Leto LXIV Poštnina plačana v gofovfnl V Ljubljani, v letrtek, dne 24. decembra 1936 štev. 295 a Cena 2 Din Naročnina me srčno B I Jio. ca inozemstvo 40 L)in — ae-deljaka izdaja ce* loletno K> Din, za ino/.emat »o 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uLWlll SEOVEN Telefoni arednlštvai dnevna aložba 2090 — aočna 2994. S994 la MM črk račun: Ljnb« 1 m n a »t I0 6V) ia IU/Um ta tnseratej Sarajevo št* 7'ibS. Zagreb št» W.UII, Prai:a-I)uiiaj 24.707 Uprava: Kopuar-jeva b. telefon 299® lakaja vsak daa sjntraj, razen poaedeljka la dneva po praznfka Blagoslovljen božič vsem naročnikom, sotrudnikom in bravcem »Slovenca« Uredništvo in uprava Današnji številki sta priloženi dve razkošno opremljeni prilogi: božična in ilustrirana. »Slovenec« jih poklanja svojim prijateljem. Božična številka je izšla v 45.000 izvodih. Božič Pred dobrimi 30 leti je izšla knjiga Hcnrija ■\Varneryja, v kateri pisatelj popisuje tudi božič nekega mladega zdravnika. Usmiljenka, ki je v bolnišnici pripravljala božičnico, ga je prijazno povabilo, naj se je tudi on udeleži. Toda zdravniku se je zdelo, ila prireditvi ne more prisostvovati. Bil je mračnih misli, prav nič razpoložen za kako veselje. 2e ves večer so mu misli uhajale v otroška leta, ki jih je označevala beda, bolezen svojcev, pozneje zopet pomanjkanje, ki ga je ponovno prisililo, da prekine svoje študije. Mrko razmišlja o silah narave, ki povzročajo človeštvu trpljenje in smrt. No, s to svojo razbolelo dušo se ne more vsesti med druge, ki se radujejo božične noči. Rajši gre k bolnikom in se vsedc ob postelj mladega sirotka, ki mu je zaman poskušal vrniti zdravje. Prvi hip se je deček močno razveselil, ko je videl svojega velikega prijatelja in dobrotnika poleg sebe. Toda njegove moči so hitro ginile. Čutil se je vedno slabšega in ko jc iz pritličja, kjer so otroci in sestre pele božične pesmi okrog jaslic, zaslišal znane, nežne melodije, je pogledal zdravnika in mu zašepetal: »Slišiš angele, ki pojejo? O, vidim, da gredo po mene. Po mene gredo, da me popeljejo k moji mamici.. .< Po božičnici se jc sestra vrnila. Na njeno vpra-Sanje ji odvrne mladi doktor: »Da, umrl je z nasmehom. Slišal je angele, ki so mu peli za sveto »oč.« Nato je zdravnik hitro odšel v sobo, hoteč skriti svojo zadrego. Vera malega bolnika ga je ganila, a obenem pomirila. V njegovo srce, polno mrakobe, je naenkrat prihajala toplina, luč. Z dolgimi koraki je merit sobo iz kota v kot in vedno glasneje ponavljal besede: Mir ljudem, ki so dobre volje! Pesnik je v tem mladem zdravniku naslikal marsikakega našega sodobnika. Trdota življenja jim je zagrenila duše. Mesto da bi jih religiozna čuslva vernikov, njih veselje in vera pomirila, jih često celo razilraži. Da bi stopili v cerkev, sklenili roke, prisostvovali polnočnici, bi se jim zdela odkrita hinavščina. Vendar niso slabi, niso hudobni. Tudi oni nosijo v prsih čuteče srce. In prav globoko skrbno skrivajo kot skrit zaklad vero v človekovo poslanstvo: bratstva, človečanstva. Ne, ni lo vera v živega Boga. ne verujejo v božje Dele v jaslicah. Toda imeti morajo nadomestilo za božjo ljubezen, ki je no razumejo več, vsaj na sveti večer in božični dan. Kajti, (a čudoviti praznik jc takšen, da človeka nič nc vpraša: si veren?, si neveren?, si reven?, si bolan?, — ampak naredi s človeškim srcem kar čisto po svoje. Kako? — tega ne moremo povedati. Ampak tako nam jc, kakor bi še tako divjemu in razi ,motenemu človeku nenadno nekdo položil nebogljenega otroka v naročje. Takoj naslednji hip se zave, da mora nekaj dobrega, nekaj človeškega storiti... Tako tudi »neverci« ob krščanskem božiču morda z neko melanholijo, z nekim otožjem gredo okrog in čutijo potrebo, biti dober, dober vsem ljudem. Ne smemo jih soditi. Kajti tudi v njihovih srcih raste roža idealizma in ker so usmiljeni, jih morda milost prej ali slejq povede do večje luči, do polne resnice. Saj je dobrota do sočloveka neke vrste ključ do razumevanja šo večja Dobrote, popolne Ljubezni. Mnogi med njimi prav dobro čutijo pomanjkljivosti svoje dobrote, želeli bi objeti več, vso ljubezen, katere itak Bog nc odreče njim, ki iskreno iščejo miru in notranjega prerojenja. Brez dvoma: trpljenje vsega stvarstva in posebej človeštvo postavlja težko zogonetko njim, ki hi hoteli verovati v Boga ljubezni. Toda te težave, s katerimi se danes trapijo lačni, brezposelni, zapuščeni, bolni... niso od danes. Tudi pastirjem