Predlog Na podlagi 54. čl. Ustave SRS, 389. čl. Zakona o združenem delu in 14. čl. Družbe nega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki sprejemajo podpisnice družbenega dogo-vora naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SIS ZA PRESKRBO LJUBLJANE 1. člen Samoupravna interesna skupnost za preskrbo Ljubljane se ustanovi za boljšo organizacijo in zagotovitev preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živil-skimi pridelki na podlagi tekočih in razvojnih načrtov za zadovoljevanje potreb občanov in delovnih ljudi, z upoštevanjem načel svobodnega nasto-panja na tržišču in medsebojnega samoupravnega sporazumevanja o zdru-ževanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi. 2. člen Člani SIS so temeljne in druge organizacije združenega dela, ki proizva-jajo, predelujejo in prodajajo kmetijske živilske pridelke in izpolnjujejo pogoje po 6. členu družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in pre-skrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, uporabniki njihovih proi-zvodov ter družbenopolitične skupnosti in druge organizacije, ki so podpi-sale družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki in sprejmejo vse pravice in obveze po citi-ranem družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu. 3. člen Naloge samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane so: — planiranje proizvodnje in preskrbe na osnovi planov celokupnih potreb mesta Ljubljane, — izdelava letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov proizvodnje in preskrbe posameznih kmetijskih in živilskih pridelkov, — zagotavljanje kontinuitete in samoupravne povezanosti reproduk-cijskega toka proizvodnje, predelavc, trgovine in potrošnje, — skupno prizadevanje za napredek in boljšo organiziranost proizvod-nje, predelave in prometa, — razmejevanje pravic in obveznosti podpisnic sporazuma, — skupna prizadevanja za investicije v napredek proizvodnje, prede-lave in razširitev maloprodajne mreže, tržnic, skladišč in opreme ter objek-tov skupnega interesa v skladu z razvojnimi programi mesta in občin, — dogovarjanje za skupno izkoriščanje obstoječega hladilniškega pro-stora, prvenstveno za preskrbo Ljubljane s kmetijskimi in živilskimi pri-delki, — zagolavljanje zbiranja sredstev za izravnalni sklad ter smotrne upo-rabe teh sredstev, — sodelovanje s potrošniki preko potrošniških svetov, — izpolnjevanje ostalih nalog, ki izhajajo iz razvojnih programov.mest in občin na področju preskrbe s kmelijskimi živilskimi pridelki. 4. člen Člani samoupravne interesne skupnosti prevzemajo skrb za pridelova-nje, predelavo in promet s kmetijskimi živilskimi pridelki in odgovornost za kontinuirano preskrbovanje mesta Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki: kruh, tnleko in maslo, sveže meso in ribe, sadje, zelenjavo in po-vrtnine. 5. člen . Člani SIS bodo združevali delo in sredstva za razvoj proizvodnje, izgrad-njo skladišč in hladilnic, predelovalnih in prodajnih kapacitet in na teh osnovah tudi delili skupaj doseženi dohodek. Člani SIS bodo združevali delo in sredstva na podlagi medsebojnega interesa članov SIS. O združevanju dela in sredstev ter delitvi doseženega dohodka se bodo člani SIS dogovorili s posebnimi samoupravnimi sporazumi. 6. člen Člani SIS bodo pri tej samoupravni interesni skupnosti oblikovali za pokrivanje dogovorjenih rizikov izravnalni sklad. Naloge izravnalnega sklada so: — pokrivanje dogovorjenih rizikov v okviru dogovorjenega programa preskrbe v proizvodnji in distribuciji, — pospeševanje proizvodnje kmetijskih pridelkov, ki jih na tržišču pri-manjkuje, — intervencijske nabave manjkajočih količin kmetijskih živilskih pri-delkov, — pokrivanje razlik v cenah v slučaju, ko s predpisi določene prodajne cene ne pokrivajo poprečnih družbeno priznanih cen. Izravnalni sklad bodo podpisnice oblikovale s posebnim samoupravnim sporazumom. 