tudi beseda o pri-
hodnjih nalogah pri modernizaciji regijske bolnišnice v Ce-
lju, so našli svoje mesto v posebnem poročilu, ki je objavljen
v pravkar izišli tretji številki Informacij Indok centra občine
Celje.
Izšla je v nakladi 40.000 izvodov. Tudi v tem je dokaz, ds
gre za pomembno informacijo, za delo. ki so ga z združeva
njem sredstev (0,9% bruto osebnega dohodka) podprli de
lovni ljudje širše celjske regije.
V Indok informacijah predsednik izvršnega odbora
sklada za modernizacijo bolnišnice. Franc Ban, opozarja na
pomembnost akcije in na nujno nadaljevanje začetega dela
V nadaljevanju pa je podroben opis celotne akcije, ki se je
pričela 1977. leta in seveda tudi obveznosti za nadaljevanje
in zaključek del. Torej številka Indok informacij, ki bi naj
našla pot v sleherno gospodinjstvo in delovni kolektiv v
širši celjski regiji.	MB
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
47
Zato ne more nihče, ki res ljubi svoj narod, odobravati
tega, kar danes počenjajo komunisti pod krinko Osvobo-
dilne fronte. Komur je usoda naroda resnično pri srcu,
mora odkloniti in obsoditi početje partizanov, ki sloven-
skemu narodu nikdar ne more prinesti sreče in lepše priho-
dnosti, marveč samo gorje in uničenje!
Kdor ima oči in dobro voljo, mora spregledati!^
Francetu Glavaču pa so bile besede premalo in se je lotil
tudi terorističnih dejanj proti tistim katolikom, ki niso
hoteli obrniti hrbta Osvobodilni fronti.
Tako je varnostno obveščevalna služba ugotovila (o če-
mer je poročal »Slovenski poročevalec* 9. decembra 1941
in pri tem prvič javno uporabila izraz »bela garda*, ki se je
med ljudi zelo hitro razširil in so ga kasneje začeli uporab-
ljati tudi Italijani, Nemci in njihovi sodelavci), da sta Emer
in Glavač pripravljala atentat in umor dr. Aleša Stanov-
nika, člana vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte.
(Toda študent, ki je sprva pristal, da za 500 lit ubije dr.
Aleša Stanovnika, se je premislil, zaradi česar so ga Glava-
čevi ljudje potem hudo napadli. Hudo ranjen jim je le za las
ušel. Tudi o tem je poročal »Slovenski poročevalec* v 29.
številki, decembra 1941.)
Potem ko je varnostno obveščevalna služba likvidirala
ing. Emra (ki ga je posebno sodišče obsodilo na smrt zaradi
sodelovanja z okupatorjem in delovanja proti narodnoo-
svobodilnemu boju), je hotel kaplan Franc Glavač prevzeti
vodstvo »Slovenskega narodnega gibanja*. Toda s tem se
ni strinjal del aktivnih častnikov (tako imenovanih sloven-
skih četnikov), ki so kasneje ustanovili plavo gardo, sode-
lovali pa so tudi v enotah bele garde.
Vendar pa to ni bil vsebinski razkol, marveč zgolj forma-
len, stiki med enimi in drugimi so se nadaljevali, saj so bili
oboji na isti strani barikad.
France Glavač je z ostankom somišljenikov iz »Sloven-
skega narodnega gibanja* nadsdjeval brezobzirni boj proti
narodnoosvobodilni borbi. Kot je to poročal »Slovenec* 3.
decembra 1942, so se »njegovi fantje* (Glavačevi namreč)
prvi spopadli na Dolenjskem pri Št. Joštu ob Novem mestu
s partizani in tako »dvignili zastavo protikomunistične
borbe*.
Kaplan France Glavač je skupaj s somišljeniki iz vrst
kaplanov in župnikov ter z njihovo pomočjo v začetku
maja 1942 poslal svoje fanatične privržence v belogardi-
stični štajerski bataljon, ki so ga za boj proti slovenskim
partizanom pri Novem mestu osnovali klerikalci in Mihaj-
lovičev pooblaščenec major Karel Novak.
Jedro Glavačevih ljudi je bilo do kraja sfanatizirano,
izredno radikalnih pogledov in metod. Pri tem so daleč
prekašali nekatere druge belogardistične skupine, njihove
voditelje in bojevnike. Stvar je šla tako daleč, da so Glava-
čevo brezobzirnost in zaslepljenost ugotovili tudi italijan-
ski poveljniki.
»Prečastiti Franc Glavač, sedaj urednik .Slovenca'... je
zastopnik ekstremistične katoliške struje, Id skuša vse ne-
katoliške elemente brezvestno izločiti iz javnega življenja
in MVAC...*
Zato je poveljstvo XI. armadnega zbora predlagalo škofu
dr.Gregoriju Rožmanu, naj kaplana Glavača odstrani iz
Ljubljanske pokrajine. To se ni zgodilo. Glavač je ostal v
uj^ništvu »Slovenca*, vrtel se je okoli škofijskega dvorca
in zbiral okoli sebe najbolj krvoločne belogardistične voj-
ščake, povečini gojence »Katoliške akcije*, iz. katere je tudi
sam izšel. (F. Saje, »Belogardizem*, stran 132.)
Glavač je nadaljeval svoje sodelovanje z Italijani še na-
prej. Med drugim je napisal in uredil propagandno brošuro
»V znamenju Osvobodilne fronte*. Dokazila o grozodej-
stvih komunizma v Ljubljani. Knjiga je izšla marca leta
1943 v Ljubljani, izdalo pa jo je ur^ništvo »Slovenca«.
V tej knjigi je mrgolelo laži in izkrivljanja, ki so si jih
izmislili Glavač in njegovi sodelavci. Samo en primer:
Objavili so, to pa je storil tudi »Slovenec* že 26. februarja
1943, pismo, ki naj bi ga našli v okolici Žibršča in naj bi ga
poveljstvo 1. bataljona »Ljuba Sercerja* poslalo poveljstvu
»Dolomitskega odreda*.
Besedilo tega pisma (za katerega je sicer že italijanska
vojaška obveščevalna služba ugotovila, da je ponarejeno, a
ga je vseeno dala svojim slovenskim sodelavcem, naj ga
uporabijo za propagandno gradivo) naj bi dokazovalo izre-
dno krutost partizanov.
»Štab 1. bataljona »Ljube Šercer* KRO
Štev. 416-Na položaju - Dne 3. februarja 1943 - Strogo
zaupno!
Komandi Dolomitskega odreda, na položaju.
Po ustni odredbi komandanta 3. grupe, se morajo vsi na
novo mobilizirani komisijsko pregledati in kateri naj bi se
pregledali in sicer komisija naj se sestoji od 3 do 5 100%
komunistov, kateri jim naj isprašajo kaj je komunizem.. ■
Vse one, kateri ne vejo nič o zgodovini komunizma in
nimajo zanimanja za to, se jih likvidira...
'Politkomisar: Fric Novak 1. r.
O tem je zapisal F. Saje v svoji knjigi »Belogardizem« na
strani 705 naslednje:
»Kako nespretno so belogardisti spisali to ,listino', se
vidi iz naslednjih dejstev: bataljon ,Ljube Sercerja' je pre-
nehal obstajati že oktobra 1942, ker se je preimenoval v
udarno brigado .Ljube Šercerja'. Krimski odred se je že
oktobra 1942 reorganiziral v Notranjski odred. Bataljon ne
ukazuje odredu, marveč nasprotno. Tretja grupa je bila
razformirana že oktobra 1942. Fric Novak, kije bil visoko-
šolec. ne bi pisal kot popoln analfabet. Razen tega pa Fric
Novak, ki naj bi bil avtor tega pisma, tedaj že šest mesecev
ni bil več v Ljubljanski pokrajini, ker je medtem padel na
Gorenjskem. *
Kljub temu pa je Franc Glavač vključil ta spis v knjigo
kot glavno »listino* o nameravanem klanju vseh nekomu-
nističnih fantov in mož - kakor je to mogoče prebrati na
strani 158 te knjige.
O dejavnosti Franca Glavača bi bilo mogoče objaviti še
marsikaj, toda dodal bom samo še poziv, ki ga je Glavačeva
skupina naslovila 27. avgusta 1943 na pripadnike bele
garde, tedaj že močno načete zaradi slutenj o bližnjen^
koncu in zlomu svojih italijanskih gospodarjev.
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
RAZBITINE
KAZIJO NARAVO
Na svojih sprehodih okoli
Celjske koče že poldrugo le-
to opazujem razbitini dveh
avtomobilov, ki sta zaradi
brezvestnih lastnikov našla
svoje večno prebivališče
tam, kamor ne sodita - v goz-
du. Karoserijo odsluženega
belkastega fička je lastnik
odkotalil po travniku s Celj-
ske koče in sedaj rjavi na ro-
bu gozda, kakih 150 metrov
nižje. Druga, stoenka oranž-
ne barve, pa je po karambolu
ostala v gozdu pri znamenju
ob cesti s Celjske koče proti
Svetini.
Sprašujem se, ali lahko
lastniki svoje odslužene av-
tomobile kar tako odkotalijo
v bližnjo grapo ali gozd ozi-
roma jih enostavno pustijo
na mestu karambola. Ce to
ni dovoljeno, je krivca pač
treba izslediti in mu poleg
kazni naprtiti še vse stroške
ugotavljanja in transporta na
odpad.
Ne vem, čigava naloga je
to. Ker pa želim, da to moje
pismo ne bi bilo bob ob ste-
no, lahko dam tudi še nekaj
koristnih namigov. Po mo-
jih, sicer nepreverjenih po-
datkih, je lastniku belega fič-
ka pod Celjsko kočo baje
ime Martin in je zaposlen v
nekem celjskem gostinskem
podjetju. Za oranžno stoen-
ko pa lahko povem le, da je
trčila ob drevo pod cesto pri
kružu nekako prve dni avgu-
sta 1980. To pa je že kar ne-
kaj za začetek iskanja.
J. CETINA, Celje
UREDNIŠTVO
Naš bralec opozarja re-
snično na kričeč maloma-
ren odnOs, ki ne kazi le le-
pot narave in ni le ekološki
problem. Ima tudi druge
razsežnosti, še posebej, če
stiskamo pas na vseh rav-
neh, skušamo kar najbolj
smotrno gospodariti in pri
tem tako pogosto govorimo
o smotrni izrabi surovin,
zbiranju odpadnih surovin
in podobno. Dvojna korist
bi bila, če bi se našel kdo, ki
bi omenjeni razbitini prepe-
ljal na odpad. Pa nista pro-
blem le ti dve razbitini. Na
številnih pohodih po terenu
tudi sami kar naprej opaža-
mo skrajno malomaren
odnos do narave, še posebej
gozdov. Vrstijo se divja
smetišča, nobena redkost
na njih niso pralni stroji, pa
ostanki avtomobilov in po-
dobno. Tudi v mestu Celju
jih je precej, kar na dvori-
ščih pred bloki razpadajo.
Cas bi bil, da bi se inšpek-
cijske službe lotile teh za-
dev. Še posebej zato, ker v
primeru zavrženih avtomo-
bilov lastnikov res ni težko
Ugotoviti. Dovolj je najbrž
prepisati številko karoseri-
je, ki je v njo vtisnjena in po
njej najti malomarneža. Bo
to pismo zadostna spodbu-
da inšpekcijskim organom
in UNZ Celje?
POZABLJENA
VAS
Četudi smo reven in zapu-
ščen kraj, smo krajani Ni-
mnega sklenili, da povabimo
v našo vas enega vaših novi-
narjev, da opiše naše proble-
me. Naš glavni problem pa je
v tem, da sodimo v krajevno
skupnost Rogaška Slatina.
Otroci imajo uro in pol do
šole in nimajo nobenega pre-
voza. Prav tako se brez ureje-
nega prevoza delavci, ki so
pretežno zaposleni v Steklar-
ni in v Korsu v Rogaški Sla-
tini. Nimamo niti najmanj
urejene ceste. Ce za kaj za-
prosimo krajevno skupnost,
nam prošnje zavrnejo, češ da
ni sredstev. Pozimi nam ce-
ste sploh ne plužijo, kot to
zahtevajo predpisi. Zgodilo
se je, da so nam pripeljali kaj
nasipa, ko smo ga razgrnili,
pa je bilo še večje blato. Ker
to sploh ni bil pravi material
za posip ceste, ne vemo, kje
so to blato naložili in ga pri-
peljali, češ da bomo potem
tiho. V terr) blatu ne moremo
več dihati. Ne vemo, zakaj so
nas pustili tako na cedilu, saj
ravno tako plačujemo davek
za ceste. Okolico Rogaške
obnavljajo, si urejajo asfalt,
razsvetljavo ob cestah, tele-
fone in si umišljajo najrazlič-
nejše stvari za boljši jutri. Na
nas pa pozabljajo, kot da
sploh ne sodimo v njihovo
skupnost in smo že leta in
leta v temnem, blatnem, raz-
kopanem, zapuščenem kra-
ju. Se večji problem pa je, da
v primeru hujše bolezni
kakšnega od vaščanov po
takšni cesti v vas zdravnik
sploh ne more priti. Tudi če
zboli živina, je tako, a živi-
nozdravnika potrebujemo,
saj smo v tem kraju skoraj
vsi kmetje. Zdravniki se izo-
gibajo in izgovarjajo na ce-
sto. Saj to je razumljivo, toda
posledica je, da kmetje trpi-
mo. Svojega prevoza pa tudi
ne moremo imeti zaradi ce-
ste, ki ni sposobna za prevoz.
Naš kraj ima 27 šoloobvez-
nih otrok in nas je prav sram,
da se morajo potikati pa dru-
gi krajevni skupnosti - Pri-
stavi. Se bolj je lahko sram
KS Rog. Slatina. Toda v Pri-
stavi imajo le štiri razrede.
Zato se naši otroci mučijo še
v Podčetrtek, le zaradi pre-
voza in ceste. Ne vem, komu
naj se še pritožimo? Naši
otroci imajo do avtobusa, ki
vozi v Podčetrtek tričetrt
ure. Avtobus vozi le poleti,
pozimi pa ne plužijo, da bi
lahko avtobus prišel po otro-
ke. Pogosto se zgodi tudi, da
še poleti avtobusa ni in otro-
ci čakajo zastonj. Ce avtobu-
sa ni, se naši otroci odpravijo
v šolo peš in to je dobri dve
uri peš hoje. Ker seveda
pouk zamudijo, nimajo ma-
lic ne kosila, ker se pred pou-
kom niso prijavili. Povrhu so
še kregani, zakaj so sploh
prišli, če niso mogli priti
prej. Ko čakajo na avtobus,
so naši otroci pod milim ne-
bom, ker KS ne zmore posta-
viti drobnim glavicam kakš-
ne strehe. Starši se sprašuje-
mo, če je potem otrok lahko
zbran za pouk. btarši smo
jim sami postavili leseno ba-
rako, a na žalost jo je nekdo
podrl.
Niti govoriti ni treba, kako
daleč imamo trgovino,
zdravstveno postajo in dru-
go. KS ima sedaj v planu
gradnjo nove šole skoraj v
središču Rogaške. Mi misli-
mo, da bi ne bilo škoda tudi
mestnim otrokom narediti
korak ali dva dalje, pa bi lah-
ko šolo postavili kje bližje
nam. Bi morda potem malo
bolj gledali še na to stran?!
Ko gledamo te otroke, ki
imajo blizu šolo, asfalt, pre-
voz, razsvetljavo, se sprašu-
jemo, ali so naši otroci res
toliko manj vredni, da jih na-
ša KS ne vzame v obzir. Naši
otroci vstajajo ob petih, do-
mov jih ni do petih popol-
dan. Naši otroci si najbolj že-
lijo, da bi prišli v našo šolo,
to je v šolo v Rogaški Slatini,
kamor tudi spadajo.
Zavedamo se dolžnosti ro-
diteljev in otroci so nam dra-
gocen zaklad. Želimo jim
olajšati življenje. Da nam ne
bodo nekdaj rekli: »Nič niste
storili za nas, za lepšo pot do
Rogaške.« Otroci so že neko-
liko zasovražili naš kraj, mi
pa si prizadevamo, da bi ga
vzljubili, da bi ostali doma v
pomoč. Sedaj pa razmišljajo,
da bodo odšli iz tega kraja.
Upamo, da nam bodo letos
v KS bolj naklonjeni, kot v
preteklih letih.
KRAJANI NIMNEGA
(M. Z.)
UREDNIŠTVO
Le težko je verjeti, da je
stanje, kakršnega opisujete,
resnična podoba življenja
odmaknjene Kozjanske vasi
v letu 1982. Vprašanja, z^
drege in pripombe, ki jih
opisujete, so tako boleča, da
terjajo takojšnje odgovore
in še bolj kot njih, seveda,
ukrepe krajevne skupnosti.
Zato pozivamo krajevno
skupnost Rogaška Slatina,
krajevne družbenopolitične
organizacije in tudi pristoj-
ne pri skupščini občine
Šmarje pri Jelšah, da na
vprašanja odgovorijo, hkra-
ti pa tudi predstavijo dela,
ki jih nameravajo letos in v
tem srednjeročnem obdob-
ju v tem kraju opraviti. Brž-
kone bi bilo najmanj, kar bi
se dalo brez pretirano viso-
kih sredstev urediti - uspo-
sobitev ceste in organizaci-
ja prevoza šolskega avtobu-
sa ali kombija. Kakorkoli
že, nujno prosimo za odgo-
vor krajanom Nimnega. Sa-
mi pa obljubljamo, da se bo
v kratkem v vašem kraju
oglasil tudi naš novinar in
napisal o vaših zadregah še
kaj več.
ŠE O POGREBU
»PO VOJNIŠKO«
Minuli teden se je v našem
uredništvu oglasil Franc Ja-
zbec iz Smarjete 33 in z no-
vim pismom ugovarjal na
odgovor predsednika sveta
krajevne skupnosti Vojnik
Milana Setine. Ta je v 3. št.
Novega tednika 21. januarja
zanikal Jazbečeve obtožbe,
da krajevna skupnost ni ure-
dila potrebnega za dostojen
pogreb Terezije Rak. Bralci
se bodo spomnili, da so mo-
rali sorodniki sami kopati
grob, sami pospremiti in pre-
nesti krsto ipd. Jazbec v svo-
jem pismu znova navaja ena-
ke ugotovitve o tem pogrebu
kot v svojem prvem zapisu
in odgovor krajevne skupno-
sti ter tov. Setine navaja za
neresničen. Ker so navedbe
enake kot v prvem pismu,
ostaja le ugotovitev, da s po-
grebom zagotovo ni bilo vse
v redu in nedvomno ostaja
izvajanje odloka o pogrebih
ena najbolj bolečih in neure-
jenih točk v delu krajevnih
skupnosti. Primer namreč ni
osamljen in tudi sklicevanje
na omejitve, ki onemogočajo
plačevanje pogrebnih stori-
tev posameznikom, ki jih za
krajevno skupnost izvajajo,
ne more biti zadostno opra-
vičilo za pogostoma nedo-
stojna zadnja slovesa. S tem
tudi zaključujemo polemiko
med tov. Jazbecem in KS
Vojnik oziroma tov. Setino v
Novem tedniku.