na betlehemski poljani ni bilo lako življenje. V dcccmbcrski mrzli noči so stra-žili svojo črede. Tesno stisnjeni drug k drugemu, ob ognju, za katerega je bilo premalo drv, da bi vse toplo ogreval, so imeli časa dovolj, razmišljati o slabi letini, o nezadostni prehrani, o nizkih mezdah skopih gospodarjev. Opravičeno so sc mogli pritoževati nad malo rodovitno palestinsko zemljo, nad katero, da je bila nesreča še večja, jc kruto gospodoval oblastni tujec. Vsakdanjih gospodarskih skrbi so torej imeli betlehemski pastirji več kot preveč. In vendar jc vso njih pozornost vzbudila Se večja revščina nekoga drugega. Tujca iz Galileje, ki so ju videli, sta se jim zdela čisto izčipana. In morda bi sc v njih srcih porodilo lo usmiljenje, ko ne bi videli radostnega, žarečega, nenavadno blaženega obraza mlade matere. Marijo ni mislila nu svojo revščino, ampak se jc blaženo smehljala svojemu otroku, a no Ic njemu, ampak celi srečnejši bodočnosti človeštva. Tiho jc pela njena duša: Vsemogočni je storil za nas velike reči! Pastirji »o videli to vero, Cerkev vernikom za božič: Podpirajte katoliški tisk Kafdinal Pacctli: »Katoličani SO po vesti dolžni, da z vsemi močmi podpirajo in širijo katoliški tisk, ki je prvo sredstvo za apostotstvo krščanske prosvete44 Vatikansko mesto, 23. dec. TG. Papežev državni tajnik kardinal Pacelli je za božične praznike napisal poslanico, v kateri menda prvič v zgodovini cerkveni knez s tolikim poudarkom podčrtava dolžnost vsakega katoličana, da z vsemi močmi podpira katolilko časopisje, »ki je dandanes postalo najbolj neobhodno potrebno sredstvo — a tudi najbolj učinkovito — za obrambo idealov krščanstva in sploh sa vsako katoliško prosvetno delo«. Kardinal Pacelli nalaga katoličanom »najstrožjo dolžnost, da berejo in po svoji možnosti širijo katoliško dnevno časopisje, ki daje živo sliko življenja cerkve in njene rasti ter brani stebre krščanskega družabnega reda, moralni zakon, družino in mladino«. »Nekateri mislijo,« nadaljuje kardinal, »da so že storili svojo dolžnost, če se brigajo za razna krščanska društva in se posvečajo apostolskemu delovanju, a nimajo nobenega smisla za katoliško ča«ppisje.« — »Ti ljudje se bridko motijo, kajti ravno katoliško časopisje je v sedanjem času postalo najmočnejše sredstvo vsega katoliškega javnega dela in brez njega si noben katoličan ne sme zamišljati koristnega apostolskega delovanja splob, ker brez časopisja dandanes to tudi ni mogoče.« Zopet drugi si domnevajo, da so storili vso svojo krščansko dolžnost, če so delili dobrote od bogastva, ki ga imajo na razpolago. Ljubezen do bližnjega, ki se omejuje zgolj le na blagovno, ma-terijelno podpiranje bližnjega, dandanes v sedanjih razburkanih časih, ko gre za borbo za duše, ni več zadostna. Viija in bolj plemenita je duševna ljubezen do bližnjega, ki pride do izraza v dejanjih, ki tičejo duševnega blagra bližnjega. Pomagati katoliškemu časopisu, ga podpirati, ga širiti, tako, da ga bero tudi drugi in se drugi iz njega uče pravih naukov, da si pravilno usmerjajo svojo vest in najdejo pravo pot skozi zmedo sodobnih idejnih gibanj, kjer se laž tepe z resnico, to je najbolj plemenita ljubezen do bližnjega in najbolj potrebna dandanes, ko je treba človeštvo obvarovati pred socialnimi krizami in pred duhovnimi katastrofami. Noben katoličan nebo storil svoje polne dolžnosti, dokler se te največje ni zavedel in se ni stavil popolnoma v službo razširjanja dobrega tiska. »Izdanje katoliškega dnevnika zahteva velikih denarnih Žrtev.« pravi kardinal Pacelli v svoji poslanici, »in od kod naj jih vzame, £e ne od organiziranih zavednih katoličanov.« Drugi pa ga ne bodo podpirali, drugi ga bodo skušali ugonobiti. Zato postaja »od di»e do dne dolžnost, da katoliški verniki storijo vse, kar morejo, da podprejo katoliški tisk, večja in krik vesti močnejši.,.« »Katoliški verniki,« tako zaključuje spomenica, »naj se zavedajo, da bodo dajali odgovor za to, če so katoliško časopisje zanemarjali ali ga podpirali. Največja podpora pa je tudi tukaj, kot pri vseh velikih krščanskih podjetjih, molitev, da bi Bog blagoslovil katoliški tisk, saj je on vir življenja in uspehov, blagoslovil v vseh področjih, pri upravljanju listov io pri urejevanju, da bi iz vseh strani katoliškega dnevnika sijala resnica, katoliška re- snica, ki varje posameznika, utrjuje družino, visoko dviga čednosti, ki človeško družbo osrečujejo in ji zigotavljajo blagostanje in srečo.