7. člen Medsebojne obveze, ki so jih članice jSIS sprejele za boljšo preskrbo Ljubljane po letnih planih, ne morejo enostransko prenehati ali se spremi-njati do konca obdobja, za katerega je letni plan sprejet ne glede na izstop iz članstva SIS. 8. člen SIS za preskrbo mesta Ljubljane je pravna oseba. ' Sedež je v Ljubljani... .." . v.'. SIS za prcskrbo mcsta Ljubljane zastopa sekretar SIS. . 9. člen Organ upravljanja SIS je skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Oba zbora odločata enakopravno o medsebojnih pravi-cah, obveznostih in odgovornostih. V zbor uporabnikov delegirajo po enega delegata: — Modobčinski svet zveze sindikatov Ijubljanske regije, — Občinski sveti Zveze sindikatov, — Mestni svet Zvezc sindikatov, — Mestna in občinska konferenca svetov potrošnikov. — Skupnost občin Ijubljanskc regijc, ¦ ' — Skupščine občin iz zborov krajcvne skupnosti, — Skupščina mesta Ljubljane iz zbora občin, — Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki uporabljajo kmetijske živilskc pridelke. V zbor izvajalcev delegirajo po enega delegata: — temeljne in druge organizacije združenega dela, članice SIS — TOZD Živilski trgi Ljubljana — poslovne banke — Medobčinski odbor GZS za Ijubljansko regijo. 10. člen Naloge skupščine SIS so: — sprejme samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS — sprejme samoupravni sporazum za oblikovanje izravnalnega sklada — sprejme progratn dela SIS — voli predsednika in namestnika predsednika SIS — sprejme letne, srednjeročne in dolgoročne plane razvoja proizvod-nje in preskrbe mesta Ljubljane, s katerimi zagotavlja redno preskrbo mesta Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, — voli 3 člane v koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogo-vora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živil-skimi pridelki, — daje soglasje k sistemizaciji delovnih mesl v SIS, — voli izvršni odbor SIS, — zagotavlja zbiranje sredstev za izravnalni sklad in smotrno uporabo teh sredstev, — sprejme letni finančni plan SIS, — imenuje komisije za posamezna vprašanja s področja delovanja SIS, — sprejme poslovnik o svojem delu. „ 11. člen Za spremljanje, usklajevanje in izvajanje tekočih nalog izvoli skupščina SIS izvršni odbor. Izvršni odbor ima od 9 do 15 članov. Voli ga skupščina SIS izmed svojih članov. 12. člen V program dela SIS se določijo tudi naloge izvršnega odbora. Izvršni odbor odgovarja za svoje delo skupščini SIS. 13. člen Poleg nalog, ki so dolopene v programu dela SIS, ima izvršni odbor še naslednje naloge in prislojnosti: — izvršuje sklepe skupščine, — pripravlja predloge planov, samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki jih sprejme skupščina, — razpisuje in sprejema delavce v delovno skupnost SIS na podlagi si-stemizacije delovnih mest, — voli predsednika in namestnika predsednika izvršnega odbora, — odloča o materialno-finančnem poslovanju SIS v okviru vsakolet-nega finančnega plana, ki ga sprejme skupščina, — sodeluje s Skupščino mesta Ljubljane in občinami pri izdelavi planov družbenega razvoja za področje preskrbe, — upravlja vse druge zadeve, ki so nujne za učinkovito delo skupščine. 14. člen Mandat predsednika in namestnika skupščine SIS in člana izvršnega odbora je 2 leti. Vsakdo je lahko imenovan za predsednika in namestnika ali člana izvršnega odbora največ za dve mandatni dobi. 15. člen SIS ima strokovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost SIS. Delovno skupnost vodi sekretar SIS. Mandatna doba sekretarja SIS je 4 leta. 16. člen Sredstva za delo delovne skupnosti zagotovi skupščina SIS s finančnim planom SIS. 17. člen Člani delovne skupnosti SIS odgovarjajo za svoje dclo Skupščini SIS \n izvršnemu odboru. Medsebojne pravice in obvczc delavccv v dclovni skupnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o medscbojnih ra-zmerjih delavcev v združcnem dclu in drugimi samoupravnimi akti. I.S. člcn Člani SIS se obvezuje jo, da bodo v M) dneh po podpisu samoupravnega sporazuma izvolili dclcgata v skupščino SIS. Po izvršenih volitvah dclcgatov so mora skupščina sestati najkasneje v dveh mcsccih zaradi konstituiranja in izvolite izvršnega odbora. 