POZNO, A
VSEENO HVALA
Tudi v letu 1981 Zdravili-
šče Laško ni pozabilo na svo-
je nekdanje delavce. 18. de-
cembra so nas povabili na to-
variško srečanje z novim di-
rektorjem in dolgoletnimi
sodelavci tega zavoda. Prvo
takšno srečanje je bilo 9. ja-
nuarja 1974, ko se je tedanja
uprava prvič spomnila na
svoje upokojence. Tudi lan-
sko srečanje je vse razveseli-
lo, posebej še upokojence, ki
so se od kolektiva poslovili v
lanskem letu, saj so dobili
dvojni osebni dohodek, vsi
pa še lepa darila, kar v času
naših upokojitev še ni bila
navada. Za vso pozornost,
obdaritev, pogostitev in lep
koncert, ki je zaključil naš
večer, se lepo zahvaljujemo.
Kolektivu želimo še mnogo
uspehov.
ANA BABNIK
R. C. 4, Laško
NAŠA VAS
Ja. tudi v našo vas prišel je novi čas/
Vole zamenjal traktorja je bas
in fantom radio prevzel je glas.
A zemljo, trato, potok in drevesa,
kdo zamenja vas^ Nihče!
Zato. ljudje, ostanite pri nas.
MARIJA MALI
PRIREDITVE
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan od 9. do 12. ure, ob sre-
dah tudi v popoldanskem času
od 14. do 16. ure, za obiskovalce
pa je zaprt ob ponedeljkih. Obi-
skovalci si lahko ogledajo stalno
arheološko zbirko, rimski lapida-
rij in stalno zbirko, ki prikazuje
kulturno-zgodovinske spome-
nike.
Zaradi nujnih obnovitvenih
del pa je zaprta razstava kulturno
umetniške zbirke v I. nadstropju
stare grofije.
LIKOVNI SALON
v Likovnem salonu v Celju bo
v soboto, 20. februarja ob 18. uri
otvoritev razstave karikatur Re-
migija Bratoža.
KNJIŽNICA EDVARDA
JARDELJA
v okviru proslav ob slovesnem
kulturnem prazniku prireja
knjižnica Edvarda Kardelja raz-
stavo Osvobodilni boj v sloven-
skem leposlovju, v avlah I. in II.
nadstropja. Razstava bo odprta
do 20. marca v času, ko knjižnica
posluje za bralce.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto, 20. februarja
ob 19.30 uri in v nedeljo, 21. fe-
bruarja ob 17. in 19.30 uri franco-
sko kriminalko Rop v Niči.
KULTURNI DOM
ŠMARJE
v avli kulturnega doma v
Šmarju je odprta razstava Kul-
turni spomeniki na Kozjanskem,
22. februarja pa bo gostovala
ljubljanska Drama s predstavo
Simona Graya Igre je konec.
HALA GOLOVEC
CELJE
v hali Golovec bosta v soboto,
20. in v torek, 23. februarja dve
večji pustni prireditvi. V soboto,
20. februarja bo veliko pustova-
nje s pričetkom ob 20. uri, na
katerem bo igral ansambel SIK
in goste zabaval Marjan Kralj.
Na pustovanju v torek, 23. fe-
bruarja bo goste zabaval ansam-
bel 12. nadstropje in pevec An-
drej Sifree, sodelovali pa bodo
tudi člani Moped shovva.
KULTURNI DOM
MOZIRJE
v okviru VII. kulturnega tedna
občine Mozirje je v kulturnem
domu v Mozirju odprta razstava
slikarskih del Jožeta Horvata Ja-
kija in kiparskih del Toneta Sve-
tine. Razstava bo odprta do 20.
februarja.
DOM JLA CELJE
v soboto, 20. februarja bo pust-
ni ples v domu JLA v Celju s
pričetkom ob 20 uri. Rezervacije
so obvezne pri blagajni doma
JLA, cena rezervacije je 150 din.
Igral bo vojaški zabavni orkester.
KLUB KULTURNIH
DELAVCEV IVAN
CANKAR
Klub kulturnih delavcev Ivan
Cankar iz Celja prireja jutri, v pe-
tek ob 18. uri okroglo mizo na
temo Kriza kriterijev v vrednote-
nju umetnosti.
NARODNI DOM
v sredo, 24. februarja bo v dvo-
rani Narodnega doma ob 19.30
VI. abonmajski koncert za izven,
na katerem bodo nastopili za-
grebški madrigalisti.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE
Četrtek, 18. februarja ob 8.45 in
11.: Alenka Goljavšček: KRALJ
MATJA2, KAKO SE IMAS? Go-
stovanje v Radečah.
Petek, 19. februarja ob II: Mo-
liere: 2LAHTNI MESCAN. Zak-
ljučena predstava za OS iz Bre-
žic.
Ponedeljek, 22. februarja ob
9.30 in 12.: Alenka Goljavšček:
KRALJ MATJA2, KAKO SE
IMAS? Gostovanje v Šentjurju.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
v razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini bo 25. februarja otvo-
ritev razstave likovnih del Druš-
tva likovnih amaterjev iz Celja.
Razstava bo povezana s kultur-
nim prazbikom, ob otvoritvi pa
bo nastopil tudi Godalni orkester
iz Celja.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 29 dečkov in 18
deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojena je bila 1 deklica.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 7 parov, od teh
LESKOVSEK Albin iz Sel in
BOVHA Martina iz Verač,
MASTNAK Srečko in DO-
BRAVC Natalija, oba iz Celja.
ŽALEC
Poročili so se; DOLINSEK Du-
šan iz Šempetra in SKRABE So-
nja iz Latkove vasi, PODVRS-
NIJ Karel in BOZiCKO Nada
oba iz Polzele, DRA2NIK Stani-
slav iz Podkraja in JEZERNIK
Zofija iz Ponikve pri 2alcu.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so se štirje pari.
SMRTI
CELJE
KENJALO Dušan, 47, Celj(
ŠEPETAVC Janez, 76, Celje, LE-
TONJA Helena, 89, Breg pri Pol-
zeli, DRAKSLER Franc, 81,
Smarčna, BIZJAK Rozina, 72,
Obrežje pri Zidanem mostu, RA-
TAJC Josip, 62, Loka pri Zusmu,
KREMPUS Hilda, 64, Galicija,
2URAJ Ana, 78, Celje. CERNO-
SA Antonija, 75, Mestinje, 2U-
PERL Jože, 49, Miklavž pri Ta-
boru, PRIM02IC Štefanija, 74,
Celje, SKOBE Frančiška, 78, Vrh
nad Mokronogom, KROSELJ
Franc, 68, Celje, SODR2NIK
Frančišek, 49, Slovenske Konji-
ce, KOPRIVNJAK Julijana, 82,
Šmarje pri Jelšah, VODOPIVEC
Marija, 83, Blanca, GODICELJ
Alojz, 79, Šentjanž nad Storami,
ZAJC Andrej, 86, Podlog v Sa-
vinjski dolini, TRATNIK Marija,
95, Celje.
ŽALEC
Umrli so: PLEVCAK Franc,
51, Polzela, RIBIC Julijana, 80,
Trnava, KALISEK Drago, 18,
Gomilsko, LESKOVSEK Janez,
74, Ojstriška vas, ZAKONJSEK
Marija, 90, Marija Reka, DELA-
KORD Vincenc, 34, Ložnica pri
2alcu, BOC Karolina, 87, Dobrte-
ša vas, JAKLIČ Ludovik, 72,
Pernovo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: KRAMER Terezija,
87, Kozje, ZUPANČIČ Franc, 82.
Ribnica, LAH Ladislav, 47,
Šmarje pri Jelšah, Kos Angela,
72. Mestinje.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob nedeljah je
dežurstvo od 12. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa od 7. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 20. februarja do 12.
ure je dežurna Nova lekarna na
Tomšičevem trgu, nato prične z
dežurstvom lekarna Center v
Stanetovi ulici.
TRGOVINE
v tednu od 15. do 20. februarja
je dežurna samopostrežba CEN-
TER v Stanetovi ulici vsak dan
do 20. ure. V tednu od 22. do 27.
februarja pa bo dežurna samopo-
strežba RIMSKI DVOR v Zidan-
škovi ulici.
9. POHOD PO POTEH LEGENDARNE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJI

To so vrednote, kijih Je letos spoznalo preko 500
Letošnji tradicionalni pohod je minil. Zaključili so ga pohodniki četrte
etape, ki so prispeli v Ljubno v nedeljo, 14. februarja malo pred 15. uro.
Najprej so se zbrali na stadionu, ki je tudi zgodovinsko mesto, saj je bila
na njem odigrana prva nogometna tekma na osvobojenem slovenskem
ozemlju in sicer meseca septembra med enoto IV. operativne zone in
borci Štirinajste.
Od tu so mladi pohodniki krenili na trg na zaključno slovesnost.
Komandant zadnje etape Anton Irmančnik je predal raport narodnemu
heroju, nekdanjemu namestniku komandanta in poznejšemu koman-
dantu Štirinajste divizije Tonetu Vidmarju-Luki. Slavnostna govornica
je bila borka Štirinajste divizije Marija Ilijaš, ki je dejala, da mladi ne
smejo nikoli pozabiti na pridobitve narodnoosvobodilnega boja, pri tem
pa ne smejo pozabiti na naloge, ki jih čakajo v današnji graditvi samo-
upravne družbe. Dodala je, da bodo mladim v teh prizadevanjih borci
vedno stali trdno ob strani. Na slovesnosti so kulturni program izvedli
mladi iz občinske konference ZSMS Mozirje.
Letošnji deveti pohod po poteh Štirinajste divizije .se
je pričel 6. februarja v Sedlarjevem. Deveti pohod je
zato, ker so pred leti pričeli s pohodom po Kozjanskem
mladi iz Laškega, še prej pa so natanko pred tridese-
timi leti Velenjčani krenili na eno od etap. vodil jih je
Franc Vertačnil^. Hodili so en dan v smeri Velenje-Pa-
ški Kozjak-Paka, Cirkovce. Graška gora^ Skale. Med
temi pohodniki je bil tudi Lojze Ojsteršek in se je
tokrat odločil, da bo šel s tretjo etapo na pot. da bo
ocenil svojo kondicijo in spet zaživel v posebenm
vzdušju takšnega pohoda. Pripravil je tudi večino gra-
diva za objavo v Novem tedniku.
Mladi so letos hodili od Sedlarjevega do Gračnice.
To je bil prva etapa, v kateri so bili mladi laške in
šentjurske občine. V Gračnici so pričeli drugo etapo
mladi celjske in šentjurske občine, in sicer 8. februarja.
Hodili so do Stranic in tam 10. februarja predali prapor
tretji etapi, v kateri so bili mladi iz žalske in velenjske
občine. Ta del je nadaljeval pot do Zlebnika. kjer se je
v Zavodnjah pričela pot za četrto in zadnjo etapo. V
njej so bili mladi iz mozirske občine in mladi iz vseh
ljubljanskih občin. Pohod je bil zaključen v nedeljo,
14. februarja ob 15. uri v Ljubnem. Preko 500 mladih je
sodelovalo v pohodu, prehodili pa so okoli 150 kilome-
trov. Ves čas so jih spremljali tudi vojaki iz Postojne.
Na celotni poti so pripravili 16 kulturnih programov
in položili 16 trobojnic na spominska obeležja in gro-
bove padlih partizanov. Mladi so se ves čas pohoda
srečevali s partizani in nekdanjimi borci legendarne
Štirinajste divizije, ki so jo leta 1951 imenovali tudi za
udarno. Na poti so skovali nova poznanstva in nova
prijateljstva, se neposredno vključevali v obujanju tra-
dicij NOB in spoznavali ljudi na terenu.
Spoznavali so mnoge vrednote, ki jih premore da-
našnja družbena ureditev, in vrednote, ki jih je omogo-
čil narodnoosvobodilni boj. Bitke Štirinajste leta 1944
so svetal spomenik v deležu naše revolucije. Hoditi po
poteh tako slavne divizije je častna naloga, tega so se
mladi in vodstvo pohoda tudi ves čas zavedali. To je
potrdil tudi Branko Defer Striček, sam borec te slavne
partizanske enote, ki vsako leto prehodi z mladimi
celotno pot.
Drugo leto bo deseti pohod, za katerega so vsi oblju-
bili, da ga bodo skrbno pripravili in častno izvedli.
DRAGO MEDVED
Komandant druge etape Andrej Končan je predal raport Julki Tajnikarjevi iz Slovenskih
Konjic. Pred grobovi talcev je nekdanja borka govorila o vrednotah, ki jih moramo vsi
varovati. V Stranicah se je pohodnikom druge etape pridružila tudi tretja: mladi iz velenj-
ske in žalske občine. Položili so vence pred oba groba in krenili proti Lindeku.
Komandant pohodne bri-
gade druge etape je bil An-
drej Končan iz Celja, zapo-
slen v Avto Celje, sicer pa je
bil na pohodu prvič. "Tak-
šen pohod zahteva kar pre-
cej organizacijskih priprav,
naši mladinci so bili dobro
pripravljeni. Nihče ni oma-
gal, čeprav so nekateri bili
obuti kar v tenis copate. Pot
smo začeli v dolini Gračnice
in jo končali na Dobrni, še
prej pa smo se na stranicah
združili s pohodniki tretje
etape.«
Komandant tretje etape je
bil Jože Pečečnik. Vodil je
mlade pohodnike od Stranic
do Žlebnika. mesta, kjer je
padel Kajuh. »V tretji etapi
so bili mladi iz žalske in \'e-
lenjske občine. Bilo nas je
115, stalno pa so bili z nami.
tako kot z vsemi etapami tu-
di vojaki iz Postojne. Z nami
so bili tudi pionirji iz večenj-
skih in šoštanjskih šol ter iz
Smartnega ob Paki. Na Gra-
ški gori nam je o bojih Štiri-
najste govoril Milan Pugel. -<
, Komandant četrte d
bil Anton Irmančnik.
iz Mozirja. Mlade je r^
Žlebnika do Ljubneg
je bil zaključek pohod
tos je bilo z nami tudii
dincev iz Ljubljane, o
predstavniki vseh obt
konferenc ZSMS vse
Ijanskih občin. Vseh
dnikov nas je bilo let
ko 500 in imeli smo i
srečo z vremenom, i
da smo nalogo dobro j
I i in da bodo pohodi
leto pomembnejši."
Kulturni program pred Zlebnikovo domačijo, kjer je padel pesnik in član kulturniške skupine XIV. divizije Karel Destovnik-Kajuh.
:
mL,
mRAT UMRETI
ia poti dolgi okoli 150 km od Sedlarjevega do Ljubnega
Mnogi so počitek izkoristili
takole, s sklenjenimi roka-
mi v plesno kolo. Tako so se
tudi malce ogreli, saj posne-
tek prikazuje pohodnike
tretje etape, ki je imela na
svoji poti tudi nekaj snega.
Sicer pa je vsakoletni po-
hod priložnost za sklepanje
novih poznanstev in to ne
samo v koloni, kjer močnej-
ši slabotnejšemu nosijo na-
hrbtnike.
Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega giba-
nja je sklenilo ob koncu leta 1943 v soglasju z vrhov-
nim štabom NOV in PO Jugoslavije poslati na Štajer-
sko vojaško pomoč v obliki dobro oborožene partizan-
ske divizije. Razvoj osvobodilnega gibanja na Štajer-
skem je jeseni zaostajal za drugimi slovenskimi pokra-
jinami, ki so imele že osvobojena ozemlja in korpuse.
Ob koncu leta 1943 je imela 4. operativna cona, kot
najvišje vojaško poveljstvo za severno Slovenijo, samo
okoli 800 borcev in je znatno zaostajala za vojaško
močjo 7. korpusa v Ljubljanski pokrajini in 9. korpusa
v zahodni Sloveniji.
Vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije Josip
Broz Tito je v pismu glavnemu štabu NOV in PO
Slovenije (odslej glavni štab) dne 18. novembra 1943
prvič predlagal, naj bi ena od treh partizanskih skupin
v predvideni nemški ofenzivi delovala v smeri proti
Štajerski in naj bi se združila s hrvatskimi enotami v
Zagorju. V ukazu z dne 23. decembra 1943 se vrhovni
komandant strin^, da se pošlje na Štajersko divizija,
ki bi služila kot ogrodje za tretji slovenski korpus. Dne
5. januarja 1944 je vrhovni štab privolil, naj bi glavni
štab poslal na Štajersko divizijo in ji določil naloge ter
navodila za taktiko.
Glavni štab je določil za pohod na Štajerska 14.
divizijo, ki je imela bogate vojaške izkušnje in preka-
ljene borce. Njena naloga je bila mobilizacija in okrepi-
tev osvobodilnega gibanja na Štajerskem, Koroškem
in v Prekmurju do spomladi 1944, ko so pričakovali
konec nemške moči. Prvotni cilj delovanja Štirinajste
je bila vzhodna Štajerska, kjer bi se divizija lahko
opirala na zaledje hrvaškega osvobodilnega ozemlja.
Glavni štab je zadržal divizijo pod svojim neposrednim
poveljstvom in ji dodelil kot svojega delegata Viktorja
Avblja-Rudija, namestnika političnega komisarja glav-
nega štaba.
POHVALA
VRHOVNEGA KOMANDANTA
MARŠALA TITA
XIV. DIVIZIJI VII. KORPUSA
RSJ, 18. marca 1944. Izražam svojo pohvalo in priz-
nanje borcem. komStndirjem in političnim komisarjem
XIV. divizije VII. korpusa NOV J za junaško in požr-
tvovalno borbo ob priliki zadnje sovražne ofenzive v
Sloveniji.
Vrhovni komandant NOV in POJ
maršal Tito
^7Ti4 NAPRET. doma iz
ra^a nad Laškim. Na po-
» je bila celo pot. torej
'štiri etape. Za pohod je
H dopust. Poleti namera-
Tofovo kolesarsko pot
'^goslaviji in celo potolči
^ov rekord. Kadar je bil
počitka, ni snela nahrbt-
•• tako za pridobivanje
idicije. Pohod ji pomeni
saj tako spoznava
kovinske kraje, nove pri-
ve. srečuje se s kmeti in
^" najbrž ne bo to njen
'^ji tovrstni pohod.
ELIZABETA POGLA-
DEK je doma z Velikih Ra-
ven. Enainsedemdeset let že
šteje in se živo spominja ča-
sov. ko so k njihovi domačiji
prihajali partizani: zima 1944
je bila mnogo hujša kot le-
tošnja. Borci so zvečine pri-
hajali ponoči, treba je bilo
skuhati žgance. krave so da-
jale mleko, pa tudi kaj suhe-
ga sadja se je našlo pri hiši.
Danes se razveseljuje mla-
dih. ki pridejo k njej. rada pa
bi. če bi imeli drugačen
odnos do gorskih kmetij, ki
propadajo.