« Lepšega poziva našim bralcem po Sloveniji nismo mogli objaviti, kot je poziv državnega tajnika Katoliške cerkvc kardinala Paccllija, ki prihaja ob enajsti uri. Vsa druga sredstva, ki smo jih za širjenje katoliške prosvete dosedaj uporabljali, bodo morala stopiti v ozadje, spričo osnovne važnosti, ki jo dandanes zadobiva katoliško časopisje kot prosvetitelj in borec. Vsa tista naša dose'*'.nja za-dovoljivost s samim seboj nas bo morala miniti spričo odmevajočega povelja, ki prihaja iz Vatikana in ki jasno pribija, da tisti katoličan, ki jc zanemarjal svojo dolžnost, da podpira in širi katoliško časopisje, nima pravicc do tega naslova, ker je dandanes bolj kot kdaj, sleherni vernik tudi v svoji vesti dolžan, da se postavi v službo katoliškega časopisja. Belgijski škofje: „Dolžnost, ki veže po vesti..." Bruselj, 23. decembra. TG. Danes jc bila objavljena božična poslanica belgijskih škofov, v kateri nalagajo vernikom »dolžnost, k i jih veže v vesti, da z vsemi sredstvi podpirajo katoliško časopisje in katoliški tisk sploh, in da podpirajo izključno samo katoliškega in nobenega drugega.« Poslanica nosi podpis vseh šest katoliških škofov Belgije s kardinalom Van Roeyem na čelu. Splošna blokada Španije ? Samo Nemčija se še izvija London, 23. dec. TG. »Press Monitor« poroča, da je bila danes na seji odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno sprožena zanimiva zamisel, namreč, da bi bilo najbolj pametno, če bi sklenili, da bodo velesile vso špansko in portugalsko obalo enostavno blokirale. Misel so sprožili Angleži in nocojšnje londonsko časopisje jo že zelo podpira. Listi na-glašajo, da bi to bilo res najbolj modro in tudi lahko izvedljivo, ker se nahaja v španskih vodah že veliko mednarodno vojno brodovje, ki bi z lahkoto nadziralo trgovske ladje in preprečilo nadaljnje uvažanje orožja v oba španska iabora. Zanimivo je, da je to misel v nekoliko drugi obliki sprožila že pred meseci Sovjetska Rusija in so jo sedaj oživili nekateri levičarsko usmerjeni angleški politiki. Harold Nicolson, ki je znan publicist in glavni urednik revije iForeign Affairs', predlaga celo, da bi velesile, ki bi Španijo blokirale, vzele na svoje bojne ladje tudi častnike drugih držav kot opazovalce, torej tudi častnike obeh v Španiji se bojujočih taborov. Pri odboru za nevmešavanje se ta zamisel sicer ni obravnavala dalje, toda za kulisami se diplomacija ž njo že resno bavi in so menda že vse velesile v tem edine, samo Nemčija sc še zoperstav-lja, medtem ko se je Italija po podpisu sredozemskega sporazuma z Anglijo že odločila, da zamisel splošne blokade podpira in se je tudi udeleži, če bi bila sklenjena. Nemčija je bila postavljena pred težko izbiro. Madrid, 23. dec. AA. Havas. Nacionalisti so včeraj popoldne bombardirali nebotičnik, v katerem je telefonska centrala. Tri krogle so zadele ravno fasado poslopja, kjer so časnikarji ravno urejali svoja vsakodnevna poročila za inozemstvo. Bombardiranje se je nehalo okoli 18., vendar ni bil nikdo ranjen. Dunajska vremenska napoved: najbrž le malo sprememb. Italija vdrla v Arabijo Nervoznost v Londona vsled nakupa arabskega pristanišča po Italiji London, 23. dec. TG. »Times« objavljajo iz Kaire brzojavno vest. ki jo je »Timesov« dopisnik sprejel iz Mogadiska v italijanski Somaliji, da se je italijanski vladi posrečilo z denarjem doseči, da jc od arabskih šejkov dobila v svoje roke znano pristanišče Asadi el Fajel na obali Iladramaula na arabskem polotoku, nekoliko severno od angleško trdnjave Aden. S tem, da se je Italija prvič usidrala tudi na araltskem polotoku, torej tudi na drugem bregu Rdečega morja, nasproti ahesinski obali, ki ji je z zmago v Ahesiuiji padla v roke. »Timesova« vest jc v Londonu povzročila silno razburjenje in so časopisi' takoj vprašali na zunanjem ministrstvu, če odgovarja resnici. Kajti v primeru, da jc vest resnična, bi pomenilo, da hoče Italija nadaljevati svojo osvajalno politiko ob obalah Rdečega morja ter tako priti v položaj, da lahko plovilo skozi Suez in Rdečo morje v Indijo in narobe brez nadaljnjega onemogoči. V zunanjem ministrstvu so izjavili, da nimajo nobenih poročil o tej stvari, da pa so naročili trem letalcem, naj iz Adena odlete v pokrajino Iladramaut in napravijo obširne poizvedbe. Zunanje ministrstvo jo nadalje izdalo poluradno poročilo, da ne verjame, da bi bila vest resnična, ker je Anglija sklenila z vsemi