19. člen •.¦.... Člani SIS sc obvezujejo: — zagotoviti sredetva za delo SIS, — predložiti SIS razvojn« programe in ostale podatke, ki so potrebni za delo SIS, — sodelovati pri oblikovanju izravnalnega sklada, — spremljati delo SIS in pomagati, da bo SIS dosegla *voje cilje in opravila sprejete naloge. 20. člen Vsaka članica SIS lahko izstopi iz SIS. Članstvo preneha v SIS: — s pismeno izjavo članice o i/.slopu \i članstva po 1 letu od pisinene izjave, — po sporazumu s SIS, o čemer odloča skupščina SIS, — s prenosom vseh pravic in obveznosti na drugo temeljno ali drugo organizacijo združenega dela, — s prenehanjem SIS. 21. člen Za reševanje morebilnih sporov ali nesoglasij imenuje izvršni odbor arbitražno komisijo. Arbitražna komisija šleje 5 članov. V arbitražni komisiji so obvezno tudi delegati sprtih strani. Odločitev arbitražne komisije je obvezna za podpisnike tega samou-pravnega sporazuma. Za kršitve oziroma neizpolnjevanje odločitev arbi-tražne komisije je pristojno sodišče združenega dela. / . 22. člen Predlog za spremembo ali dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko poda vsaka članica SIS. Za spremembe ali dopolnitve samouprav-nega sporazuma velja enak postopek kot za sprejem. 23. člen K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo orgamzacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženi pri njegovi sklenitvi, če pristopijo k družbenem dogovoru o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki in podpišejo ta samoupravni sporazum. 24. člen Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnosti in organi, ki so podpisnice družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki. ObraziožKev Besedilo samoupravnega sporazuma je sestavila posebna delovna sku-pina pri medobčinskem odboru za ljubljansko območje pri GZ Slovenije. Delovni osnutek sporazuma je bil v obravnavi pri vseh potencialnih člani-cah SIS, to je podpisnicah družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki. Prejete pripombe so vnesene v predloženi predlog samoupravnega sporazuma. Kbt posebna dilema se je ob razpravi delovnega osnutka sporazuma postavilo vprašanje, ali se s sporazumom ustanavlja poslovna skupnost, v kateri se združuje samo gospodarstvo, ali samoupravna interesna skupnost, v katero se poleg gospodarstva vključujejo tudi uporabniki (konference potrošnikov, veliki potrošniki in družbenopolitične skupnosti in o."ganiza-cije). V naknadni razpravi v ljubljanskih sindikatih in komisiji za družbe-no-ekonomske odnose pri Komiteju mestne konference ZKS pa je bilo osvojeno stališče, da se oblikuje satnoupravna interesna skupnost za pre-skrbo tako kot je definirana v 14. in 15. členu družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki oziroma na osnovi 389. člena Zakona o združenem delu. V kolikor bi se odločili za drugačno obliko, bi bili potrebni popravki družbenega dogovora, h kateremu je pristopilo že 56 podpisnic in bo z objavo v Urad-nem listu SRS tudi uveljavljen. Po predlogu komisij za družbeno ekonomske odnose pri Mestni konfe-renci SZDL in pri Komiteju mestne konference ZKS, naj bi postopek za sprejem samoupravnega sporazuma do ustanovitve samoupravne intere-sne skupnosti prevzel in vodil Izvršni svet SML. Z ozirom na lo predlagamo Izvršnemu svetu SML: — da predloženo besedilo samoupravnega sporazuma sprejme kot predlog, — da predlog samoupravnega sporazuma predloži v sprejem Skupščini mesta Ljubljane in drugim članicam, ki so že pristopile k družbenemu dogovoru, — da predloži zboru občin SML predlog za imenovanje delegata v zbor uporabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti, — da predloži Skupščini mesta Ljubljane predlog za imenovanje pred-stavnika v koordinacijski odbor družbenega dogovora o organizirani proi-zvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki (20. člen družbcnega dogovora). Ljubljana, 16. II. 1977 Oddelek za gospodarstvc BIŽAL MIRA, s.r.