MELANIJA TKALEC je
dijakinja iz Titovega Vele-
nja. obiskuje gimnazijo. Le-
tos je bila na pohodu že dru-
gič. in sicer na čelu kolone,
ker je v kulturni skupini, ki
sproti pripravlja progranlf
Lansko leto je napisala s po-
hoda najbogatejši spis. Pra-
vi. da je ponosna, ker hodi
po poti Štirinajste divizije,
srečanja z borci so enkratna
doživetja. Želi si. da bi takš-
nih pohodov bilo še več. tudi
tam. kjer so hodile druge
enote.
MIHA ANDREJO, kmet
na Plešivcu. Že od leta 1942
je sodeloval s partizani bolj
otganizirano. priložnostno
pa od začetka okupacije. O
njegovem delovanju je iz
ameriških virov mnogo zve-
del tudi dr. Milan Ževart.
Sam Miha se nikoli ni veliko
hvalil. Nemci so zahtevali,
da daje partizanom v jabolč-
nik uspavalne praške. Tega
seveda ni počenjal, sam pa je
dajal gestapovcem domače
žganje, ki jih je dodobra
omehčalo.
ZVONKO RADOŠEVIČ je
doma iz Splita in je končal
višjo pomorsko šolo. sedaj
pa je v I letniku likovne aka-
demije: »Sem prvič na poho-
du. občudujem organizacijo,
navdušen sem nad lepimi
kmetijami, kjer še živijo lju-
dje. ki so pomagali partiza-
nom. Bil sem pri vojakih, to-
da takšnih pohodov tam ni-
smo doživeli. Tu smo mladi
iz vseh krajev. Neprijetno mi
je le. ko vidim stare in propa-
dajoče domačije, dimnike, iz
katerih se ne vali dim.-
MALČKA PACECNIK je
doma iz Šoštanja, oziroma
tam stanuje, prav doma pa je
z Graške gore. Na pohodu je
bila edina mamica, ki se je
udeležila celotnega pohoda,
in to že tretjič: »Letošnji po-
hod je enkraten, imamo lepo
vreme, veliko lažje hodimo.
Za pohod sem morala vzeti
dopust, delam v Topolšici.
pralnici. Tudi mene na poho-
du najbolj motijo propadajo-
če kmetije. Ta pojav bi mora-
li zaustaviti, kajti v hribih
bomo vsi našli zavetje, če bo
treba. ■•
^^^Prinier z letošnjega pohoda. Tovariška pomoč je neprecenljiva
MAJDA ILIJAŠ, borka
Štirinajste divizije, je govo-
rila zbranim na zaključku
pohoda v Ljubnem. Pozvala
je mlade, da tvorno gradijo
našo samoupravno družbo.
Anton Irmančnik je predal raport narodnemu heroju in komandantu
Štirinajste Tonetu Vidmarju Luki.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
zreče
ZA KMETE JE ZAVAROVANJE NUJA
Življenje na 300 let stari kmetiji Karla Oroža
Trdna in ponosna je kmetija na
obrobju Zreč. kmetija, kjer rod Orožev
domuje že vsaj 300 let. Tu so zrasle
številne generacije, ki so ime in izroči
lo ponesle daleč od tod. Danes gospo-
darita na stari domačiji Karel Orož z
družico Karolino. oče Karel in šopek
deklic -- Marjance, Sonje in Jožice pa
prispevajo svoj del k urejenemu kmeč-
kemu življenju.
Dela na 17 hektarjev veliki kmetiji
ne manjka. Intenzivno obdelujejo 9
hektarjev, v čemer se skriva tudi hek-
tar sadovnjaka, na ostalih osmih pa je
gozd - pravzaprav ga je koristnega le 5
hektarjev, ostalo so frate. Glavno delo
in dohodek prinaša živinoreja, zalo ni
čudno, da so v zadnjih letih največ
vložili v ureditev hleva. V njem raste
27 glav živine, med dobrodušnimi te-
lički pa ponosno dviguje črno glavo
tudi žrebe. Tako - od sedem do deset
komadov goveda letno oddajo. Mleka
pa trenutno ni dovolj za oddajo.
Oroži so kmetovanje po starem že
davno opustili. Z razrastom mehaniza-
cije, z intenzivnim kmetovanjem, so
neločljivo povezani s preskrbo z gorivi
in krmili. "Ce bi ostali brez krmil, brez
nafte, propademo-, pravi gospodar.
Ne le za obdelavo, tudi za prevoze rabi-
jo veliko nafte. Polovico obdelovalne
zemlje imajo namreč kar 3 kilometre
daleč. Brez zalog nafte ne gre. To so že
dobro občutili zadnje čase, ko se je
pojavilo njeno pomanjkanje. Po 20 li-
trov je je bilo mogoče dobiti na črpal-
ki. Da se kmetu ne splača za takšno
količino niti na pot, je jasno. Oroži pa
so nafto potrebovali. Kadar zapade
sneg, v dogovoru s krajevno skupnost-
jo zorjejo krajevne ceste. No. takrat ko
ni bilo nafte, je bil sneg. Da so dobili
potrebno nafto, je morala posredovati
kar krajevna skupnost.
Gospodar Karel in njegovi živijo sre-
di današnjega časa ne le s sodobnim
kmetovanjem. Pri njih je dobro vpelja-
na strojna skupnost za potrebe kme-
tov Zreč in dela Stranic, gospodar pa
je član sekcije za kmetijstvo v občini,
pa še delegat za republiško skupščino
v zboru združenega dela. O delu dele-
gacije za celjsko območje (18 delega-
tov združuje) pravi, da je obsežno, da
se delegati redno sestajajo in da tudi
delegatskih vprašanj ne manjka. »Pro-
blemi so pač številni in cena živine ni
edini,- pravi. "Je pa tako: če ne bodo
perečih kmetijskih vprašanj rešili, bo
mlade težko pridobiti za kmetovanje.
Na našem območju je že sedaj nekaj
zapuščenih kmetij oziroma kmetij
brez naslednikov. V Zrečah se pozna
tudi pomanjkanje kmetijskih pospeše-
valcev. Samo dva sta za te kraje pre-
malo. Gotova pa je za razvoj ali upada-
nje pomembna zakonodaja. Ne vem,
če nas ne bo nova udarila. Toliko je še
nejasnosti. Pa še nekaj se mi zdi po-
membno - za nas kmete, ki vse bolj
delamo s stroji in smo veliko na cestah
vedno preži nesreča in invalidnost. In-
validsko zavarovanje bi strah pred njo
premagalo."
MILENA B. POKLIC
PRIPOMBE OB
SPOMLADANSKI SETVI
Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu
pri celjski občinski konferenci SZDL je do konca ja-
nuarja izvedel posvete po vseh keajevnih skupnostih.
Teme so bile priprave na spomladansko setev, uresni-
čevanje kmetijske zakonodaje in kmetijske davčne no-
vosti. O zadnjem bomo obširneje spregovorili v pri-
hodnji številki, zato na tem mestu le povzetek pripomb
in stališč v zvezi s prvima temama.
Občinski štab za setev v Celju mora takoj izdelati
oceno stanja posevkov in opozoriti kmete na nujne
agrotehnične ukrepe, s katerimi je potrebno izgubo
posevkov omiliti. Kmetje bodo preko pospeševalne
službe obvestili občinski štab o vseh tistih površinah,
kjer je pšenica slabo prezimila. Ce pridelek ne bo v
skladu s pričakovanim, je potrebno pogodbene obvez-
nosti kmeta črtati. Kmetje pa bodo poskrbeli, da bo
vsa obdelovalna zemlja izkoriščena.
Kmetijska zadruga Celje bo na zborih zadružnikov
še podrobneje pojasnjevala potrebe po večji kmetijski
proizvodnji ter usklajevala potrebe po reprodukcij-
skem materialu po posameznih krajevnih skupnostih.
Občinski štab za setev bo vztrajal, da bo KZ zagotovila
ustrezno mehanizacijo za spravilo pšenice, da bodo vse
pogodbene količine v celoti odkupljene in po zagotov-
ljenih cenah.
Sekretariati sekcij za kmetijstvo si bodo prizadevali,
da bodo vse kmetijske površine primerno obdelane in,
da bodo upoštevani vsi potrebni agrotehnični ukrepi
za intenzivnejšo proizvodnjo. KZ Celje je dolžna oži-
veti delo po proizvodnih krožkih in kmetom v podrob-
nostih razlagati vse potrebno za uspešno izvedbo spo-
mladanske setve.
Kmetje ugotavljajo, da so neskladja med proizvodno
in prodajno ceno vse večja. Ob večji proizvodnji hrane
ob takšni neuskladitvi ni mogoče govoriti, zato posta-
jajo vprašljivi celo letni in tudi srednjeročni načrti
pridelave hrane. V celjski občini kaže posebej upošte-
vati izsledke analize o gospodarjenju na hribovitih
kmetijah, ki jo je pravkar izdelal Zivinorejsko-veteri-
narski zavod Celje.
MITJA UMNIK
MLADI IN
KMETIJSTVO
Občinska konferenca
ZSMS Mozirje in Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga
Mozirje pripravljata za jutri
ob 16. uri v prostorih zadruž-
nega doma v Novi Štifti kviz
pod naslovom "Mladi in
kmetijstvo«.
Na kvizu bodo sodelovali
aktivi mladih zadružnikov iz
mozirske občine, pomerili
pa se bodo v znanju iz kme-
tijske zakonodaje, hranilno
kreditne službe, sadjarstva,
vinogradništva, strojništva,
rastlinske proizvodnje, živi-
noreje in družbenopolitične
prakse.
T.T.
ZA KMEČKI IZLET ŽE 760
PRIJAV
v uredništvo še vedno prejemamo resnično številne prijave
vseh tistih, ki bi rade z nami potovale na jubilejni, deseti izlet
»100 kmečkih žena prvič na morje« 19. in 20. marca v hotel
Eden v Rovinj. Do srede zjutraj smo v uredništvo dobili že 760
prijav, kar pomeni kolono 12 avtobusov! Zal pa bo seveda tudi
tokrat ta kolona občutno manjša in v njej prostora za samo 100
potnic!
V uredništvu imamo že skoraj vse pripravljeno za deseti
izlet. Harmonikarja bosta tudi tokrat Vili Sumer in Heri Ku-
zma, za humor bo poskrbel Celjski Poldek, ki je za to prilož-
nost že napisal pesmico, katero bo do Rovinja in večerne
prireditve, kjer bo igral naš stalni gost, ansambel Vikija Ašiča,
naučil vse potnice. Generalni pokrovitelj je letos Kovinotehna
in tudi izpred njene poslovne stavbe na Mariborski cesti se
bomo odpeljali z dvema Izletnikovima avtobusoma. Z darili in
nagradami že pomagajo Jutranjka in Kopitarna iz Sevnice,
Cinkarna Celje ter zasebni obrtnik Emil Koprivec iz Celja.
Pridružili se bodo seveda še drugi. Novost na letošnjem izletu:
obiskali bomo tudi DO Droga v Portorožu, ki upravlja s soli-
nami. Prihodnji teden naj srečnice že pričakujejo vest o ugo-
dnem žrebu. Verjemite, žal nam je, da ne moremo popeljati
vseh!	T.VRABL
spomladanska setev
PRAVOČASNE PRIPRAVE
m
Oživljena tudi sekcija kmetijskih novinarjev
S spomladansko setvijo
naj bi v Sloveniji pokrili
53,000 hektarjev s pšenico,
6.000 s sladkorno peso,
65.000 hektarjev s koruzo za
zrnje, krompir pa naj bi zav-
zel največ 32.000 hektarjev
površin. Prav pri krompirju
naj bi površine celo zmanj-
ševali, pa več pridelali na
manj njivah.
Bistven poudarek v akciji
HRANA 82 je izboljšanje
tržnosti poljščin in delo za
naročeno proizvodnjo, da
bomo lahko zadovoljili tako
potrebe domačega trga, pre-
delave in izvoza. Pri krom-
pirju je že pripravljen pose-
ben samoupravni sporazum,
ki pomeni tudi tesnejšo po-
vezavo med pridelovalci,
predelovalno industrijo in
trgovino. Za pšenico je skle-
njenih pogodb za odkup
okrog 45.000 ton.
Glede reprodukcijskega
materiala pa je kljub deviz-
nim težavam uspelo zagoto-
viti vsaj približno zadostno
količino gnojil. Uvoz 16.000
ton dušičnih gnojil je v te-
ku. Za zaščitna sredstva je
zbrana šele polovica deviz,
semen zagotavlja Semenar-
na dovolj - 2.000 ton seme-
na koruze bo dovolj. Devize
so tudi zbrane za uvoz re-
zervnih delov, vendar uvoz
že ni sproščen.
O tem smo se pogovarjali
na prvem sestanku ponov-
no oživljene sekcije kmetij-
skih novinarjev Slovenije,
ki ga je sklical Kmečki glas.
Sekcija naj bi se v prihod-
nje redno sestajala.
MITJA UMNIK
Dr. Julij Saje-Hakim, sani-
tetni referent v Levstikovi
brigadi je v začetku julija
1944 odšel v VII. korpus od-
koder je po nalogu GI. štaba
NOV in POS odšel kot refe-
rent za bolnice na območju
IV. operativne cone. Najprej
je organiziral sanitetno šolo
(tečaje) za bodoče bolničarke
in bolničarje v partizanskih
bolnišnicah in gradnjo parti-
zanske bolnišnice »Nova
Štifta«, ki bo prevzela ra-
njence pri osvoboditvi
Zg. Savinjske doline, zato so
že potekale priprave. V av-
gustu pa je organiziral grad-
njo še druge bolnišnice v
Lučki Beli, ki so jo sprva
imenovali »Sova« pozneje pa
»Solčava«. Pri organizaciji
partizanskih bolnišnic je so-
deloval tudi komisar Franc
Podstudenšek-Rok, ki je bil
na tem terenu že prej.
Dr. Julij Saje-Hakim je bil
prvi v partizanski bolnišnici
»Nova Štifta«, ki je vodil
operativno službo. Poleg
službe je po potrebi odhajal
še v ostale bolnišnice, tudi v
Robanov kot. Konec oktobra
1944 pa je po nalogu dr. Pe-
tra Držaja, ki je med tem ča-
som prevzel vodstvo vojne
sanitete štaba IV. operativne
cone prišel v »Novo Štifto«
nadzorni kirurg, poročnik
dr. Virgil Krasnik-Svato, ki
je bil prej upravnik VPB
»Celje« že od njenega začet-
ka gradnje in nadzorni ki-
rurg vseh partizanskih bol-
nišnic v Savinjski dolini. Na
njegovo mesto pa je prišel
dr. Dušan Sober. Kot kirurg
je v bolnišnico »Celje« hodil
dr. Robert Kukovec, ki je bil
hkrati kirurg in vodja con-
ske kirurgične ekipe, tedaj
stacionirana v osvobojenem
Ljubnem. Dr. Julij Saje-Ha-
kim je po tej spremembi
vršil kontrolo po bolnišnicah
o preskrbi hrane, konspiraci-
ji in zdravljenju ranjencev.
PRIPRAVE ZA
TRANSPORT
RANJENCEV V
ITALIJO
Ker so bila na letališču pri
Rečici ob Savinji do 15. no-
vembra 1944 končana vsa
potrebna zemeljska dela, ni-
so pa bile končane še vse po-
trebne organizacijske pripra-
ve, tudi letališče še ni bilo
dovolj varno zaradi razmoče-
nega zemljišča, so uprave
partizanskih bolnišnic imele
nalog, da sestavijo sezname
pacientov, ki bi lahko odpo-
tovali s transportnim avio-
nom v Italijo. Ohranjen je
seznam iz bolnišnice »Nova
Štifta« v Podvolovljeku:
Piše:
ANTON IKOVIC
»Uprava VPB - Z
Položaj, dne 22. XI. 1944
Šefu sanitetnega odseka 11-B
in šefu kirurške ekipe 11-B	(prip. A. I.)
Spisek ranjencev za transport:	Rojen kje:
L. Stev. 1 Krivec Vincenc, partizan 1. č. I. bat. XI. br.	Jesenovo
L. štev. 2 Golob Ivan, politkomisar, 2. č. II. bat. I.U.B.	Gojzd 34
L. štev. 3 Hudi Jože, bolničar 3. č. I. bat. XIII. br.	Hrastn k
L. štev. 4 Funkel Mihael, partizan 3. č. II. B. XIII. br.	Zidani most
L. štev. 5 Bitenc Alojz, član gosp. kom. za Štajersko Rečica ob Sav.?
S. štev. 6 Golob Jože, partizan, 3. č. III. b. I. br.	Nova Štifta
S. štev. 7 Buland Paul, partizan VDV Kor. bat.	Francija
L. štev. 8 Ločan Anton, desetar 3. č. II. b. I. br.	Topolšic
L. štev. 9 Hrastnik Franjo, partizan, L č. II. b. L br.	Sm. ob Paki
L. štev. 10 Lesjak Ivan, desetar 3. č. IV. b. I. br.	Št. Janž - Velenje
S. štev. 11 Zdovc Franc, partizan 3. č. I. b. XI. br.	Šmartno SI. Grad.
L. štev. 12 Lenič Jože, obveščevalec II. U. B	Ilir. Bistrica
S. štev. 13 Pačnik Lovrenc, (Kostja) intendant II. b. VKO	Sv. Johan - Dravograd
Ranjenci, transportirani v ležečem položaju so označeni z veliko črko L. Velika črka S je
pomenila, da se ranjenec lahko transportira v sedečem položaju.
Sporočam, da moram dva ranjenca od teh še preskrbeti za transport in sicer eden težek
prelom stegnjenice, ki močno gnojno sicenira in ni primeren za imobilizacijo z Diterichovo
opornico, ampak je neobhodno potrebno zlomljeni ud zamaučiti. Pri drugem je potrebno
položiti levi zgornji ud na obdukcijsko opornico. Upam, da bom tekom današnjega dneva
prejel potreben gips, jutri dopoldne delo končal, popoldne pa krenil naprej.
s f _ s n	Nadzorni kirurg - poročnik:
1. r. Svato
Torej transport navedenih ranjencev, ki bi se moral izvršiti iz bolnišnice »Nova Štifta« 23.
XI. 1944 popoldan, se zaradi navedenih vzrokov ni izvršil, in se je odložil za poznejši čas.
V mesecu novembru in decembru se je število nepremičnih ranjencev toliko povečalo, da
se je zopet napravil dopolnilni spisek ranjencev za transport.