šejki in poglavarji arabskega otoku mednarodno veljavne pogodbe, na podlagi katerih ne smejo sklepati z nobeno drugo državo pogodb, ki bi jim dovolile, da kupijo, vzamejo v najem ali se kakorkoli usidrajo na arabskem ozemlju brez predhodne odobritve Anglije. Zunanji minister je izjavil (udi, da bo javnost obvestil o uspehu uvedene preiskave, ki pa ne more prinesti nobenih presenečenj. Preokret v nemški politiki Hitler bo baje priznal p akt Paris-Moskva London, 23. dec. b. Veliko iznenadenje jc zbudila v diplomatskih krogih vest, da se je nemška vlada baje odrekla svoji trmoglavosti proti fran-cosko-sovjetsUemu paktu ter jo sporočila Angliji, da bi bil Hitler pod gotovimi pogoji pripravljen pogajoti se za sklenitev nove lokarnske pogodbe pod pogojem, da bi Francija in Rusija spremenili svojo zvezo. Nemški poslanik v Londonu von Ri-hentropp je informiral v tej smeri Foreign Office še pretekli teden in bo imel čez božične prazift':e i Hitlerjem važne razgovore v zvezi s podatki, ki ji hje dobil pri angleškem zunanjem ministru Ede-nu. Kakor se čuje, vsebuje nemški predlog tudi določlK) o medsebojni oboroženi pomoči. Postavljen videli so čudež, pozabili so na sebe in svoje tegobe, vsi zamaknjeni so strmeli v božje Dete in ga molili. Od ( ga trenutka je poteklo več kot devetnajst stoletij. In vsej tej dobi, ki ni v nobenem času prizanašala človeštvu s trdotami solzne doline, je živa vera znala blažiti revščino in dvigati človeški rod k pravemu smislu življenja: Ne skrbite... Iščite predvsem božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrieno. Pastirji so pozabili na svpjo revščino. Z Ga-lilejci so dvignili poglede v nov čas. ki so ga napovedovali preroki. Z iskreno vernostjo so pozdravili Rešenika sveta. Njihovi upi niso bili varani. Dete, ki je bilo rojeno v božični noči, je vse življenje posvetilo nalogi, da v svet, vos zastrupljen s sebičnostjo in nevero, zasejc kvas žive vere, svetosti in ljubezni do Boga in bližnjega. Človeštvu, ki je bilo utrujeno, skeptično in prežeto inateriallzma jc s svojim življenjem in smrtjo pokazal nedosežen heroizem vse objemajoče ljubezni. Setev, ki jc bila vsejuna, bo klila in rasla do konca vekov. Nc tajimo, da tej setvi t naši dobi groze zelo temni, hudourni oblaki. Medtem ko se ljudje »dobre volje« prizadevaj.), da v smislu božjega naročila odstranjujejo iz src korenine sovraštva, in sc trudijo /a pravičnost, ki jo je hotel božji Odrešc- nik, skeptiki in maloverni prezirljivo majejo z glavami in govore: To so lepe sanje. Vedno so hile in bodo vojne, redno ho človeški egoizem hotel zadnjo besedo pri usodi narodov. — Tako so sejalci dvomov in nevere v vsakem času poskušali zavreti duhovno rast človešlva. Kaj noj jim odgovorimo? Nič, pokažimo na dejstva, ki pričajo, da so končno in resnično zmago ia blaginjo človeštva v zgodovini odnesli vendarle idealisti, ki so ostali verni zgledu in naukom božične nori: Odnesli so zmago nad starim poganstvom, premagali so suženjstvo, razsvetlili so barbarski mrak srednjega veka, triumfirali so nad modernim suženjstvom in bodo zmagali tudi nad hrezboštvom komunizma! Z ničemer oboroženi kakor z živo vero so se vrgli v mclrž duhov ali so postavili kot nepremakljiv zid z edinim geslom: Bog hoče! Milijoni so padli in še danes padajo za iste ideale, za katere se je Bog rodil na svet kot malo dete in zaključil svojo pol po zemlji s smrtjo na križu. Toda iz trte« in porazov krščanskih borcev so končno le \zrvetele božje zmage. Tako nam naš krščanski božič vliva v srce vero v neskončno božjo ljubezen in pogumno zaupanje v božje kraljestvo na zemlji, ki mora skozi mrtel betlehemski hlev in preko Kalvarije. da se Bog vedno zno\a rodi v človeških srcih. Mir vsem, ki so dobre volje! Drin. pa jo pogoj, da sme francosko-sovjetska pogodba, stopiti v moč šele tedaj, ko nalašč v to izbrana ustanova ugotovi, kdo je napadalce. Angleška vlada je o vsem tem informirala sovjetsko in francosko vlado. Do razgovorov med Ribenlroppom iu Edo-nom je prišlo na pobudo s strani Nemčije ler jo von Ribentropp pri tej priliki omenil tudi zadnji Edenov govor v Leamingtonu. Ribentropp je poudaril, da se v španskem vprašanju Nemčijo nepravično obtožuje, nikdar pa se ne govori o Franciji in njeni vlotji, lta 1928. Država je v krizi zaradi smrti Stjepana Ra-diča. Ministrski predsednik dr. Korošec skuša pred božičem rešiti jugoslovansko demokracijo in parlamentarizem. »Slovenect naglaša v uvodniku: »Poraja se krščanska inteligenca, ki uči ljudstvo, da je socializem brez krščanske podlage nemogoč.