L. štev. 14 Balantič Franc, partizan 1. č. III. b. K. O.	Kam. Bistrica
S. štev. 15 Jančigaj Viktor, partizan Kamn. zasav. voj. podr.	Dole - Moravče
L. štev. 16 Bah Cvetko, partizan zaščit, bat. 4. op. cone	Pi štanj
L. štev. 17 Ajnik Anton, kurir 4. operativne cone	Lenart G. grad
L. štev. 18 Jelar Franc » Gaj«, partizan VDV	Letuš
L. štev. 19 Robuda Franc, partizan 1. č. IV. b. XIII. br.	Vel. Kamc - Senovo
L. štev. 20 Volte Andrej, partizan 1. č. I. b. XIII. br	Šmarjeta - v Rožu
L. štev. 21 Ambrož Stanko, partizan 1. č. I. b. XIII. br	Muretinci
L. štev. 22 Kremar Mihael, partizan 1. č. II. b. II. br.	Vitanje
L. štev. 23 Valte Franc, nam. komandanta mesta Ljubno	Ljubno ob Sav.
L. štev. 24 Cander Anton »Zvonko« 2. č. II. b. XIII. br.	Zibika
S. štev. 25 Žumer Martin, minerski vod II. U. b.	Makole
L. štev. 26 Vršnik Martin, partizan 3. č. IV. b. I. U. B.	Solčava
S. štev. 27 Bernik Janez, partizan 3. č. III. b. I. U. B.	Moste
Na tuk. postojanki se nahajata dva ranjenca, ki sta vnešena v spisek te postojanke za
evakuacijo, ki pa sta bila vpisana že v spisku prejšnjih postojank. Zato jih je treba v spiskih
dotičnih postojank črtati. Ta ranjenca sta Jelar Franc - preje pri Tonetu in Cander Anton -
preje pri Krnu. Vsega 20 ležečih in 7 sedečih za transport.
s. f. - s. n.	Nadzorni kirurg
L. r. Svato
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
rupist mozirje
rEMEUlTA OBNOVA!
^fOpičle nočitvene zmogljivosti
•^lozirski Turist, enovita
Pi;tinska delovna organiza-
s sedežem v Nazarjih in z
ji^imi. kmalu pa najbrž de-
ptimi obrati v mozirski ob-
jni j^ predvidena za tiosilca
pstinstva in turizma v Zgor-
ii Savinjski dolini. Seveda.
[ upo.^tevamo celovitost tu-
^tične in gostinske ponud-
E. moremo k tej celovitosti
iTiozirski občini prišteti še
piečki turizem spodbujajo-
p Zgornjo Savinjsko kme-
Sjko zadrugo Mozirje in tu-
i nekaj njenih manjših go-
[inskih obratov ter seveda
ps zasebni gostinsko-turi-
li^ni zasebni sektor, ki je tu-
'i dokaj močan.
Turist Mozirje je bil kon-
etn 1980. leta v dokaj težki
jnančni situaciji, s kar občit-
irni izgubami preko dva mi-
^ona dinarjev. Ta izguba se
»v manjšem obsegu še drža-
j v prvem četrtletju lanske-
;a leta. nato pa je Turist, kot
iravimo, zlezel na zeleno po-
lovno vejo. Letošnje leto je
'glavnem pričakal poslovno
ispešno, k čemer najbrž
eenkrat še ni veliko vpliva-
D članstvo v SOZD Merx
;elje. Res pa je. da se je v
ikvirih velikih turističnih
imbicij Merxa tudi mozirski
"urist naenkrat bolje poču-
jl. Lani so zlasti povečali
»rodajo vin. piva in brezal-
toholnih pijač, dodobra utr-
lili poslovno in samouprav-
10 organiziranost, vzpostavi-
i večji poslovni red in evi-
lence ter izvedli praktično
rse priprave, da z letošnjim
etom ob nekaterih celovitej-
lih in naložbenih načrtih na-
laljujejo z drugo fazo svoje
(anacije. Le-ta pa je v veliki
meri odvisna predvsem od
uspešno uresničene obnove
gostišč, gostinskih zmoglji-
vosti. ki se jim morajo kaj
kmalu pridružiti še poveča-
ne nočitvene zmogljivosti,
saj z dosedanjimi nekaj čez
sto posteljami Turist komaj
zasluži ime nosilca razvoja
na področju gostinstva in tu-
rizma.
Pa prav o tem razvoju ne
moremo uporabiti dosti la-
skavih besed, saj je po sploš-
nem mnenju vsaj kar velja za
Zgornjo Savinjsko dolino, še
vedno prepočasen.
Drugo vprašanje, o kate-
rem v Turistu dobro razmiš-
ljajo, je stvar kakovosti in
kompletiranosti gostinsko
turističnih storitev. Današ-
nja situacija je takšna, da niti
Planika v Ljubnem niti Rin-
ka v Solčavi - ta je za omejen
čas celo v najemu pri zaseb-
niku - ne moreta prevzeti v
celoti večje skupine turistov
oziroma gostov. Ta skupina
pa je že lahko navaden in
poln avtobus go.stov.
Zastavlja se torej resno
vprašanje naložb, ki jih že
vsebujejo zadnji načrti v ok-
virih srednjeročnega razvoja
občine, pa tudi ob močnej-
šem sodelovanju SOZD
Merx in njegovih načrtov, ki
zadevajo to turistično zani-
mivo območje, polno narav-
nih lepot, ki jih je mogoče na
veliko uživati tako v letnem
kot zimskem času.
Ideja o novem hotelu pri
Savinjskem gaju v Mozirju
naj bi bila ena od prvih stop-
nic k pogumnejšemu zama-
hu na turistično-gostinsko
področje v tem območju, če-
prav se človek vendarle ne
more iznebiti nekaterih pre-
teklih in splošno jugoslovan-
skih slabih izkušenj, ki so
razvoj turizma v glavnem na-
slonile na zidavo hotelov, po
možnosti dragih in takšnih,
ki so kar naprej plavali v iz-
gubarskih vodah. Znani turi-
stični delavec je prav o takš-
nem hotelskem turizmu
pred leti izjavil, da so to »si-
romaki v frakih«..
V Turistu so trezni ljudje,
ki realno razmišljajo in vedo.
da so stopničke do ugledne-
ga položaja gostinske delov-
ne organizacije bolj na gosto
razmeščene in, da je osnova
v temeljitem izboljšanju ob-
stoječega stanja, predvsem
izboljšanju kakovosti in ce-
lovitosti gostinsko-turistične
ponudbe. Dokler obstoječe
zmogljivosti ne zagotavljajo
večjega kosa kruha za eno-
stavno reprodukcijo, ali vsaj
delček razširjene, potem
najbrž ni odveč tudi nekaj
strahu, da bi mozirski Turist
tudi z novim hotelom sam
zmogel vsa bremena, ki se
od njega zahtevajo in priča-
kujejo. Eno so želje in lepi
načrti, drugo pa stvarnost in
postopnost.
Edino vsi združeni družbe-
ni dejavniki z zagotovljenimi
sredstvi, predvsem pa zdru-
ženo delo v Zgornji Savinj-
ski dolini in še drugje, pa v
povezavi z močnimi celoviti-
mi sistemi, kot je lahko in
hoče biti SOZD Merx Celje,
morejo zagotoviti stvaren in
postopen ter pogumnejši
razvoj gostinstva in turizma
v tej naši, tako dolgo že ope-
vani alpski dolini.
MITJA UMNIK
pustne prireditve
PUST V CEUU BO
Karneval v Titovem Velenju
Čeprav so celjski pustni karne-
vali že pred leti zamrli pa to ne
pomeni, da na letošnjega Pusta
ne bomo imeli v Celju temu pri-
merne prireditve. Na pobudo
Občinske konference SZDL sta
se odločila, da pustno prireditev
pripravita ZKO in Zavod za kul-
turne prireditve pod naslovom
MALE PUSTNE SKRIVNOSTI
VELIKIH MOJSTROV v stilu
kuharskih nasvetov. Prireditev
se bo začela na pustni torek ob
15.30 na platoju Trga V. kongresa
v Celju. Sodelovali bodo: Savinj-
skih 7, Pihalni orkester Male Do-
le, Zabavni orkester Centra za
klubsko dejavnost pri Občinski
konferenci ZSMS Celje, Borut
Alujevič in člani Kulturnega
društva Zarja Trnovlje.
PUSTNO PRIREDITEV pri-
pravlja tudi trnoveljska Zarja in
sicer na pustno soboto in pustni
torek v svojem kulturnem domu
v Trnovljah pri Celju. Obakrat se
bo pustno rajanje začelo ob 20.
uri. V soboto bodo igrali Vokali
in v torek Savinjskih 7. Obljub-
ljajo doslej po nagradah najdra-
gocenejšo maškarado!
KARNEVAL pripravljajo tudi
v Titovem Velenju in sicer v to-
rek ob 14. uri, ko bo povorka
pustnih šem krenila iz Starega
Velenja po mestu in se ustavila
na platoju pred Rdečo dvorano.
Podobno veselo bo verjetno tudi
po drugih kraiih celjskega ob-
močja.
T. VRABL
PRIJETNO
KOPANJE
Zimski bazen na Dobrni
v teh dneh privablja ne sa-
mo tiste, ki tukaj iščejo
zdravja, ampak tudi števil-
ne druge kopalce. Se po-
sebno živahno je bilo v teh
dneh, ko so bile počitnice,
čeprav zdraviliška voda za
otroke ni najbolj primerna.
Se več mladih in tudi sta-
rejših pa je bilo v celjskem
in velenjskem bazenu.
T. TAVČAR
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
70 let gasilskega društva gaberje
DOM BI RADI OBNOVILI
Občinska in društvena priznanja zaslužnim
Člani Gasilskega društva
Gaberje so se pred dnevi
zbrali na svoji redni letni
konferenci, da bi ocenili last-
no aktivnost, začrtali naloge
za tekoče leto in širši družbe-
ni skupnosti pokazali, da
kljub izrednim težavam
usepšno izpolnjujejo začrta-
ne naloge. To zadnje jim ni v
celoti uspelo, saj na konfe-
renco ni bilo niti predstavni-
kov krajevne skupnosti niti
predstavnikov skupnosti po-
žarnega varstva oziroma Ob-
činske gasilske zveze, tako
da je tudi kritika na njihov
račun bila umestna.
Skoraj 100-članski kolek-
tiv, ki ima izredno močno ka-
drovsko zasedbo - več kot
60% članstva ima različne
častniške nazive, 28 članov
pa ima gasilske izpite - je
samo v letu 1981, poleg
uspešno izpeljanega celotne-
ga programa, opravil kar
8152 ur požarnih straž in kar
1160 ur lastnega udarniškega
dela. Le takšen način dela
jim je omogočil, da so se loti-
li obnove svojega doma v
Gaberju. ki je že te dni v novi
podobi in ki obnovljen zno-
va privablja zlasti nove in
mlajše kadre. Ponosni so na
svoje amatersko delo. zlasti
še. ker uspehe dosegajo z žu-
lji lastnih članov in ker so za
obnovo doma brez pomoči
družbene skupnosti zbrali
preko 170.000 din.
Čeprav sami pravijo, da je
njihovo delo najboljše ta-
krat, kadar ni požarov, pa so
tudi v preteklem letu uspeš-
no intervenirali na več poža-
rih v Celju in okolici. Zlasti
so se namučili ob gozdnem
požaru v vSelcah in v Košnici.
Na letni konferenci je priš-
lo do izraza tudi nadvse
uspešno sodelovanje Gasil-
skega društva Gaberje s Par-
tizanom Gaberje, ki postaja
že prava tradicija.
Društvena priznanja, ki jih
je ob zaključku konference
podelil predsednik Vili Spat,
so za svojo izredno prizadev-
nost in aktivnost prejeli: Edo
Gajšek, Pavel Komerički,
Stanko Vidmar, Rafko Koro-
šak in Franc Kocijančič. Po-
leg njih pa so Gasilske pla-
menice III. stopnje dobili še
Rafko Korošak in Alojz Re-
bevšek, občinsko gasilsko
priznanje I. stopnje pa Franc
Mauc. Dobljena priznanja pa
so ob zaključku izzvenela v
obvezo in obljubo, da bodo
tudi letošnje jubilejno leto
kronali z novimi rezultati.
Ker jim je osnovni program
bil prežet z mislijo, da je vi-
soki jubilej najbolje dostoj-
no proslaviti z delovno aktiv-
nostjo, v kateri ima osrednje
mesto realizacija prireditve
ob 70-letnici in dokončanje
obnove dol a (fasada, stre-
ha, dimniki), zato ni razloga,
da njihovi obljubi ne bi ver-
jeli, zlasti še, ker so s prete-
klim delom to že dokazali.
METOD TREBICNIK
' \
REZERVNE
VOJAŠKE
STAREŠINE V
VOJNIKU
so imele svojo letno vo-
lilno konferenco, kjer so
med drugim tudi pregle-
dali lani opravljeno delo.
Navzoči so ocenili, da so
lani sprejete naloge ure-
sničili, istočasno pa so
opozorili tudi na nekaj
problemov, ki jih bo tre-
ba letos odpraviti. Kra-
jevna organizacija ZRVS
v Vojniku je uspešno so-
delovala s krajevno skup-
nostjo, svoj prispevek pa
je dala tudi v akciji
NNNP in »Kozjak«, do-
bro pa sodelujejo tudi z
vojniško osnovno šolo ter
njihovim obrambnim
krožkom. Ob Dnevu JLA
so pripravili proslavo,
kjer so sodelovali pred-
stavniki KO ZRVS, Kul-
turnega društva France
Prešeren in vojaki celjske
garnizije.
IZOBRAŽEVANJE
REZERVNIH
VOJAŠKIH
STAREŠIN
Občinska konferenca
ZRVS v Celju je pripravi-
la za svoje člane predava-
nje o splošnem vojaškem
ter strokovnem izobraže-
vanju. Predavanja so
izvajali po KO ZRVS in
krajevnih skupnostih.
Zdaj so že tudi izvedli let-
ne konference in izvolili
nova vodstva.
VIKTOR DOBRISEK
teharje in štore
USPEŠNI GASILCI
Več kot 60'letna tradicija
Teharsko gasilsko društvo
obstoja že več kot 60 let in
beleži v svoji bogati delovni
društveni kroniki veliko
uspehov, saj so velikokrat
segali tudi po najvišjih gasil-
skih odličjih v Sloveniji. La-
ni so ob svojem 60. jubileju
prevzeli nov gasilski avto-
mobil, kar so proslavili z ne-
katerimi sosednjimi društvi
z veliko verižno vajo. Tehar-
ski gasilci so se do leta 1961
dosti ukvarjali tudi s kultur-
no, gledališko dejavnostjo.
Teren požarne varnosti te-
harskih gasilcev je obširen
in težaven, saj je hribovit,
prav tako sodijo v,to območ-
je železarski obrati, skladi-
šča in deponija v Bukovžla-
ku ter odlagališče odpadkov.
Vse to zahteva še posebno
požarno varnostno preventi-
vo in zaščito. Koncem ja-
nuarja so teharski gasilci
imeli občni zbor, na katerem
so za zelo uspešno ocenili
svoje delovanje.
Društvo nastopa s petimi
desetinami, od katerih sta
dve pionirski, kar kaže na
poseben odnos in dobro ka-
drovsko politiko teharskih
gasilcev. To pa ima ugodne
posledice tudi pri splošni
družbenozaščitni vzgoji kra-
janov.
Za lansko leto se teharski
gasilci lahko pohvalijo s po-
sebno ugodnim letom, saj so
v vsej svoji dolgoletni zgodo-
vini zabeležili na svojem ob-
močju najmanj požarov.
Tako kot teharski gasilci
se pohvalijo s svojim delom
tudi štorski, ki so na svojem
zadnjem občnem zboru oce-
no o svojem delu spet znali
popestriti s kulturnim spore-
dom. To pot so se odrezali
člani mešanega pevskega
zbora Zelezarji pod vod-
stvom Bojane Jurkovnik. Za
lansko leto je značilno izre-
dno veliko število tekmuje-
čih skupin - toliko kot lani,
jih še ni nikoli nastopilo.
Odrezali pa so se vsi po vrsti.
Druga značilnost štorskih
gasilcev je velika povezanost
s krajevno skupnostjo, ki se
kaže ne samo v požarnovar-
nostnih akcijah, ampak tudi
pri vseh drugih.
Plodna dejavnost, izkuše-
nost in strokovna organizira-
nost - to so prvine dela štor-
skih gasilcev, ki jih že več let
vodi neumorni Štefan
Krumpak.
Najbolj razveseljivo pa je
dejstvo, da med štorskimi
gasilci prevladujejo mladi,
kar je nedvomno rezultat na-
črtne kadrovske politike
društva, ob logični material-
ni in drugačni podpori žele-
zarne Store. To pa je tudi ga-
rancija za dobre požarnovar-
nostne razmere tudi v bo-
doče.	MITJA UMNIK
Posnetek je nastal pred fi-
nalnim tekom na 400 m ovi-
re na Mediteranskih igrah v
Splitu leta 1979. Rok je ta-
krat v odličnem teku bil
močnejši od vseh nasprotni-
kov, zmagal je, osvojil zlato
medaljo in dosegel odličen
čas 49,70! Kdaj bo spet
tako?
' Foto: T. VRABL
ROK ZNOVA POŠKODOVAN
Kaj se dogaja z najboljšim
celjskim atletom Rokom Ko-
pitarjem? To je vprašanje, ki
zanima vse ljubitelje športa
ne samo v Celju, temveč tudi
izven njega. Lanska sezona
je bila za Roka zaradi težje
poškodbe izgubljena. Vse te-
žave je uspešno prestal, tudi
terapija je bila dobra in Rok
je že pred novim letom začel
domala normalno trenirati.
Takšen trening je trajal vse
do pred štirinajst dni, ko se
je znova pojavila poškodba,
tokrat na drugi nogi.
Ko smo se ob srečanju ob
Novem letu z njim pogovar-
jali, je bil poln optimizma
pred letošnjo sezono. Ko pa
smo ga pred zaključkom re-
dakcije poklicali domov, je
bil njegov glas žalosten:
»Kaj naj rečem, smola me
spremlja. Uspešno sem se
vrnil na trening, zdaj pa zno-
va poškodba. Ne vem, mor-
da je do nje prišlo tudi zaradi
kakšnega delčka v napač-
nem treniranju. Noga me bo-
li in zdaj hodim vsak dan zju-
traj na terapijo v celjsko bol-
nišnico. Zame skrbi dr. Silvo
Krelj, pred leti sam odličen
športnik rokometaš. Po tej
terapiji se vozim na kopanje
na Dobrno. V popoldans\
času treniram, vendar z ti
no zmanjšano kapaciteto
Kako je potem z letoj
sezono?
»Nič kaj dobro ne kazj
začetku marca bi že mora
priprave v Atene v Grčij(
verjetno s tem ne bo nič.
nima smisla hoditi če te
kaj boli in nisi zdrav.«
Malo je bilo bo razgo^
optimizma v Rokovih b
dah in napovedih za letoi
leto. Bo pa res smola, č(
izgubil še eno sezono. U
mo, da bo terapija v cel
bolnišnici in na Dol
uspešna ter da bomo po (
šem času lahko znova op
vali Roka Kopitarja v nj(
vi specialni disciplini, kj*
toliko obetal (uvrstite)
sam svetovni vrh, peti
moskovski olimpiadi!) -
ku na 400 m ovire.
TONE VRA
prejeli smo
BRODET PO CELJSKO
ali nastop Ribi je čorbe v hali Golovec
Hura, so zavpili mladi in
malo manj mladi privrženci
te uspešne skupine, mame in
očetje pa so se prijeli za gla-
ve. saj so takšni navdušenci,
zaradi prevelike gneče na
koncertu iste skupine v Za-
grebu do smrti pohodili ne-
ko deklico.
Skratka, po dolgem času je
bil v Celju spet -pošten«
koncert. Organizatorji so se
za varnost obiskovalcev in
nastopajočih še posebej po-
trudili, za red pa so skrbeli
številni redarji in varnostni-
ki. Odprta so bila vsa vrata in
vratica, tako da do gneče
pred vhodom ni prišlo in kar
se tega tiče, je bilo vse v naj-
lepšem redu. Sicer pa tudi
gledalcev, oziroma poslušal-
cev ni bilo toliko kot v Za-
grebu saj je bilo po uradnih
podatkih 2100 obiskovalcev.
Najbolj vroči navdušenci
so se nagnetli pred oder, ki je
bil od množice oddaljen do-
brih deset metrov. Prazen
prostor pa je bil ograjen s
provizorično ograjico in re-
darji so pazili, da mladina ne
bi pridrla čisto pred oder (ali
morda celo na oder). Množi-
ca je valovala in pritiskala
naprej, redarji pa so jo poti-
skali nazaj. Ker pa poskaku-
joče mase teles niso obvlada-
li zgolj s potiskanjem, so se
jih nekateri redarji, ki so iz-
gubili potrpežljivost, tudi fi-
zično lotili.
Marsikateri mladenič in
celo mladenka v prvi vrsti
sta se kaj hitro streznila ob
zelo konkretnem opozorilu,
da je treba stati točno ob
ograji in pika.
Seveda pa je ta »konkretna
opozorila« opazil tudi pevec
in vodja »Riblje čorbe« Bora
Dordevič, ki je po predho-
dnem (neuspelem) opozorilu
organizatorjem, treščil mi-
krofon ob tla in demonstra-
tivno zapustil oder. Večina,
ki ni vedela za kaj gre, je osu-
plo obstala. 2e smo pomisli-
li, da se koncert ne bo na
Ijeval, ko se je na odru t3C(
vil Bora in opravičil svoj^
pad" češ, da pač ne moregj
dati, kako redarji pretep
mladino. Njegove besede
izzvale splošno rjoveče ni
dušenje, predvsem prizaj
tih. !
O samem nastopu -Rikj
čorbe« ni potrebno dosti
sedičiti, saj je to edina ji
slovanska skupina, ki
uspeva navduševati tako
vilno in starostno pestro
činstvo.
Riblja čorba. Tukaj je, r
je.	SAŠA JAl
»OTROCI PO NAROČILU« V
LAZIŠAH
Minulo nedeljo je kulturno društvo v Lazišah nad B
skimi Toplicami priredilo veseloigro z zgoraj omenjei
m slovom. Lahkotna komedija je razvedrila obiskovalce
mladim Lazišanom vedno napolnijo šolski razred z odr
Društvo, ki bo prihodnjo nedeljo imelo občni zbor, je s
za en dosežek bogatejše.
DEMONSTRACIJA OBREZOVANJA
Približuje se čas, ko bodo mnogi stopili v svoje vrt(
sadovnjake in vinograde ter pričeli s pomladanskimi c
Strokovnjaka ing. Tone Jureš ter vrtnarji iz vrtnarije Med
bodo vsem, ki jih to še posebej zanima, prikazali, kako
pravilno obrezujejo vrtnice, sadno drevje in brajde. Dem
stracija bo danes popoldne na vrtu Franca Ikovca na Lji
Ijanski cesti 44 v Celju, prireja pa jo Hortikulturno druš5
Celje.
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
alpinistični kotiček
ZOPET VRHUNSKI
^ZPON CELJANOV
\ pa lahko teden za tednom
Lvorimo o večjih ali manj-
fch uspehih celjskih alpini-
^ov in nekajkrat tudi o vr-
mnskih stvaritvah, ni gola
lučajnost. Letošnja zima je
zjemna po treh stvareh. Po
lekako triletni stagnaciji
iriiskega alpinizma v Celju,
p letos na delu poleg starih
preizkušenih alpinistov,
ii-vič resno tudi mladi ple-
alci. Lahko jih imenujemo
^ova generacija, ki se tudi ob
jajslabših pogojih v steni ne
brača v dolino. K uspehu je
pripomogla tudi letošnja
jgodna zima, z dolgotrajnim
lepim vremenom, ne pa tudi
r dobrimi razmerami v ste-
nah. In še tretje, kar žene al-
piniste v najtežje: v načrtu
(ta kar dve odpravi Celja-
nov, in če gre vse po sreči, bo
prva že letos, ob izmenjavi z
•uskimi alpinisti, pri čemer
tli 15 Celjanov preizkušalo
[nanje in vzdržljivost v štiri-
Isočakih zahodnega Kavka-
ta, Rusi pa v naših Savinj-
skih in Julijskih Alpah. Dru-
ja pa je prva celjska odprava
ir Himalajo, na enega najbolj
skrivnostnih in dosedaj naj-
bolj nedosegljivih vrhov nad
Katmandujem - Gauri Shan-
iar. O tem velikem načrtu za
leto 1983 bomo pisali po-
jrobneje še večkrat, zdaj pa
t preplezanim smerem.
30. 1. se je ženska naveza
Sah-Markuš povzpela po
Kotliški grapi na Brano in
sestopila po Siji Brane na
Okrešelj. Vzpon je motil izre-
dno močan veter, kar sta
okusila tudi plezalca Tržan
in Horvat v Zahodni grapi in
Južnem grebenu Ojstrice.
, 6. 2. sta Palir in Jevševar
ponovila Staro smer v Ospu
pri Trstu, ocena V.Ag. Isti
dan so bili uspešni še: Smo-
diš in Golob v Vzhodni sme-
ri Male Rinke, Pepevnik in
Skale Marinka v Vzhodni
steni Križa, Vodišek in Jošt
(AO Šoštanj) v Stebru Štajer-
ske Rinke, Povše in Okrogar
Polona v Beli piramidi Tur-
ške gore in Horvat in Pepev-
nik s pristopom na Prestrel-
nik v kaninski skupini.
7. 2. ponovijo Mazej, Smo-
diš, Laznik in Golob Belo pi-
ramido in Cadovo v Turški
gori, isti dan beležimo tudi
15 pristopov na Malo Rinko,
Štajersko Rinko in Križ, kro-
na vsega pa je sijajen uspeh
Cankar Slavka in Srot Boja-
na, ki sta v dveh dneh pono-
vila Direktno smer Štajerske
Rinke, tokrat prvič z direkt-
nim izstopom na vrh. Več
kot 10 let je že, kar je bila
smer prvič pozimi ponovlje-
na (brata Golob) z izstopom
po gredini med Malo in Šta-
jersko Rinko. Kljub pršiču,
ledu v ploščah in kaminu, ter
precej nizki temperaturi sta
oba plezalca izstopila brez
vsakršnih problemov in s
tem vzponom samo še obo-
gatila vrsto zimskih ponovi-
tev, ki nosijo najvišjo težav-
nostno oceno.
Vreme v gorah je še vedno
lepo, pogoji pri vzponih pa
dobesedno zahrbtni. Menju-
je se napihan pršič, močna
kložasta površina in zelen
led, kar je letos terjalo žal že
7 smrtnih žrtev. Zato ponov-
no opozarjam na skrajno
previdnost že pri normalnih
vzponih in nujnost, da mora
biti vsak, ki se podaja nad
gozdno mejo, popolno zim-
sko opremljen in dobro
izvežban v zimski plezalni
tehniki.
CIC
17. POHOD NA STOL
Letos bo že sedemnajstič zapovrstjo pohod na Stol, na
katerem se bo zbralo veliko mladine, borcev NOB in aktivi-
stov OF, alpinistov, gorskih reševalcev, tabornikov, članov
TVD Partizan, vojakov, pripadnikov TO in drugih. Pohoda
se bodo tudi letos udeležili planinci iz Titovega Velenja.
Udeležence pohoda opozarjamo na dobro planinsko
opremo, red, disciplino in strpnost. To je tudi porok, da bo
pohod uspel. Udeležence pohoda opozarjamo tudi na to, da
spoštujejo navodila vodij izletov, alpinistov in gorskih stra-
žarjev. Med številnimi udeleženci pohoda s celjskega ob-
močja bo tudi za dva avtobusa planincev iz Titovega Vele-
nja.
JULIJANA HOČEVAR
PLANINSKO PREDAVANJE
V KOZJEM
Planinska sekcija »Metka« Kozje-Celje organizira skupno
s Turističnim društvom Kozje prvo planinsko predavanje v
Kozjem. Člani alpinistične odprave Lhotse 81 Aleš Kunaver
in vodja jugoslovanske odprave Viktor Grošelj bosta preda-
vala in prikazovala diapozitive in filme o VIIL himalajski
odpravi v Lhotse 81.
Predavanje bo v soboto, 20. februarja ob 17. uri v kinodvo-
rani Kozje, po njem pa bo zabava v gasilskem domu v
Kozjem.
PJ
PREDAVANJE O VARSTVU GORA
v Celju je bilo predavanje o varstvu narave v gorah, ki ga
je organiziralo planinsko društvo Celje in planinsko društvo
Železničar Celje.
Predaval je Peter Skoberne z Zavoda za varstvo naravnih
in kulturnih dediščin Slovenije. V mali dvorani se je zbralo
približno šestdeset ljudi, ki so z zanimanjem spremljali pre-
dvajanje diapozitivov in obširno in zanimivo razlago ob njih.
To je bilo v Celju prvo takšno predavanje. Upam, da smo
prebili led in se bo, ko bomo organizirali spet kaj podobnega
interes za problematiko, ki se pravzaprav tiče nas vseh,
pokazal tudi v večjem številu obiskovalcev.
BLA2 CREPINSEK
7. AGROSKI NA GOLTEH
Veliko zanimanje članov, kmetov, kmetijskih delavcev,
delavcev kmetijske in živilske industrije je Društvo kmetij-
skih inženirjev in tehnikov Celje spodbudilo, da bodo po
dveletnem premoru letos zopet pripravili na Golteh smučar-
sko tekmovanje. 7. Agroski bo v sledečih disciphnah: vele-
slalom moški do 30 let, od 30 do 45 let in nad 45 let. Ženski
veleslalom do 30 let, nad 30 let; tek ženske in tek moški v
istih starostnih kategorijah kot v veleslalomu. Prijave z
letnico rojstva sprejema do 1. marca Vili Vybihal, Hmezad
Žalec. Prijave pa so možne tudi eno uro pred pričetkom
tekmovanja vsake discipline 5. marca na Golteh.
T. TAVČAR
Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje pri
Jelšah, n. sol.o., Šmarje pri Jelšah
po sklepu delavskega sveta TOZD Proizvodnja in
storitve razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD
Proizvodnja in storitve
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenimi dogovori mora kandidat izpolnjevati še
naslednje pogoje:
a)	da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri
b)	da ima tri oz. pet let delovnih izkušenj pri delih oz.
nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali
drugih odgovornih delih oz. nalogah
c)	da ima sposobnost vodenja in koordiniranja
d)	da ima ustrezne moralno-politične kvalitete.
Mandat traja 4 leta.
Stanovanje po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa
na naslov: Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje, Šmar-
je pri Jelšah, za razpisno komisijo.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
OPREMA CELJE, Babno 3
objavlja prosta dela in naloge
5 KV MIZARJEV
za opravljanje del v pohištvenem in stavbnem mizar-
stvu
Pogoji:
-	končana poklicna šola
-	2 leti delovnih izkušenj
-	2 meseca poskusno delo
Prijave na objavo prostih del in nalog pošljite v 15
dneh po objavi Odboru za medsebojna delovna ra-
zmerja OPREMA CELJE. Babno 3.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Stanovanja delovna organizacija nima na razpolago.
Prodajalna DOM v Cankarjevi ulici v Celju vam nudi
bogato izbiro raznih predmetov iz kristala, porcelana,
lesa in drugih materialov, ki jih lahko uporabite kot
darilo ali pa za popestritev vašega stanovanja, saj pro-
dajajo tudi tapete in druge sorodne proizvode.
22
Ostro oko tete Senčarjeve je spazilo spremembo v vsem
^'^denju Lininem in zaslutilo vzrok.
Lisec pak je sam zaupal svojo tajnost edinemu človeku,
mu je tu pomagati mogel, dr. Zobru, dasi se jejako težko
odločil
^ njemu je prišel v mraku. Začudil se je močno, komu je
starec že precej po uvodu v besedo segel s pripovedova-
'^Jem tega, kar je mislil, da je njegova največja skrivnost.
je bil slučajen prislušalec v vinogradu, tega seveda ni
"^ogel vedeti. Kmalu sta sedela skupaj.
. "In tu naj vam pomagam, naj vam bodem snubač,
^^jne?« vpraša starec z veselim smehom, v katerem je bila
^brohotnost poleg ironičnega porogavanja.
"Ce to ne, vsaj svetujte mi, kaj naj počnem.«
J. "Ni bolj neumnega posla na svetu, kakor zaljubljenim
j^de/n dobre svete dajati. Da bi svoje stvari pobrali in
dšli, tega vam ne smem svetovati, kajne da ne? Ali bilo bi
^^iPreprostejše. Bog zna, ali se ne uklonite nesreči, če to
borite. Vi bi ne bili prvi, kije angelu mislil odpovedati se, a
dejansko u bežal samemu vragu v ženski podobi. Tega
aiT) ne svetujem, ker ne bi poslušali kakor vsi zaljubljeni.
^Jvem, kako sem bil sam slep, ko me je ta bolezen imela,
'hočete le tak svet, ki vam prav daje, kajne?«
^^sec molči. Kaj je mogel na to odgovoriti?
, "Sicer res nikdar nisem mislil,« nadaljuje starec, »da
"ode/n kdaj klican snubit za koga njeno hčer. Zadnjič, ko
^^ bil tukaj, bil vam bi v glavo zalučal, kar bi bil najprej
osegel, ko bi mi bili vi ali kdor koli prišel z zahtevanjem,
Sa oženim s hčerjo njeno in onega človeka, katerega
sem na zemlji najbolj sovražil. Vas pak sem še celo pričako-
val te dni. Ondan sem vas svaril. Ali bilo je, kakor vidim, že
prekasno. Vedel sem, da pride tako. In če se namenim
pomagati vam, potem veste, kako se človek spremeni.
Nazadnje bi mi ne bilo neljubo, če se bodem odločil tukaj v
tej luknji umirati - to se razume, ako smrt prej in naglo ne
pride, kar bi mi bilo ljubše - ko bi imel soseda, kakor ste vi.
Če je že ona našla precej, da imate moje oči, in to ha stare
dni, pač bi jo tudi rad obsodil, da bi te oči morala gledati do
konca svojih dni, bilo bi tudi malo maščevanja poleg do-
brega dela, kakor svet te reči zove.«
»Ne, ne, tega jaz upati ne morem in ne smem, da bi jaz
deklico dobil,« reče Lisec.
»Nu, kaj pa potem hočete? Praktičen nasledek je vendar,
da se ženite ž njo. Ali ste mar prišli pravit mi svoje srčne
bolečine zato, da vam bom pomagal vzdihovati in sanjariti?
Potem seveda ste napačnega zadeli.«
»Jaz sem berač! Vidim, da ni mogoče. Ali pobegniti proč
in resignirati tudi nimam moči,« pravi Lisec.
»Da,« govori Zober, »macedonskega Filipa z zlatom oto-
vorjeni osel, ko bi bil moj, ne bi bil me vlekel v Orient. Kar
se matere tiče, tu je škoda, da ni njen mož tega trenutka
dočakal. Njega bi bil imel jaz veselje zavijati in njega bi bil
jaz mogel pripraviti, da bi bil dal svojo hčer črnemu ciganu,
ne samo vam, ki imate Andrejeve oči. Preklete babe! A
propos! Jaz vam po pravici povem, da mi bode nazadnje
tudi čisto vseeno, če vas oženim in vam s tem pomagam, da
dobite namesto golobčka vrano, namesto žene pa staro
Ksantipo. Kadar bodem dobre volje, veselilo me bode
morda videti tako zvani srečni zakon pri vas, a narobe bi
me morda tudi veselilo videti, kadar bi bil slabe volje, kako
ženska greni dneve, od katere ste mladi osel obetali si
nebesa na zemlji. Meni seje tako godilo in za hudiča jaz ne
vem, kdo me more prisiliti da bi svojemu bližnjemu več
privoščil, nego sem sam imel. Tohko, da me ne boste z
nobeno hvaležnostjo obkladali, če se stvar srečno izvrši, a
tudi pustili, če se naenkrat naveličam in vas pustim v
klancu, kjer ste. Kajti pravzaprav imam precej težak polo-
žaj. Jaz sem rekel, da ste moj nečak. To ni res, kakor veste.
In ker stara moja nevera ne zaupa mladim možem nič in
neče svojega poroda možiti, zmisliti sem se moral, da ste
ženin, samo da se niste zdeli več nevaren. In, za vraga, sedaj
se zares zaljubite. Kakor nalašč in meni kljubu! Glejte,
prijatelj, vi ste me malo blamirah, torej vidite, da bodem
težko pomagal in da imam stališče, ki je jako neugodno.«
Liscu je način tega govorjenja bil strašno neprijeten, ah
kaj je hotel.
»Sicer pa berač na levo ali na desno, zet ste dober za
navadnega plebejca, ki je malo zabogatel - in še na kakov
način, to jaz vem! Ali ona - to že vidite, da prekletega
njenega sedanjega imena ne jemljem rad na jezik in ga tudi
težko čujem - ona ve, kaj je storila, da je denarnega moža
dobila. Vi pa nič nimate. Praktičen je svet in tudi matere,
če so prav na pol blazne. Tako je vaše stanje, neugodno do
tal. Vendar smete s starim Zobrom na majhno upanje svoje
svatbe z malo plavolasno piti celo čašo, živio«!
Izpivši, starec vstane, odpre okovan kovček v kotu svoje
izbe in izvleče majhen zvezek pisem te, kažoč ga Liscu,
pravi:
»Vidiš, dragi moj psevdonečak, tile papirčki imajo maj-
hno zgodovino. Tele spise sem včasi umrlemu njenemu
možu samo omenil in obledel je kakor stena. Da so še na
svetu, ve tudi ona. Jutri popoldne bodo morda za vas svojo
dolžnost storili. Razume se, da bode neprijetna scena to,
posebno ker je sedaj ona včasi res že pri kraju z razumom.
Zato je pa treba, da gospod ženin zapusti grad prej, nego
njegov snubač pride agitirat zanj. Tedaj jutri dopoldne
odidite od tod. Kasneje boste že vabilo dobili, samo da
adreso pustite.«
Jaz ne vem. kaj je v tistih vaših pismih, gospod doktor,
in ne vprašam. Ali iz vaših besedi posnemljem. da morete z
njimi na staro bolno gospo presijo delati, ki jo mora boleti.
To pa ni pošten pripomoček in jaz nečem, da bi zame z njim
delali. Pustite. Ce ni mogoče drugače, potem ...■■
•'Prekasno,- odgovori starec. >• Stvar je enkrat v tiru. jaz
sem obljubil in hočem. Storim, kar je moja volja. In niti več
o tem ne govorim. Sedaj pijva: govorite kaj drugega, jutri
zjutraj pa se odpravite od tod proč. Napišite mi tu svojo
adreso.«
Lisec napiše. Kasno je šel domov. Srce mu je bilo težko,
vest ne lahka, zdelo se mu je. da iz tega vsega ni mogoče
dobrega konca dočakati. Vendar ni mogel ničesar skleniti.