« Leta 1929. Tik pred božičem ima sv. oče Pij XI. zlato mašo. Diktatura že grozi Prosvetni zvezi in drugim našim organizacijam. Leta 1930. Smo v sredi popolne gospodarske krize. V Rimu je prvi svetovni sestanek socialni koncilj. »Slovenec« piše v uvodniku: »Kar čutijo množice, spoznava v iskrenih urah saniospoznanja tudi poedinec.« Leta 1931. Na Daljnem vzhodu grozi svetovni požar med Rusijo in Japonsko zaradi Mandžurije. »Slovenec« piše v božičnem uvodniku: »Božični zvonovi kličejo letos, v letu stiske in bede, bolj kot kdajkoli k pravičnosti.« Leta 1932. »Kriza ni kriza, ampak strašna stiska!« ugotavlja »Slovenec« pred prazniki. »Vsaj za praznike naj bom v zaporuk si želi revež, ki ga je policija prijela v Ljubljani. V uvodniku za božič piše »Slovenec: »Letos, ko preživljamo dol» krize in pomanjkanja, pa naj nas božična blagovest opomni, da z deli krščanske ljubezni razodenemo Kristusa in krščanstvo znova vsem našim revnim bratom in sestram!« Leta 1933. V Nemčiji je končno zmagal Hitler. V Sloveniji doživljamo preganjanje »punktašev , občinske »volitve«, denuncijacije, odpuščanja katoliških državnih uradnikov. »Slovenec« priobčuje uvodnik za božič: »Naš optimizem«, v katerem naglaša, da božični prazniki niso postavljeni zato, da v optimizmu povešamo glavo. Leta 1934. Leto žalosti za Jugoslavijo. V Marseju pade pod morilskimi streli kralj Aleksander V božični številki -Slovenca* kličejo naši škofje katoličane na evharistični kongres v Ljubljano. Lota 1934 se vrnejo slovenski voditelji dr. Korošec, dr. Natlačen, dr. Kulovec in dr. Ogrizek iz dolge krivične Elektrifikacija internacije. Kraljevsko nainestnišlvo potnilosli voditelja Hrvatov dr. Mačka prav za božič. Leta 1935. V tem letu doživimo zanimive Jevličeve volitve, katerih posledica je bila, da je nastopila mesto Jevtiča prava ljudska vlada, ki uživa zaupanje ! večine Jugoslovanov še danes. V Sloveniji se obnavljajo naše organizacije. To leto je za Slovence leto vstajenja. Dobimo veliko Ljubljano, veliki Mnribor. veliko Celje in veliki Ptuj. Krivire se ; popravljajo povsod. Ljubljana dobi lik pred bo- ' žičeni novega župana dr. Adlešiča. V Abesiniji doživljajo krvav božič. "Slovenec piše v božičnem uvodniku: »Vsi narodi sveta brez izjeme hočejo miru!« In leta 1936. Za abesinsko je prišla letos španska katastrofa. Naša država pa se razvija v miru ter ji zaenkrat vsaj ne groze nobeni mednarodni zapletljaji. Slovensko ljudstvo prevzema letos svoje podeželske občine. Zadnje krivice nasilnih režimov se popravljajo. Vse Slovence in vse Jugoslovane druži velika želja ob letošnjem božiču: Bog nam ohrani mir 11 a zunaj in na znotraj države!« na Dolenjskem Izum slovenskega mizarskega mojstra Ljubljana, 22. decembra Tehniški fakulteti v Ljubljani je daroval g. I'rane Trkman, mizarski mojster iz Sto-žic, krasno izdelan model svojega patentnega okna s kompletnim okovjem svojega izuma Morda to ne bi bilo niti omembe vredno, če darovani model nc bi predstavljal genialne rešitve hermetičnega zapiranja okenskih odprtin, ki jc bil dozdaj |>ereč problem za vsakega projektanta sodobnih zgradb. Trkmanovo okno predstavlja tip okna bodočnosti, ker vsebuje v polni meri vse one dobrine dobrega okna. ki ga bodo morale imeti vse zgradbe v bližnji bodočnosti, čc jih bodo hotele varovati pred plinskimi napadi. I'a ne samo to, tudi z zdravstvenega vidika je I rma-novo okno edinstveno, ker izključuje vsak prehod mrzlega zraka v prostor, s tem pa tudi vsak prepih in škodljive posledice na zdravju. Trkmanovo okno ima toliko prednosti, da je bilo deležno stvarnega priznanja od strani odličnih projektantov, gradbenikov iu arhitektov. Z zagozduim oknom brez uteži, kakor se tehnično imenuje ta praktični izum slovenskega mizarskega mojstra, so opremljene že mnoge zgradbe po državi, lako v Belgradu. Zagrebu, Travniku, Tu-povskem, zlasti pa v Dalmaciji, kjer je to okno edina močna zapora proti burji V Ljubljani so Trkmanovo okno uporabili pri veliki moderni narodni in meščanski šoli za Bežigradom in v mnogih privatnih zgradbah. Izum je bil odlikovan v Angliji. uporabljajo ga pa že tudi v Italiji, ki je za slične izume glede na bodočnoM najbolj dovzetna. Žalostno in značilno za naše razmere pa je, da doma nekateri še vedno ne priznajo temu odličnemu slovenskemu izumu