Bil je mehka, pasivna natura. Onega železnega značaja, ki
s svojo trdno voljo dela in odločuje, ni imel. moral se je dati
od usode plaviti naprej, kam:' To mu je bilo temno. Zato je
bila ta poslednja noč. ko je kot gost v gradu spal. ena
najnesrečnejših zanj. Divje sanje so se mu po možganih
blodile do belega jutra.
DEVETNAJSTO POGLAVJE
Ker je Lisec vedel, da gospa Langmanova izhaja dopol-
dne na polje in je pogosto ni do dvanajstih domov ali od
delavcev ah od drugih samotnih potov in opravkov, poslo-
vil se je drugo jutro rano pri njej in zahvalil se za gostoljub-
nost. Poslednje mu je šlo težko z jezika, ker imel je težečo
zavest, da jo je po njenih željah slabo plačeval. Ona ga je
hladno odpustila, želeč mu srečen pot in niti ne omenivši
kako zopetno svidenje.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
PROMETNE <4
tlEŠREČrttt
ZBIL PEŠAKINJO NA
LEVI STRANI
Iz Dobovca je pripeljal v
Rogatec voznik tovornjaka
JOSIP KRKLEC, 23, iz Kle-
novca pri Pregradi. Ker je
vozil prehitro, je zapeljal v
blagem ovinku v levo, trčil v
kilometrski kamen, vozil
13 m po bankini, nato pa zbil
pešakinjo ELIZABETO
ESIH, 30, iz Loga pri Rogat-
cu, ki je prihajala nasproti
pravilno po levi strani. Peša-
kinja je na kraju nesreče
umrla.
SEDEM
POŠKODOVANIH
Na Sloveniki, blizu odcepa
proti Dramljam, so trčili trije
osebni avtomobili, najverjet-
neje zaradi nepravilnega pre-
hitevanja voznika EMILIJA-
NA KOZLEVCARJA, 25, iz
Ljubljane. Ta je zapeljal v le-
vo, trčil v avtomobil, ki ga je
nasproti pripeljal JOŽEF FI-
STROVIC, 40, iz Ljubljane,
le-tega pa je odbilo in je trčil
v avtomobil, katerega je pre-
hiteval Kozlevčar, in ki ga je
vozil ZUHDIJA AGIC, 27, iz
Ljubljane. Vsi trije vozniki
in štirje sopotniki so težje ra-
njeni, škode pa je za 200.000
dinarjev.
PRIKRITJE NESREČE
MU NI USPELO
Z magistralne ceste pri
Vranskem je zavijal v levo na
cesto proti Ločici voznik
osebnega avtomobila DRA-
GO FERME, 19, iz Limovca
pri Žalcu. Zavijal pa je zelo
nespretno, saj je sekal ovi-
nek in zato na levi strani ce-
ste zbil pešca IVANA PI-
SKARJA, 29, iz Motnika, ki
ga je vrglo v vetrobransko
steklo in nato na vozišče.
Voznik Ferme je pobegnil in
se ves dan skrival blizu do-
ma, kjer je v delavnici po-
pravljal poškodovan fičo.
Kljub temu, da so ga milični-
ki trikrat iskali doma, so jim
Fermetovi domači zagotav-
ljali, da ga ni, proti večeru pa
so ga s pomočjo vaščanov le
odkrili.
UMRLA PETLETNA
DEKLICA
Voznik osebnega avtomo-
bila avstrijske registracije
MIROSLAV STRAŠEK, 54,
iz Rog. Slatine, je na avtobu-
snem postajališču v Rogat-
cu, na desni strani cestišča
videl otroka in ga pozorno
opazoval. Takrat pa je z nje-
gove leve strani stekla čez
cesto 5-letna SILVA GRI-
LEC iz Huma na Sutli, ki jo
je voznik Strašek prepozno
opazil in jo kljub izogibanju
zbil. Dve uri po nesreči je
deklica v celjski bolnišnici
umrla.
CISTERNA V JARKU
SREČKO KRASOVEC,
37, iz Verda, je v cisterni vo-
zil 17 ton tekočega plina-pro-
pana, na cesti iz Bistrice pro-
ti Mestinju. Ko je pripeljal v
Vonarje, ga je zaradi nepri-
merne hitrosti na poledene-
lem cestišču začelo zanašati
zaradi zaviranja in cisterna je
zdrsnila v jarek. Poškodova-
lo se je podvozje tovornjaka,
k sreči plin ni uhajal. Škode
je za 300.000 dinarjev, tele-
snih poškodb ni bilo.
AMAbEUS POROČA
Tale zaskrbljen pogled ni kar tako. Smo v času inten-
zivnega evidentiranja in marsikomu se rubikova
kocka ne bo tako izšla kot bi želel. Sicer pa je preve-
lika skrb odveč: od časa do časa itak vsak pride na
vrsto, pa če ne v tem, pa v drugem mandatnem ob-
dobju.
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
opličen
ŠTART
ojstreža
pričelo se je novo hitro-
potezno šahovsko tekmo-
[•anje za pokal SK Celje.
Tudi letos bo na sporedu
deset turnirjev, na kate-
bodo nastopili naj-
boljši igralci Celja. Žalca.
Velenja in Šempetra. Re-
zultati iz vseh turnirjev se
q\) koncu zberejo in ša-
j^ist, ki si pribori največ
točk. postane najboljši
igralec leta.
V letošnjem prvem tur-
nirju je presenetljivo od-
lično štartal eden od vete-
ranov celjskega šaha Mi-
lan Ojstrež. ki je v konku-
renci dvajsetih šahistov
osvojil prvo mesto in
zbral 16 točk. Sledijo:
Franc Pešec 15,5, Stud
(lanskoletni zmagovalec)
in Mikac 14,5, Bervar 14,
Crepan 13,5, Pertinač 13,
Streicher 12, Jazbec 8,5
itd.
hokej na ledu
ZAKUUČEK V SOBOTO
Tudi letos odlični tretji
Pred Crveno zvezdo imajo
prednost osmih točk. Osvoji-
tev tretjega mesta v prven-
stvu je znova dokaz, da so že
četrto leto Celjani v samem
vrhu našega hokeja. Zal pa je
letošnje prvenstvo po zani-
mivosti slabše od vseh do se-
daj. Te dni, do kraja je še
samo eno kolo v soboto, ko
Celjani igrajo proti Partiza-
nu iz Beograda ob 18.30 uri v
Mestnem parku, je zanimivo
še srečanje za obstanek v li-
gi, ker se ne ve ali bodo zapu-
stili ligo igralci Kranjsj e go-
re, Medveščaka ali Partizana
iz Beograda.
Zadetke v srečanju proti
Medveščaku so za Cinkarno
dosegli Felc 3, Perčič, Ber-
njak, FilifHDvič in Burnik.
Včeraj je bila v Celju redna
prvenstvena tekma med Cin-
karno in Olimpijo, ki je velja-
la tudi kot memorialna tek-
ma v spomin Janeza Koka-
Ija, izvrstnega igralca HDK
Cinkarna Celje.
Vsekakor se bodo morali
odgovorni pri Hokejski zvezi
Jugoslavije zbrati po zaklju-
čenem tekmovanju in že se-
daj skleniti, kako se bo odvi-
jalo novo prvenstvo. Mara-
tonsko prvenstvo z 28 koli,
ni nič privlačno, zlasti ne, če
mora ekipa sedem srečanj
igrati v gosteh in potem se-
dem srečanj doma. Tako se
je namreč letos dogodilo
celjski ekipi, ki je v prven-
stvu večkrat izgubila števil-
ne gledalce, ki so zaradi pre-
dolgega odmora izgubili stik
s samim prvenstvom in moš-
tvom.
J.KUZMA
NA KRAT KO
OVEDLA PEŠEC IN
;REPAN
v Celju poteka regijsko šahov-
10 prvenstvo posameznikov. Na
jem igra 12 predstavnikov klu-
ov iz različnih občin. Po 3. kolu
a v vodstvu Franc Pešec iz Ce-
I in Marjan Crepan iz Žalca z 2,5
(tke. Sledijo: Lesjak 2, Brino-
tc str. 1,5 (1) in Brinovec mlajši
5 točke.
J. K.
[OLIKO NASLOVOV
OSTANE V CELJU?
Vse do nedelje bo v Celju le-
»inje republiško prvenstvo v
metnostnem drsanju za vse ka-
Iforije. Odlični organizatorji
ri HDK Cinkarna Celje bodo
ueli torej priložnost prirediti
ekmovanje mladim športni-
lom iz Celja, Ljubljane in Jese-
lic. Med številnimi tekmovalci
10 tudi lepo število celjskih
imetnostnih drsalcev in drsalk,
ti bodo posegli v borbo za naj-
MSje naslove.
Celjsko barvo bodo zastopale
Irsalke Mateja Aubreht, Lidija
i!enc, .Mateja Grenko, Nataša
Hežnarc, Lea Vodušek, Klavdi-
i> Perlič, Jerneja Pere, Barbara
Srenko, Petran Prodan, Iris Pa-
ležnik, Špela Pere, Petra Ku-
■alt, Blanka Padežnik in Metka
illadin ter tekmovalca Jernej
Ukner in Matej Pangerl.
naslov tudi
kadetom?
Mladi rokometaši Aera Celje,
''adeti, imajo vse pogoje, da
osvojijo letošnji naslov republi-
škega prvaka. V polfinalnem tek-
"lovanju v Celju so namreč igral-
ci Aera premagali Sevnico 18:8
'10:3) in Usnjarja iz Smartnega
P" Litiji 24:13 (13:8) ter osvojili
prvo mesto.
S tem so si celjski kadeti pribo-
nli pravico nastopa v finalu, ki
bo v nedeljo v Ribnici. Najboljši
grelci v celjskem moštvu so bili
Ooberšek 13, Guček 10, Regner 6
j" Seško 5 zadetkov. Skoda je, da
kadeti tekmujejo samo do naslo-
va republiškega pr\'aka, kajti Ce-
'^fii imajo trenutno izvrstno
"^ožtvo, ki bi lahko doseglo lep
"speh tudi na državnem klub-
prvenstvu.
J. K.
JOVEDLA CELJE IN
•KOVINAR
^ 4. kolu regijskega kegljaške-
Prventva Celja so bili doseženi
J'ifakovani rezultati, čeravno je
"o težko pričakovati da bo eki-
j^® Šoštanja uspela zmagati proti
obrni v gosteh. Minimalna
^^aga 2 razliko 48 kegljev je pri-
•est kostanju boljšo pozicijo na
^zultati 4. kola:
^apirnitar Radeče - Konus
1:4919, Moste - Tekstilna Pre-
4776:5071, Hmezad - Kovi-
4844:4895, Celje - Ingrad
5393:5170 in Dobrna - Šoštanj
5151:5199.
Vrstni red: Celje 8 (845 keg-
ljev), Kovinar 8 (+ 641), Tekstilna
6(- 489), Hmezad 6(-t-441), Šo-
štanj 4 (-128), Konus 4 (-319),
Dobrna 2 (- 73), Ingrad 2 (- 170),
Radeče O (-647) in Moste O
(- 979) točk.
Odigrano je že tudi srečanje
petega kola in to med vodečima
moštvoma. Celjani so v Storah
premagali Kovinar 5303:5182.
ZMAGA IN PORAZ V
LJUBLJANI
Kegljači Celja, lanskoletni re-
publiški prvaki, so odlično štar-
tali v 1. kolu republiške keglja-
ške lige. V Ljubljani so prema-
gali Gradiš z rezultatom
5261:5243. Zmagali so torej za 18
kegljev razlike v zelo razburlji-
vi tekmi. Uspeh so Celju pribo-
rili Urh 896 kegljev, Kompan
877, Kačič 872, Sivka 864, Na-
reks 880 in Tomažič 872.
Nastopile so tudi kegljavke
proti Gradisu in izgubile za 9
kegljev. Najboljša posameznica
je bila Tanja Gobec 430. V 2.
kolu se bodo danes popoldne ob
16. uri pomerile kegljavke proti
Kamniku in ob 18. uri kegljači
proti Tekstil - Slovanu. Obe
tekmi sta na kegljišču Golovca.
J. KUZMA
BRINOVEC IN
OJSTREŽ
Šahovska sekcija Ingrad je or-
ganizirala posamezno prvenstvo
za letošnje leto, kjer je nastopilo
13 igralcev, prvo mesto pa je
osvojil Franc Brinovec st. 10,5
točke, sledijo Franci Brinov ml.
9,5 točke, Milan Ojstrež 9, Zvone
Strajher in Darko Plahuta 8,5,
Tomo Studnička 8 itd.
Po končanem prvenstvu so
pripravili še brzoturnir, kjer je
vseh dvanajst točk osvojil Milan
Ojstrež ter zmagal, sledijo pa
Franci Brinovec ml. 10, Tomo
Studnička in Franc Brinovec st.
8,5, Zvone Strajher 7,5, Darko
Plahuta 7 točk itd.
FB
ODLIČNI JUDOlSTI
v Ljubljani in Mariboru je bi-
lo letošnje republiško prven-
stvo v judu za moške in ženske,
kjer so lep uspeh dosegli pred-
stavniki Judo kluba Ivo Reya iz
Celja. Pri moških sta republiška
prvaka postala Imamovič in
Anderle, drugi je bil Oštir in
tretja Založnik in Pliberšek.
Tretji je bil tudi Fabjan (sicer
JLA), medtem ko Cuk ni nasto-
pil, ker je v Sovjetski zvezi. Pri
ženskah je osvojila naslov Ja-
grova, druga je bila Pungarško-
va in tretja Podvezanec.
Na državnem prvenstvu bodo
Celjane zastopali naslednji tek-
movalci: Cuk, Otir, Založnik,
Imamovič, Pliberšek in Anderle
ter v ekipi JLA Fabjan. Na kva-
lifikacije za Balkansko mladin-
sko prvenstvo na Palič pa je od-
šel celjski tekmovalec Samo
Pungeršek.	TV
KOŠARKARSKE VESTI
II. zvezna liga- Libela je izgubi-
la v Sinju z Alkarjem po ogorčeni
borbi 78:75. Na lestvici je tretja z
22. točkami, v prihodnjem kolu
pa igra doma proti splitskemu
Dalvinu, ki je peti.
Republiška liga moški: začel se
je drugi del prvenstva, vse ekipe
s celjskega območja pa so izgubi-
le. Elektra z Branikom 81:72, Ko-
vinar z Zagorjem 97:113 in Co-
met po podaljšku z vodečo Ilicijo
114:119. Na lestvici so 6. Kovinar,
7. Elektra in 8. Comet. Pari pri-
hodnjega kola: KOVINAR - Bra-
nik, ELEKTRA - Triglav in CO-
MET - Kočevje.
Republiška ženska liga: Comet
je izgubil na Jesenicah 51:49, Li-
bela pa je premagala Koper
60:46. Na lestvici je Rogaška četr-
ta, Comet peti in Libela vedno
boljša sedma. Pari prihodnjega
kola: COMET - Senožeče, RO-
GAŠKA - Drava in Pomurje -
LIBELA!
ZLATA PUŠČICA V
REČICI
Tudi SD Dušan Poženel v Re-
čici pri Laškem je izvedla druš-
tveno tekmovanje za zlato pu-
ščico, kjer je nastopilo kar 53
strelcev. Zmagal je Damjan Pa-
der 516 krogov pred Aleksejem
Peklarjem 510, Stanetom Breč-
kom 504, Alojzem Miklavcem
495, Vinkom Lavrincem 493 itd.
Ker so bile norme visoke sta jo
izpolnila samo prva dva strelca
za nastop na občinskem prven-
stvu za zlato puščico.
VINKO LAVRINC
LIBOJČANI ZA ZLATO
PUŠČICO
Nastopilo je deset strelcev, pet
pa jih je izpolnilo normo za na-
stopo na občinskem prvenstvu.
Zmagal je Ivan Novak 523 pred
Jožetom Hrvatinom 505, Mila-
nom Kvedrom 504 itd.
DRAGO GRESAK
VODIJO GRIŽE
Na strelišču v Libojah so od-
streljali 5. kolo občinske lige z
zračno puško. V 5. kolu ekipno
so bili najboljši SD Griže 11413,
2. SD Liboje I 1353, 3. SD Pre-
bold 1347, 4. SD Griže II 1344, 5.
SD Šempeter I 1287 krogov itd.
Posamezniki: 1. Drago Grešak
363, 2. Franc Kotnik 354, 3. Jože
Turnšek 349, 4. Peter Turnšek
347 (vsi Griže), 5. Ivan Kotnik
(Liboje) 347 krogov itd. Po vseh
5. kolih vodi ekipa Griže I pred
Grižami II in Libojami I, med
posamezniki pa Franc Kotnik
pred Jožetom in Petrom Tum-
škom, vsi Griže. Prvenstvo bo
končano prihodnjo nedeljo.
POMEMBNA ZMAGA
ŠENTJURJA
V II. SKL vzhod so pomembno
zmago dosegli košarkarji Šent-
jurja. ko so v Ptuju premagali
Dravo po ogorčenem boju 78
proti 76. Strelci za Šentjur: Her-
naus 13, Skorjanc 12, Zalokar 12,
Jug 18, Prezelj 14 in Esih 9. V
prihodnjem kolu znova gostuje-
jo, tokrat proti Straži v Novem
mestu. Kadeti Šentjurja so izgu-
bili s kadeti Cometa 109:82.
DANILO RAZBORŠEK
»Gozdno gospodarstvo
opozarja občane, da je zaradi nevarnosti gozdnih
požarov
prepovedano
-	netiti ogenj v gozdovih in sežigati travišča, grmišča
ter odpadke v varnostnem pasu 50 m ob robovih
gozdov oziroma povsod, kjer ogenj lahko ogrozi gozd
-	odmetavati neugasle cigaretne ogorke in vžiga-
lice«.
DOBOVIČNIK POVEČAL PREDNOST
Občinska liga z zračno puško se je s 4. kolom prevesila v
drugo polovico. Ekipni zmagovalci v posameznih ligah so
tako rekoč znani že dve koli pred koncem, nič pa še ni jasno,
katere ekipe se bodo morale »preseliti« v nižji razred. Med
posamezniki v I. ligi si je z zmago v tem kolu Marjan Dobo-
vičnik znatno povečal prednost in možnost za končnega
zmagovalca. Največji skok pa je naredil Jože Jeram, ki se je
z desetega mesta prebil celo na 2. mesto po seštevku štirih
kol. Po doslej doseženih rezultatih je v I. ligi v čvrstem
vodstvu SD »CELJE« I. pred SD »KOVINAR« in ostalimi,
V II. ligi zanesljivo vodijo tekmovalci SD »FRANC STE-
KLIC«. V III. ligi pa prepričljivo vodi druga ekipa SD »KO-
VINAR«. Najboljših deset posameznikov v I. ligi: Marjan
Dobovičnik 1470, Jože Jeram 1448, Alenka Jager 1446, Tone
Jager 1444, Ervin Seršen 1443, Fric Rezar 1442, Jože Cesnik
1435, Vili Dečman 1435, Mladen Petrovič 1427, Ivan Kočevar
1427 krogov itd. V II. ligi vodi med posamezniki Zeljko
Lamut, v III. ligi pa Rafko Gorenšek.
VELIK USPEH STRELCEV IZ
TITOVEGA VELENJA!
Na prvenstvu Slovenije v Kranju z zračno puško in pištolo
v disciplinah mednarodnega programa so izreden uspeh
dosegli tekmovalci strelske družine »MROZ« iz Titovega
Velenja, ki so osvojili kar devet republiških naslovov. Zma-
gale su mladinke s puško, ekipa mladincev s pištolo, ekipa
članic s puško in ekipa članov s pištolo z rezultatom 2250
krogov, kar je nov slovenski rekord. V pištolski ekipi SD
»Mrož« so nastopili: Branko Džiletovič 552, Hinko Bola 556,
Janez Trinkavs 564 in Alojz Trstenjak 578 krogov, kar je nov
slovenski rekord za posameznike in zaslužena zlata medalja
za tega izvrstnega strelca. Med posamezniki so poleg že
omenjenega zmagovalca postali republiški zmagovalci še
naslednji velenjski strelci: pri članicah Saška Bola s 363
krogi, med mladinkami je slavila s puško Darinka Orlačnik
s 354 krogi, s pištolo je med mladinkami zmagala Mojca
Močivnik s 321 krogi, Matjaž Sentjurc pa je bil najuspešnejši
pištoijar pri mladincih s 524 krogi.
DRUŠTVENA PRVENSTVA ZA
»ZLATO PUŠČICO«
Na prvenstvu SD »KOVINAR« - štore je »Zlato puščico«
osvojil veteran Vili Dečman s 546 krogi, sledijo Friderik
Rezar 545, Jože Cesnik 535 in ostali. Na prvenstvu SD »MI-
LIČNIK« pa je puščico osvojil Boris Kroflič s 527 krogi.
T. JAGER
VELESLALOM OBRTNIKOV IN
DELA VCEV NA ROGLI
Rogla bo 27. februarja prizorišče petega Veleslaloma obrt-
nikov in delavcev zaposlenih pri obrtnikih Slovenije. Pri
Zvezi obrtnih združenj Slovenije so ustanovili odbor za
izvedbo veleslaloma, ki si je že ogledal smučišča in ugotovil,
da so za prireditev primerna, še zlasti sedaj, ko je na Rogli
stekla nova dvojna vlečnica.
V	pripravi športnih iger obrtnikov sodelujejo poleg Zveze
obrtnih združenj še Obrtno združenje Slovenske Konjice,
organizacijo tehničnega dela tekmovanja je prevzela Smu-
čarska šola iz Maribora za usluge pa bo poskrbela temeljna
organizacija zreškega Uniorja Turizem in gostinstvo.
Na tekmovanju, na katerem pričakujejo okoli 550 tekmo-
valcev obrtnikov in delavcev iz vse Slovenije, bo sodelovala
tudi ekipa smučarjev obrtnikov in delavcev iz konjiške ob-
čine, ki bo sodelovala tudi na občinskih sindikalnih šport-
nih igrah.
MBP
VELESLALOM ZA POKAL »OGS«
Drugi peteroboj v veleslalomu delovnih organizacij Gra-
diš, Komunala, Obnova, Remont in Samoupravna stano-
vanjska skupnost je bil zaradi neugodnih snežnih razmer na
Celjski koči organiziran na Golteh.
V	konkurenco sta štela dva veleslalomska teka in ob
koncu je bilo uvrščenih samo 32 tekmovalk in tekmovalcev.
Rezultati članice: 1. Milena Majcen (Obnova), 2. Anica
Cene (Samoupravna stanovanjska skupnost), 3. Cvetka Les-
jak (Obnova) itd. Ekipno so slavile tekmovalke Obnove pred
Samoupravno stanovanjsko skupnostjo.
Starejši člani: 1. Ivan Pfeifer (SSS), 2. Janez Jančigaj
(Obnova), 3. Nace Dvornik (SSS) itd. Ekipno 1. Samo-
upravna stanovanjska skupnost, 2. Obnova.
Člani: 1. Branko Mesarec (Obnova), 2. Branko Jelen (Re-
mont), 3. Jože Krajnc (Remont) itd. Ekipno 1. Obnova, 2.
Gradiš, 3. Remont, 4. Komunala in 5. Samoupravna stano-
vanjska skupnost.
MARTIN OJSTERŠEK
VODI EMO PRED OPEKARNO
V	občinski sindikalni hokejski ligi je Železarna izgubila z
EMO 0:7, Zlatarna pa z Opekarno 7:9. Vodi EMO s šestimi
točkami (28:8) pred Opekarno 6 (22:17), Zlatarno A (26:17) in
Železarno brez točke (1:25). Najboljši strelci: Skrubej (EMO)
12, Cvetko (Zlatarna) 9, Pangerl (Opekarna) 8 itd. Pari pri-
hodnjega kola v ponedeljek, 22. februarja: Zlatarna - Žele-
zarna in Opekarna - EMO.
TV
NAGRADE
JUTRANJKE
V 25. šahovski nagradni
igri je nagrade podelila JU-
TRANJKA iz Sevnice. Preje-
li smo več kot 90 kuponov
nagrade pa so tokrat dobili:
1.	nagrada: OTILIJA LO-
TRIC, Zagrad 49. Celje.
2.	nagrada: MATJAŽ GO-
RENŠEK, Globoko 13 C,
Rimske Toplice in
3.	nagrada: SONJA SALA-
MON (pri Dobrajc). Ponikva
21. Ponikva.
I	ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 26
[	V Titovem Velenju so imeli lani veliko šahovskih tekmovanj, tako tudi Medrepu-
I	bliško tekmovanje v okviru prireditev Bratstva in enotnosti.
I
I	Vprašanje:
I	Katera od republik je osvojila prvo mesto na šahovskem tekmovanju v okviru
I	prireditve Bratstvo in enotnost v Titovem Velenju v lanskem letu ali
I	HRVATSKA SLOVENIJA	SRBIJA
I	Pravilni odgovor obkrožite, vse skupaj nalepite na dopisnico In pošljite
I	najkasneje do 10. marca v naše uredništvo. Tokrat podeljuje nagrade RU-
I	OARSKO ELEKTRO ENERGETSKI KOMBINAT Titovo Velenje.
Hokejisti na ledu Cinkar-
ne iz Celja so ponovno do-
kazali, da v popolni postavi
nimajo nobenih problemov
z ekipami spodnjega dela
lestvice.
Tako so tudi srečanje 26.
kola državnega prvenstva
proti Medveščaku odločili v
svojo korist z 7:3 (5:0, 2:1,
0:2). Dober hokej smo videli
samo v prvi tretjini, kjer so
vsi trije napadi ter obe
obrambi zaigrali hitro, kom-
binatorno in predvsem re-
sno. Takšna igra je prinesla
hitro vodstvo 5:0. Pozneje je
bilo že 7:1 in šele tu so gostje
prišli k sebi, ko so bili doma-
čini zadovoljni z potekom na
ledu in močno popustili.
S tem uspehom so Celjani
zbrali že 33 točk in so pre-
močno na tretjem mestu.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
ZAVAROVANEC JE PREDVSEM UPRAVUALEC
Primarna funkcija zavarovalstva je gospodarska varnost
že klasični teoretiki marksizma so pri proučeva-
nju ekonomskih pogojev tudi opredeljevali vlogo za-
varovalnih fondov. Trdimo lahko, da je prvo znan-
stveno opredelitev zavarovanja kot ekonomske kate-
gorije podal K.Marx. Opredelil jih je kot »fond zava-
rovalnih sredstev, ki so vnaprej in plansko zbrana, s
ciljem obnove premoženja, ki je uničeno v stihiji;
obstoj zavarovalnega fonda pa je družbena nujnost.«
Osnovni motiv kapitalističnega sistema zavaro-
valstva je pridobivanje čim večjega profita, ekonom-
ska zaščita pred škodo zaradi stihije, pa je le krinka,
s pomočjo katere uresničuje temeljni cilj - profit.
V samoupravnem socialističnem sistemu zavaro-
valstva pri nas obstoja enotnost med motivom in
ciljem, saj so sredstva, ki so združena v zavarovalnih
institucijah, sredstva združeneg dela (upravljalcev)
in tako ne morejo biti vir profita za kogarkoli.
Povsem novo kakovost v zavarovalstvu predstav-
ljata preventivna in represivna dejavnost. Preventivna
dejavnost se odraža v preprečevanju nastajanja zavaro-
vanih dejavnosti. Z uspešno zavarovalno prevencijo je
na primer preprečen požar v proizvodnji. S tel pa niso
ohranjeni le objekt, oprema in proizvajalna sredstva,
marveč je nemoten proizvodni proces, zagotovljena je
socialna varnost delavcev in končno je zagotovljeno
ustvarjanje nove vrednosti.
Ukrepi zavarovalne represije pa se odražajo v zmanj-
ševanju delovanja že nastalih škodnih dogodkov.
Zavarovalna dejavnost se vključuje s preventivnimi
in represivnimi ukrepi predvsem na naslednjih po-
dročjih:
•	požarno varstvo
•	varstvo v prometu
•	varstvo pri delu
•	obramba proti toči in povodnji
•	razne oblike preventivne vzgoje
•	zdravstveno varstvo živali
•	ekologija in zaščita okolja
Vsekakor je z delovanjem zavarovanja na omenjenih
področjih v okviru zavarovalne skupnosti uresničen
eden izmed temeljnih ciljev zavarovalnih procesov o
večji gospodarski varnosti. To pa pomeni posredno
tudi relativno znižanje zavarovalbih premij in ohranja-
nje proizvedene nove vrednosti narodnega gospodar-
stva.
Vsa ta uvodna pojasnila smo dolžni dati, preden
podrobneje predstavimo Zavarovalno skupnost Tri-
glav, območno skupnost Celje.
Zavarovalna skupnost TRIGLAV Ljubljana je bila
konstituirana 2. decembra 1976 v Celju. Eno od temelj-
nih načel vsebuje samoupravni sporazum o konstitui-
ranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovan-
cev, združenih v Zavarovalno skupnost TRIGLAV:
»Zavarovalna skupnost je samostojna, samo-
upravna skupnost zavarovancev, v kateri združujejo
svoja sredstva v temeljni rizični skupnosti in rizič-
nih skupnostih za zavarovanje premoženja in oseb,
zavarovalni delavci, organizirani v delovnih organi-
zacijah, pa združujej svoje delo za izvrševanje zava-
rovalnih opravil.«
Samoupravna organiziranost zavarovancev temelji
na združevanju zavarovancev v temeljnih rizičnih
skupnostih, povezovanju le-teh v območnih skupno-
stih v horizontali in v istovrstnih rizičnih skupnostih
po vertikali.
»Temeljna rizična skupnost je temeljna samo-
upravna skupnost na podlagi solidarnosti in vzaje-
mnosti medsebojno povezanih in dohodkovno soo-
dvisnih zavarovancev, ki jo v okviru istovrstne ri-
zične skupnosti zavarovanci oblikujejo na določe-
nem območju.«
Za ekonomski obstoj temeljne rizične skupnosti mo-
rajo zavarovanci združevati toliko sredstev, da je
možna delna izravnava nevarnosti.
V Zavarovalni skupnosti TRIGLAV so oblikovane
naslednje rizične skupnosti: industrijska, kmetijska,
prometna, rizična skupnost komunalno družbenih
dejavnosti in rizičn skupnost osebnih zavarovanj. V
celotno Zavarovalno skupnost TRIGLAV se povezu-
jejo zavarovanci v 16 skupnostih temeljnih rizičnih
skupnosti odnosno v območnih skupnostih v Slove-
niji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Celjska območna zavarovalna skupnost TRIGLAV
opravlja zavarovalstvo na območju osmih občin in
sicer: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Mozirje, Šent-
jur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Na tem ob-
močju se zavarovanci združujejo v petih temeljnih ri-
zičnih skupnostih, prav tako se v območno skupnost
povezuje delovna skupnost, ki izvaja zavarovalna
opravila. Sedež skupnosti je v Celju, v vsaki občini je
predstavništvo, teren pa obvladuje še 92 zavarovalnih
zastopništev.
Osnovne naloge delovne skupnosti območne skup-
nosti so: sklepanje zavarovalnih pogodb in zagotavlja-
nje pravočasnih plačil zavarovalnih premij, obdelava
zavarovalnih primerov i izplačevanje zavarovalnin in
odškodnin, izravnavanje nevarnosti, izterjava regresov
v korist zavarovalnih sredstev, izvajanje ukrepov za
preprečitev ali zmanjšanje škode, planiranje, izvrševa-
nje sklepov organov upravljanja o naložbah prostih
zavarovalnih sredstev in vodenje knjigovodstva, izde-
lava analiz poslovanja ter zaključnih računov temelj-
nih rizičnih skupnosti.
Organizacijska sestava delovne skupnosti območne
skupnosti Celje pa je na kratko naslednja. Sektor za
izvajanje zavarovanj ima odelke: za premoženjska za-
varovanja, za avtomobilska, za transportna in kreditna,
za kmetijska, za osebna in oddelek za razvoj zavarova-
nja, plan, analize in statistiko. Poleg so še služba za
zavarovalno pravne zadeve, referat za obračun pasiv-
nega pozavarovanja in oddelek terenske mreže. Od-
delki računovodstva, finančne operative, premijskega
knjigovodstva in AOP tvorijo sektor financ, računo-
vodstva in informatike, medtem ko ima sektor za sa-
moupravno organiziranost in kadre le dva oddelka, za
kadrovske in skupne zadeve ter za zadeve organov
upravljanja.
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
f^OVINARSKE KONFERENCE UNZ CELJE
rEČ MRTVIH, PRILAGOJENI TATOVI
fUŽbena samozaščita še šepa in oskubljene razprodaje
jljub stalnemu opozarja-
in prizadevanju družbe-
^3iiiozaščita še vedno ni
ijvela v vseh okoljih kot
morala. Vprašanje varno-
I nemalokrat zaide na
levne rede sej samouprav-
I, organov v delovnih or-
nizacijah in krajevnih
upnostih. pripravljene
litično varnostne ocene
so pogostokrat presploš-
in zato ne morejo biti
idlaga za ustrezne ukrepe
, tem področju, so pouda-
li na nedavni konferenci
, celjski Upravi za notra-
e zadeve.
Potrebne samoupravne
^e s tega področja sicer
lajo v vseh delovnih orga-
lacijah. toda nikogar ni, ki
kontroliral izvrševanje le-
h. Tako imajo v nekaterih
[lovnih organizacijah vra-
rsko službo oziroma vra-
rje, ki se v primeru napada
ti sami ne bi mogli obrani-
zelo malo delavcev pa tudi
a ravnati z gasilnimi apa-
ti. Delovnim organizaci-
jn in krajevnim skupno-
Im bi zato morali nuditi
!č pomoči, da bi družbena
jnozaščita postala res
nožična in dosegla zastav-
;ni cilj, to je varovanje ljudi
premoženja.
lANJ NESREČ, A VEČ
IRTVIH
V lanskem letu se je na
(Ijskem območju pripetilo
W prometnih nesreč oziro-
a 64 manj kot leto poprej,
b enakih pogojih na cestah
estarji so zaradi manjšega
roračuna popravili le nekaj
»jbolj nevarnih odsekov
tst) in večjemu številu avto-
lobilov, pa je bilo žal 90
irtvih, oziroma devet več,
Dt leto poprej.
Prometni miličniki meni-
I, da je vzrok za manjše šte-
ilo prometnih nesreč nov
emeljni zakon o varnosti
Jstnega prometa oziroma
rožje kazni, učinkovitejši
reventivni nadzor na cestah
I večja disciplina voznikov.
Sicer pa se tudi lanske pro-
ietne statistike ne razlikuje-
• od tistih iz prejšnjih let.
'ajveč nesreč (53,4 odstot-
ov) še vedno povzročijo
vozniki osebnih avtomobi-
lov, na drugem mestu so voz-
niki motornih koles, na tret-
jem pa šoferji tovornjakov.
Med vzroki za prometne ne-
sreče je neprimerna hitrost
še vedno na prvem mestu, na
drugem je izsiljevanje pre-
dnosti in na tretjem vinje-
nost. Pri vzrokih za promet-
ne nesreče s smrtnim izidom
je lestvica podobna, le da je
tam alkohol krepko na dru-
gem mestu. Prav vinjenost
za volanom prometne milič-
nike najbolj zaskrbljuje, saj
kljub nekaterim preventiv-
nim akcijam ni mogoče reči,
da so dosegli na tem področ-
ju kaj prida uspeha. To je na
primer pokazala tudi lanska
preventivna akcija na Marti-
novo soboto, ko so kljub
vnaprejšnji napovedi akcije,
odkrili precejšnje število vi-
njenih voznikov, kot po pra-
vilu pa se nesreče, v katerih
je udeležen vinjen voznik,
končajo s težjimi posledi-
cami.
NAJBOLJ NEVARNO
JE NA CESTI PROTI
LJUBLJANI
Miličniki so lani izrekli
72.354 ukrepov (v povprečju
pride 210 ukrepov na vsake-
ga miličnika celjske UNZ),
največ pa je bilo opozoril za
manjše prekrške (26.396);
14.492 voznikov je moralo na
zagovor k sodniku za prekr-
ške, 25.126 jih je plačalo
mandatne kazni v skupni vi-
šini nekaj več kot štiri milijo-
ne dinarjev, miličniki so na-
pisali tudi 3214 plačilnih na-
logov in odvzeli 1864 pro-
metnih dovolenj, kar je 463
več kot leto poprej. Med te-
hnično pomanjkljivimi vozi-
li so bili tudi avtobusi celj-
skega Izletnika. Največkrat
so imeli preveč obrabljene
gume ali so bili brez predpi-
sane opreme. Miličniki so
odvzeli tudi 2204 vozniška
dovolenja, večinoma vozni-
kom, ki so sedli vinjeni za
volan.
Magistralna cesta Celje
-Ljubljana na odseku do Za-
jesovnika je še vedno najbolj
nevarna cesta na celjskem
območju, saj se je na njej pri-
petilo 9,2 odstotka vseh ne-
sreč na celjskem območju.
Vendar pa v sedanjih pro-
metnih razmerah, ko si cesti-
šče delijo hiter motorni pro-
met, kolesarji in pešci, bolj
varen promet na tej cesti ni
mogoč. Pri štetju prometa so
lani tudi našteli več kot 7500
vozil v štirindvajsetih urah,
ki so peljala v obeh smereh.
Tako gost promet pa je samo
še na nekaj cestah v naši re-
publiki, na celjskem območ-
ju pa samo na kratkem odse-
ku od Šoštanja do Titovega
Velenja.
TATOVI SE
PRILAGAJAJO
Število kaznivih dejanj, ki
so jih odkrili miličniki na po-
dročju celjske UNZ lani se je
povečalo za 11,5 odstotka v
primerjavi z letom poprej.
Največ »zaslug« za to, da so
kriminalisti zabeležili 4654
kaznivih dejanj, pa imajo ta-
tovi, ki so bili bolj dejavni.