onega, kar brez nadalj-nega priznavajo vsakemu tujemu /idu, ki svoje manjvredne izdelke s kričečo reklamo drago prodaja. Milijoni dinarjev gredo letno čez meje v židovske žepe za razno okensko okovje. Okovje Trkmanovega okna pa se izdeluje doma in ostane denar v slovenskih rokah. Zato ie tudi mnogo cenejši kot druga patentna okna. Mladi mojster brezplačno i/deluje načrte popise, proračune in brezplačno daje licence dobrim mizarjem, ker v svoji skromnosti ne stremi za bogastvom, temveč /a zadoščenjem. da je svoji domovini in slovenski zemlji koristen sin. Zlogovntea lz naslednjih 75 zlogov je sestaviti 27 besed. Prve in nato tretje črke vsake besede, brane zapored, povedo citat iz Gregorčičeve pesmi. Zlogi *o: a — a — a — a — ar — be — ci - ča - de — dras — e — e — go — go£ — gram — hi — ir — ist — ja — jak — ie — jev - ka — ka — ki — lej — Ier — let — li — lip — lo — ma — me — me — ini — 1110 — mo mon — mon — ni — ni — ni — ni — nik — nje — nur — o — o — od — pa - ra - rak — ri — ri — ri — roš — sa -- sa — san — slo — ta — ta — tin — tiš — tO — tov — tra — u - va — ve — vi — vr —- ža — žil — žum. Pomen besed: t. utež; 2. suha krma; 3. evropska denarna enota; 4. pokrajina pod Gorjanci; 5. plin; O. finski tekač; 7. slovanska vladarska rodbina; 8. pritok Oba: o. časovno razdobje; 10. pokrajina v Prednji Aziji; II. malajsko pleme; 12. mesto v Bački; 13 me. ime več planin, tudi tlel Ljubljane; 17 *amopašnež; 18. ruski pesnik; 19. feometr. lik; 20. klana šiba. 21 grški junak pred rojo; 22. kača: 23. srbski car; 24. izraelski kralj: 25. slovniški sklon; 2b mesto v Rački; 27. mesto v stari Mezopotamiji Ljubljana, 23. dec. »Slovenec« je že obširno poročal o slavnoslih, ki so bile ob priključku Trebnjega in Št. Ruperta na omrežje banovinskih elektrarn. Danes priobču-jemo sliko, ki nam kaže pogled na množico, ki se je zbrala v Trebnjem pred hotelom Bukovec medtem, ko je gospod ban dr. Marko Natlačen priključil Trebnje na banovinsko elektrarno. Slika je posneta v smeri proti novi občinski hiši, na kateri je blestel velik napis iz žarnic: Napredku občine. Tudi včerajšnje »Jutro« je poročalo o priključku Trebnjega na banovinsko električno omrežje, vendar se zdi. da je imelo vse poročilo namen, povedati Trebanjcem. komu naj poleg vseh tistih, ki so si v resnic stekli zasluge za elektrifikacijo, bodo še hvaležni. Prav radi verjamemo, da po iz- | vršeni elektrifikaciji marsikdo želi, da bi si mogel j potrkati na prsa in reči, glejte, vse to je moja za- j sluga. Po pravici dvomimo, da bi moglo »Jutrovo« | poročilo prepričati Trebanjce, da so vsi listi, ki jih lako posebno poudarja »Jutro«, tako izredno zaslužni mož;e z» elektrifikacijo Dolenjske Govoriti in predlngati pri dobrem dolenjskem vinu pač ni težko, težje pn je predloge izpeljati in najti za to potrebna denarna sredstva. Resnici na ljubo moramo nadalje povedati, da prve pobude za elektrifikacijo Dolenjske niso prišle iz Trebnjega, čeprav to »Jutro- v svojem članku trdi v prepričanju, da je bil novemberski sestanek v I. 1931 v Trebnjem prvi te vrste na Dolenjskem. Že nekda- nja oblastna samouprava se ie bavila z načrtom elektrifikacije Dolenjske, vendar je bilo treba za to izpeljati še preje druge važne načrte, ki so šele po svoji izvedbi omogočili elektrifikacijo Dolenjske Izmed Dolenjcev pa so se prvi oglasili Posavci, zlasti iz spodnjega dela krškega okraja. Že 1. 1930 so zastopniki Brežic, Crkeli. Krškega in Kostanjevice prosili po svojih zastopnikih dr. Me-gušarju, Tomazinu in Lipeju, naj b:inovina omogoči elektrifikacijo Dolenjske, kar je tedanji g. ban dr. Sernec v načelu tudi sprejel. Takrat je bil tudi izdan že nalog Kranjskim deželnim elektrarnam, naj pripravijo načrte in naj pridobe prebivalstvo prizadetih občin za enoten nastop pri odločitvah o elektrifikaciji. Če se danes elektrificira Dolenjska, je to zasluga velikopoteznega načrta pokojnega dr. Lampeta, nadalje odločnosti in pogumu nekdanjega oblastnega odbora in sedanjega bana dr. Natlačena, preudarnega in načrtnega gospodarstva banske uprave in požrtvovalnega in vztrajnega dela KDE. Lokalni faktorji pa zaslužijo pohvalo povsod tam, kjer so s svojim delom omogočili, da je prišlo v občini čimpreje do sporazuma za elektrifikacijo, pa naj si tudi niso zaslužni za elektrifikacijo vse Dolenjske Kolikor nam je znano, pa v Trebnjem prav ta rešitev ni prišla tako hitro, še manj po zaslugi tistih, kateri po »Jutru« saslužijo največje priznanje Zet Božič damite smuči, drsallce, sanke toda — le dobro blago! Poceni kupite pri tvrdki A. GOREČ oškodbe. Ponesrečenec se ni mogel ganiti s kraja nesreče ler ga je povrh vsega še deblo imelo ujetega. Klical je na pomoč kakšni dve uri, dokler ni slučajno nekdo prišel v gozd iu ga slišal. Iz Ljubljane so ljudje poklicali reševalce. ki so ga prepeljali v bolnišnico. Virant ima tudi notranje poškodbe, |iolcg tega pa si je nakopal pri svojem dvenrnem ložanjti pod deblom na mrzli zemlji nevaren prehlad, tako. da je njegovo stanje [>niv nevarno. — Avtoproinetna zadruga z o. 7.. v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da njeni avtobusi na božič, dne 25. decembra nc obratujejo! _ Vaša zunanjost bo verjetno pridobila, če bnsle negovali zobe s priznano CIMF.AN zobno kremo! tega se bodo vršili izleti v Benetke, Monte Carlo, Nizo, Rim, Grcssglockner, Salzkammergut, Češko, Dolomite, Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okornovi iz-letni pisarni, Ljubljana, hotel »Slon«. — Povečana in obilno ilustrirana božična številka družinskega lista »Žike« je izšla te dni z naslednjo vsebino: 1) Lovrenčič: Božič; 2. Ingolič: Marta; 3. Panait Istrati: Osat z Baragana; 4. Da-neš: Pojedina v gozdu; 5. Valmigčre: Divja deklica; 6. Zalaznik: Grozote vojskovanja na Španskem; 7. Še ena o Pašiču; 8. Marokanska pripovedka; 9. Sokrat in žena; tO. Pregovori; 11. Uganke; 12. Zdravniška posvetovalnica za otroke; 13. Gospodinjski kotiček. Revijo » Žiko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec žitne kave Žike. (Ži-ka je žitna kava iz rži in vsebuje — ker je ržena — že itak mnogo sladkorja. Pred praženjem pa se količina sladkorja v rži še poveča, ker se s pomočjo kaljenja pretvori notranjost zrna v slad (Malz); ta slad se potem med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljivi in redilni karamelni sladkor. Zato je razumljivo, da porabi Žika med vsemi kavami najmanj sladkorja, je zato najcenejša, po okusu pa pravi kavi najbolj podobna.) V zavitkih te kave po pol kilograma je kontrolni listek; tri take kontrolne listke pošljite kot prijavo za brezplačno prejemanje revije na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana .Če pa Vaš trgovpc nima Žike, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naročite vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 Din), nato pa boste takoj uvrščeni med stalne, brezplačne naročnike revije »Žike«. Vsak deseti čSovek je revmatičen To le zdravniško dokazano. Vnako Plstyanska blatne korapresa ,,Oama" napeli, kar Je zdravniško premnu seno. Prelrkuslte tudi V: '. intvHnsko ediavljenle doma Potasnlla: Beograd, Piitanolro, MorSal PilBudakog 22; Zagreb, Ptstyanintormator, Strossinayerov trg l/II. — PRI RAZPOKAM KOŽI, ozeblinah, lišajih iu izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILKNO MAZILO«. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. [iroti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Deveti izkaz o darovih za Marijino kapelo " Planici. Darovali w> Kg.: Čast. kun. dr. Gregor 1'eAjak v Ljubljani 1(HI Din. — Dr. And roj k a lludolf v Bol-gradu Irelji dar Go Din. — Trgovina Čeduovar v Ljubljani 10 Diui. — Kflimenovain v Ljubljani 45 Din. — Zbirka nii>4 prijatelji 11« Din. - Dobrotnlou Goltava v Si-edjji vumI v Boliiiujn 'jll Dim. — Znpnik Franc fcsm. (Ua v Kropi 'JO Dim. — Župnik Janko SuSnlk v MongSn ili Din. — V vesolj družbi 120 Dim. — V nabiralniku Marijin« koncile v Planici auo Din. — Dar sunufarjev Ktti Din. — 1'rlsi-Sna /.nhvaln vsem blagim dobrotnikom I Župnl urad Ttaitctfn-Planlcu, dne 22, decombra 193«. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Slomškova družba v Ljubljani bo imela v dneh 27., 28. in 29. t. m. svojo božično prireditev. V nedeljo, dne 27. decembra bo imela ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union pozdravni večer. Sodelovala bo naša odlična koncertna in operna pevka gospa Bernol-Golobova s Schu-bertovo »Smrt in deklica«, J. Maliler »O polnoči« in S. Osterc »Procesija«. Tudi učiteljski pevski zbor bo nastopil z nekaterimi pesmimi, pa tudi po-somezni solisti iz lega zbora. Sodeloval pa bo tudi vojaški orkester. Za ta pozdravni večer so prijavili svoj prihod številni naši odličniki, kakor tudi tovariši in tovarišice iz bližnje in daljne okolice. V ponedeljek, dne 28. decembra bo ob 9 sv. maša v frančiškanski cerkvi, kjer bo prepeval