Pri tem pa je zanimivo, da
se tudi v tatvinah zrcali*
manjši življenjski standard
in občasno pomanjkanje ne-
katerih artiklov v trgovinah.
Temu primerno so se tudi ta-
tovi preusmerili. Lani so na
primer zelo radi kradli kole-
sa. Nakradli so jih 263 oziro-
ma 150 več kot leto poprej,
neobičajno pogoste so bile
tudi tatvine bencina iz ben-
cinskih rezervoarjev avto-
mobilov (miličniki so jih za-
beležili več kot 80), tatove pa
je večkrat zamikala tudi hra-
na in pijača. Vlomi v samo-
postrežne trgovine so se po-
dvojili (lani 82), v primerjavi
z letom poprej pa je bilo tudi
120 več tatvin hrane, 84 pijač
in 14 tatvin več sadja in zele-
njave. Seveda pa je ob tem
tatove še vedno najbolj mi-
kal denar in zlati nakit.
Gospodarski kriminal je v
primerjavi z letom poprej le
neznatno narastel (394 kazni-
vih dejanj). Se najbolj se je
povečalo število izdanih ne-
kritih čekov. Takih kaznivih
dejanj so miličniki zabeležili
45. Precej je bilo tudi pone-
verb (78), dvanajst pa je bilo
primerov nevestnega poslo-
vanja.
Kriminal »belih ovratni-
kov« povzroča delovnim or-
ganizacijam precej škode,
vendar je odkrivanje tovrst-
nih zlikovcev precej težko in
zamotano. Kljub temu so
kriminalisti na tem področju
v zadnjih nekaj letih zabele-
žili pomembne uspehe.
OSKUBLJENE
RAZPRODAJE
V statistikah celjske UNZ
je tudi zapisano, da so lani
odkrili 38 tatvin lesa iz goz-
dov, 23 carinskih prekrškov,
28 kupčevanj s tujo valuto in
13 davčnih utaj. Pri odkriva-
nju tovrstnih kaznivih dejanj
so sodelovali predvsem z ob-
činskimi davčnimi upravami
in inšpekcijskimi službami,
ki pa se velikokrat žal pri
tem niso izkazale.
Neodkritih tovrstnih kaz-
nivih dejanj je še vse preveč,
predvsem zaradi prešibkih
in strokovno preslabo pod-
kovanih služb v posameznih
občinah na Celjskem, pravi-
jo delavci celjske UNZ. Ne-
kaj uspehov so sicer dosegli
(odkrili so na primer tudi
davčno utajo Janka Meha iz
Titovega Velenja v višini več
kot pet milijonov dinarjev),
vendar se še vse preveč sto-
rilcev tovrstnih kaznivih de-
janj izmuzne »roki pravice«.
Skupaj z inšpektorji so si mi-
ličniki lani ogledali začetek
razprodaj v veleblagovnici
»TEKO« v Celju in trgovini
»ONA-ON« v Slovenskih
Konjicah. Medtem, ko so že
pred sedmo uro zjutraj, ko
odprejo trgovine, pred vrati
v trgovini gnetli številni
kupci, pa so si trgovci naj-
boljše nakupe že rezervirali
zase in za znance. V TEKO
so pri pregledu našli kar več
kot 50 prodajnih artiklov -
večinoma obleke in plašči -
ki so bili pod pulti, v konji-
ški trgovini pa je bilo prodaj-
nih artiklov z listki »Rezer-
virano ...« več kot sto. V teh
dveh trgovinah so kupci to-
krat naleteli izjemoma na res
ugodne razprodaje, izključ-
no po zaslugi miličnikov in
inšpekcijskih služb, veljalo
pa bi takšne akcije ponoviti
tudi v drugih trgovinah, kjer
način poslovanja verjetno ni
nič drugačen kot v TEKO in
ONA-ON. SREČKO SROT
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Celje objavlja
NATEČAJ
za evidentiranje upravičencev do stanovanj,
zgrajenih s sredstvi družbene pomoči
v stanovanjskem gospodarstvu, za leto 1982
1.
Pri natečaju za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sred-
stvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
(med nadaljnjim besedilom - solidarnostna stanovanja),
lahko sodelujejo:
-	delavci z nižjimi dohodki, ki združujejo delo v temeljnih
organizacijah in delovnih skupnostih,
-	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje
stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega
dela,
-	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti
svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi,
borci NOV, kmetje borci NOV, starejši ter za delo nespo-
sobni občani in
-	mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok.
2.
Upravičenci, ki želijo pridobiti solidarnostno stanovanje,
pošljejo vloge, opremljene z dokazili, podatki in potrdili,
stanovanjski skupnosti, in sicer:
-	delavci preko svojih temeljnih organizacij in delovnih
skupnosti,
-	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki opravljajo de-
javnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti
občanov, preko Občinskega sindikata obrtnih delavcev,
-	upokojenci in invalidski upokojenci preko svojih dru-
' štev upokojencev,
-	borci NOV, kmetje borci NOV in vojaški vojni invalidi
preko svojih združenj borcev NOV,
-	upravičenci do stalne družbene denarne pomoči preko
Občinske skupnosti socialnega skrbstva,
-	drugi občani pa preko krajevne skupnosti, v kateri ži-
vijo.
Organizacije združenega dela in druge organizacije in
skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo vloge z mnenjem
in predlogom svojega pristojnega organa poslati v razpi-
snem roku stanovanjski skupnosti.
3.
Vlogi za solidarnostna stanovanja je treba priložiti:
-	potrdila o skupnih dohodkih družine oziroma gospo-
dinjstva v letu 1981 (osebni dohodki, nadomestila, po-
kojninski prejemki, invalidnine, štipendije, otroški do-
datki, preživnine in podobno),
-	potrdila o premoženjskem stanju,
-	potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu
in
-	druga potrdila glede na posebne socialno-materialne,
zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upravi-
čenca.
4.
Rok za sprejemanje vlog znaša 30 dni od dneva objave
tega natečaja.
Vloge za solidarnostna stanovanja je treba v natečajnem
roku poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Celje, Celje. Gledališka 4.
5.
Upravičenosti do solidarnostnega stanovanja se bo ugo-
tavljalo v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za
dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s
sredstvi družbene pomoči Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Celje (Uradni list SRS št. 32/80).
Če bo med postopkom za sprejetje prednostne liste priča-
kovalcev solidarnostnih stanovanj po tem natečaju že
sprejet in začel veljati nov Pravilnik o osnovah in merilih za
reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v
stanovanjskem gospodarstvu, se bo končal postopek in
sestavila prednostna lista pričakovalcev stanovanj v
skladu z osnovami in merili, ki bodo določena s tem
pravilnikom.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje
objavlja potrebo po delavcu za opravljanje del in
nalog za nedoločen čas
vodenje in izvajanje dela v kuhinji
Pogoji: KV delavec gostinske stroke. 3 leta delovnih
izkušenj, opravljeni predpisani zdravniški pregled
Kandidati naj osebno predložijo vloge z dokazili o
izpolnjevanju pogojev šolske izobrazbe v Ljubljanski
banki Splošni banki Celje. Vodnikova u! 2 v roku 15
dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najka-
sneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 7 -- 18. februar 1982
^t. 7 - 18. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
»JUGOSLAVIJA« NA POHODU
ŠTIRINAJSTE
Vsako leto se mladim pohodnikom
pridruži tudi skupina vojakov iz Po-
stojne, ki je z mladimi na vsej trasi
pohoda. Vojaki skrbijo med pohodom
za seznanjanje mladih z orožjem in vo-
jaško taktiko, pri spomenikih izstre-
jujejo častne salve, poleg tega pa je na
njihovi skrbi tudi dobra organizacija
prehrane. Vse to pa pomeni, da je pri-
sotnost vojakov na pohodu dobrodoš-
la in koristna.
Letošnjo skupino vojakov je vodil
takorekoč domačin, Robert Klančnik
iz Titovega Velenja. Kot mladinec je že
prej sodeloval na teh pohodih, zdaj pa
je prvič prehodil celotno traso v skup-
ni dolžini okoli 150 kilometrov. Ob se-
bi je imel pravzaprav »Jugoslavijo v
malem«, saj so sodelovali na pohodu
fantje, ki sicer služijo vojaški rok iz vse
Jugoslavije v Postojni. Tako so bili
prvič na pohodu Sebib Zigič iz Saraje-
va, Milan Jakšič iz Sente, Budimir
Preradovič iz Prnjavora, Jure Alif iz
Celja, Nakib Memič iz Banja luke, Ha-
san Cirikovič iz Peči in Blagojče Stoj-
čevski iz Skopja. Za vse je bila to lepa
priložnost, da spoznajo kraje in ljudi
ter seveda zgodovinska dejstva o slav-
ni štirinajsti diviziji in njenih borcih.
Za mlade vojake iz vse Jugoslavije je
bil pohod enkratno doživetje. Ob sre-
čanju so vsi pripovedovali o veliki go-
stoljubnosti ljudi, kjerkoli so se ustavi-
li in kjerkoli so jih sprejeli. Mladi voja-
ki so stkali mnogo novih vezi tudi z
ostalimi pohodniki ter tistimi, ki so jih
srečali med potjo. Vse skupaj pa je bila
za vse odlična šolska ura zgodovine in
današnjega življenja.
TV - Foto: DM
TUDI PIONIRJI PO POTI XIV.
Planinsko društvo Dramlje je pripravilo pohod najm
ših, to je pionirjev po delu poti Štirinajste divizije od E
melj do Žič. Sodelovalo je več pionirjev iz Planinskih (
štev oz. njihovih Mladinskih odsekov. Med njimi so bili t
pionirji iz Dramelj, Griž, Žalca in Petrovč ter celo iz M
bora. Pohodniki so se ustavljali pri spominskih obeležjih
pri rojstni hiši narodnega heroja Miloša Zidanška, kjer jin
govoril predsednik KO ZZB NOV Stanko Arzenšek.
LJURtt
»ŠRANGARIJA« V LAŠKEM
V soboto zjutraj so fantje iz folklorne skupine -A.Tanc^
na laškem mostu zaustavili svate, namenjene k poroki v
Celje. Zavoljo možnosti prehudega razburjanja, ker so neko-
liko zaustavili promet, so morali pohiteti, vendar so tudi v
tem kratkem času opravili vse, kar k temu običaju sodi.
zlasti pa so kar precej oskubili ženina. Graje vredno je, da je
pri tolikšni vnemi nevesto zeblo. Vsem, ki so morali nekaj
minut čakati, se »šrangarija« opravičuje in obljublja, da to
ne bo vsak teden na sporedu, ker se tudi vsak teden ne ženi
predsednik občinske konference ZKS.
USPEŠNI UPOKOJENCI NA
LJUBEČNI
Preteklo nedeljo so se zbrali na redni letni konferenci
člani društva upokojencev iz Ljubečne. V dvorano gasil-
skega društva jih je prišlo kar preko 80. To pa je za 186-
člansko društvo lep uspeh. Na konferenci so ocenili lansko-
letno delo kot nadvse uspešno. Organizirali so dva izleta.
Sodelovali so v akciji »človek naj ne bo nikoh sam«. Izvedh
so tekmovanje z zračno puško in ustanovili tamburaško
sekcijo. Ves čas so se srečevali s finančnimi težavami in
prostorsko stisko. Društvo ima prostore v zasebni hiši, ki pa
seveda ne morejo najbolje služiti namenu. V letošnjem letu
nameravajo ustanoviti strelsko sekcijo. Nadaljevati z delom
v tamburaški sekciji. Organizirati želijo dva izleta in se še
tesneje povezati z družbenopolitičnimi organizacijami v kra-
jevni skupnosti in delovno organizacijo Ljubečna.
MILAN BRECL
ODSLEJ SMUČARSKO
DRUŠTVO TOPER
Celjsko smučarsko društvo (prej Izletnik) je koncem lan-
skega leta na novo zastavilo delo in ima trenutno v različnih
sekcijah preko 1100 članov. V torek popoldne pa je bil ya
tašportni kolektiv nov lep dogodek, saj je pokroviteljstvo
nadnjim prevzela delovna organizacija Toper, za katero pa
vemo, da se prav v zadnjem času vedno bolj trdno uveljavlja
na domačem in svetovnem trgu s športno opremo, še pose-
bej smučarsko. Podpis sporazuma o prevzemu pol^ovi-
teljstva sta ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitič-
nega in športnega življenja ter kluba in kolektiva podpisala
za DO Toper direktor Zvone Dežnak ter za SK, zdaj Toper-
,predsednik Zvone Mirt. Predstavnik ZTKO in TKS Boris
Rosina je pozdravil takSno odločitev DO Toper, saj pomeni
veliko pomoč športni panogi, ki je bila pred leti z uvajanjem
prioritet po nepotrebnem zapostavljena!	^ VKABL
1437 so Celjani podelili utrdbo v
fevd Ludoviku Knollu s pogojem,
da mora, kadar bo do kraja pozida-
na, ostati zanje odprta. 1456, ko so
Celjani izumrli, je gospoščina prešla
v roke deželnega kneza, ki jo je po-
slej dajal v oskrbo. 1458 jo je dobil v
zakup Tomaž Pfafoitscher, 1472 je
bil oskrbnik Benko pl. Lustth^.
1478 jo je dobil v fevd Jurij Obračan,
1505 Tomaž Gradeneški, pred 1527
baron Ivan Kacijanar s svojo sopro-
go Elizabeto Strmolsko, tema pa je
sledila njuna hči Sholastika, sopro-
ga Ulrika barona pl. Eitzinga, ki je
prodala Vrbovec Hansu Regallu z
Rač. V letih 1566 in 1575 posedujejo
grad gospodje Hurnuss, sledil jim je
Boltežar Wagen. 1602 je dobil posest
v zajem njegov sin Hans Žiga, baron
v Šoštanju in Preboldu. 1615 je kupil
gospoščino za 4.000 gld. ljubljanski
škof Tomaž Hren, ki je v njej dve leti
pozneje posvetil tudi kapelo. V lasti
škofije je ostal grad z manjšimi pre-
kinitvami do zadnje vojne. V njem je
bila uprava ljubljanskega škofijske-
ga veleposestva. Zdaj so v delno
ohranjeni stavbi poslovni prostori
podjetja GLIN Nazarje.
Iz zgodovine gradu je znanih le
malo dogodkov. 1440 naj bi ga oble-
gal celjski vojskovodja Vitovec, kar
pa viri ne potrjujejo. 1528 je živel na
padu protestantski duhovnik s svo-
jo ženo in še 1615 je gospodovala na
gradu »heretična« gosposka. 1635,
za časa upravitelja Janeza Pečoher-
ja, so grad izropali in morda vsaj
delno razdejali uporni kmetje. Ohra-
njen je obširen protokol iz 1637, v
katerem se podložniki pritožujejo
zoper krivična bremena in kazni, ka-
tere jim je po zatrtem uporu naložil
osovraženi Pečoher.
Kot že tolikokrat, nam tudi zdaj
posreduje najboljšo predstavo o
nekdanji podobi gradu Vischerjev
bakrorez. Grajski kompleks je loci-
ran v živi breg sotočja Savinje in
Drete. Grajsko jedro oblikuje dvo-
nadstropna stavba s prislonjenim
stolpom in strmo streho, ki s svojim
značilnim pomolom nedvoumno iz-
pričuje srednjeveški izvir. Okrog je-
dra so razvrščeni različno oblikova-
ni, eno do eno in pol nadstropni
trakti, ki so na vogalih utrjeni z
okroglimi stolpi.
Na bakrorezu upodobljeno jedro
je ohranjeno le še v spodnjem delu
poligonalnih obodnih sten. Te rasejo
direktno iz žive skale in segajo še do
višine o. šest metrov. Pozidane so iz
rečnih oblic, ki so položene v pravil-
ne vrste in tudi na vogalih niso pose-
bej poudarjene. Vrh obodnih sten je
novejša betonska ploščad, na kateri
je škof Bonaventura Jeglič 1920 po-
zidal kapelo, ki je bila med zadnjo
vojno uničena.
K jedru se na severovzhodni strani
prislanjajo ostanki mlajših stavb, tu
se v obrisih nakazujejo tudi ostanki
okroglega stolpa.
Zunanji trakti grajskeba komplek-
sa niso več v celoti ohranjeni. Nepo-
škodovan je le zahodni trakt z banja-
sto obokano kletjo, od severnega
trakta je ohranjen zunanji zid, vzho-
dni oboki kot v zahodnem traktu,
medtem ko je njegovo nadstropje
povsem prezidano. Portonski portal,
ki drži skozi južno obzidje na graj-
sko dvorišče, je novejšega izvira, v
svojih masah in proporcih pa so še
avtentični trije vogalni obrambni
stolpi z delno obokanimi pritličji!
Portali in okna so na vsej stavbi mo-
dernizirani.	i
Grajsko jedro, pozidano na skalni
kopi sredi kompleksa, je nastalo
vsaj v prvi pol. 12. stol., lahko pa je
celo starejše. Gre za ostanke manjše-'
ga romanskega gradu, ki so ga v got-'
ski dobi utrdili z okroglim stolpom,'
tam, kjer je lahko obvladoval večji
del sotočja. Pozidali so ga morda
med 1.1437, ko je L. Knoll kot celjski'
gradnik grad prezidaval in utrjeval,
in 1. 1447, ko so bila obnovitvena
dela očitno končana, saj se grad ta-'
krat omenja že kot »novi grad Vrbo-*
vec«. Domnevamo lahko, da so vsaj
takrat obdali prvotno grajsko zasno-;
vo z obzidnim obročem, ki so ga ob
renesančnih predelavah gradu od-'
stranili. Ce sodimo po nekaterih red-
kih ohranjenih arhitekturnih ele-
mentih pa grad v obliki, kot ga nam
je predstavil Vischer in kot se nam
je fragmentarno ohranil do danes, ni;
mogel nastati pred koncem 16. sto-
letja. Nobena od vidnih stavbnih se^^
stavin ni več srednjeveška (z izjemo
obodnega zidovja v jedru), res pa je,
da so tu in tam še prisotne srednje-
veške reminiscence, kot so, denimo,
lahno posneti profili. Vsekakor je
grad v tej obliki že stal 1615, ko je
prišel v posest ljubljanske škofije -
stolpič sredi severnega trakta na
Vischerjevi upodobitvi je pač Hre-
nova kapela; ta je 1620 sicer pogore-?
la, a so jo kmalu potem spet obnovi- \
li. Srednjeveško grajsko jedro so po-
drli enkrat v 18. stoletju (na upodo-'
bitvah iz 19. stol. ga ni več), med
zadnjo vojno pa je uničil požar tudi
del novejše graščine, predvsem njen
severni trakt, ki ga pozneje niso več
obnovili.
Grad Vrbovec na stari podobici iz 18. stoletja
OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CaJl
7
NOVI TEDNIK - GlasUo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik. Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga COP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
Ilft7f»n Q1 1Q0_/^ni>r>«»1<-,T iiiKHorioTV~»'7r>Mi-,ir;«*w^nil»-r'£»Ho —Tolofnn rtolaci in nnrrw»nina'7S.105.