naš učiteljski zbor božične pesmi. Ob pol 10 je v frančiškanski dvorani izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda »Izprememba pravil«. Ob 10 je istotam zborovanje, najprej otvoritveni pozdravi, potem predavanj«! : Ban. insf>. I. Dolenec: »V čem se lahko učimo od Kreka«. ,....,.,,.. , ... . .. Vad. učit. Krista Hafner: »Vzgoja vzgoj'ifeljev«. Popoldne, ob 3; Univ. prof. dr. F. Lukman: »Pota in cilji naše prosvete«. Strok, učitelj V. Jagodič: »Bodočnost slovenskega naroda je povezana z njegovo moralno krepostjo, z njegovo zemljo in ljubeznijo do pravice«. Torek ob 8: Minister v pok. I. Vesenjak: »Učitelj vzgojitelj malega človeka«. Prof. E. Deisinger: »Socialni problem v svoji duhovni iztočnosti«. Strok uč. I. Teuerschuh: »Načelnost brez kompromisov«. Ob 3 pop.: Šef-urednik dr. I. Ahčin: »Naše prosvetno in socialno delo«. Sol. uprav. I. Majhen: »Učiteljski pokrel na vasi«. Sol. uprav. J. Tavželj: »Pelje po notah na naših podeželskih odrih«. Odbor Slomškove družbe prav iskreno vabi vse tovariše in tovarišice, duhovščino, starše, vsa kulturna bratska društva in vse in vsakega, ki se zanima za krščansko vzgojo naše mladine. Na veselo svidenje! Na svetovno razstavo v Pariz 1937 Leta 1037 se vrši v Parizu zopet svetovna in kolonijalna razstava, čudo vsega sveta. Posebni odbor SK Planine v Ljubljani, ki je organiziral znano, ceneno in uspelo ekskurzijo k olimpijskim igram v Berlinu, pripravlja na splošno željo ieloš-n.jih izletnikov zopet za mal denar novo potovanje in sicer ekskurzijo v Pariz na svetovno in koloni-jalno razstavo, kjer se vrše tedaj tudi velike mednarodne športne prireditve. Potovanje traja 12 dni (od 20,—31. julija 1937. Program našega potovanja ,je sledeč: Dne 20. julija 1937 zjutraj odhod s posebnim vlakom iz Ljubljane preko Jesenic v Avstrijo do Innsbrucka, kjer nameravamo prenočiti. Naslednji dan, 21. julija nadaljujemo pot z vlakom do Ziiriškega jezera v Švici, kjer izstopimo z vlaka ter nadaljujemo pot z ladjo jx> imenovanem jezeru prav do Zii-richa. V ZOrichu ogled raznih zanimivosti, na večer pa odhod v Francijo proti Parizu, katerega dosežemo naslednji dan, to je 22 julija zjutraj* V Parizu ogled svetovne in kolonijalne razstave, raznih športnih prireditev, polno drugih zanimivosti, kulturnih in zgodovinskih vrednosti (Notre Dame, Eifflov stolp, vojni muzej, krasno cerkev v mozaiku Srca Jezusovega na Mont Martre itd.). V Parizu ostanemo celili šest dni, en dan napravimo izlet v Lisieux (kjer jo grob male sv. Terezike). Tu se ustavimo zn nekaj časa, nakai nadaljujemo pol v svetovno znano kopališče Trouville, nato j>a z lad jo v Le Havre,. znano zlasti našim ameriškim izseljencem. Iz Le Havrea po isti poti nazaj v Pariz, od koder napravimo še en izlet v svetovno znani zgodovinski Vorsailles, v zlate palače francoskih kraljev. Iz Parizn odhod 27. julija preko Haseln v Švici do Luzertia, kjer izstopimo. Tu ogled mest«, izleti na gorske velikane z vzpenjnčo (Kigi, Bttrgen-stock, Pilatus — višina če/. 2100 m), raz katerih se nudi edinstven pogled na tn najlepši del Švice in spodaj ležečo jezero Vier\vnldsl8lter-See. Po raznih izletih vslop na ladjo v Luzernu, s katero se peljemo vzdolž celega jezera do Fliielena, kjer vstopimo zopet na naš viak, ki nas popelje ix> progi Bellinzona-Lugano-Chiaso v Milan v Italiji. V Milanu ostanemo dve noči in en dan. Čas porabimo za ogled mnogih zanimivosti in raznih prireditev. Iz Milana zjutraj odhod v Padavo (sv. Anton), kjer setudi za par ur ustavimo, nato pa odpeljemo dalje v Benetke. Tu izlet na Lido, znano kojiališče, ogled mnogih zanimivosti, zgodovinske in kulturne vrednote; pozno v noč pa odhod v domovino in sicer preko Rakeka v Ljubljano, kamor prispemo v soboto 31. julija 1937. Za vožnjo, hrano, stanovanje, izlete in vstopnine samo Din 2.260__ Za doplačilo so na razpolago vozovi TI. razreda. Stroške, ki pa se tičejo le ugodnosti II. razreda v vlaku, kmalu sporočimo. Poleg drugih ugodnosti nudimo udeležencem še to ugodnost, da odplačujejo Din 2.260,—v mesečnih obrokih in sicer bo znašal prvi obrok Din 260.—, ostali obroki pa po Din 250.—. Udeležence naprošamo, da se radi reda in večjih ugodnosti prijavijo takoj pismeno ali osebno na naslov: Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva 10, kjer je dobili točne prospekte. Vodstvo. Rešitev nagradne križanice Vodoravno: 1. Čebelar, 7. ugankar, 13. ep, 15. omara, 16. šakal, 18. bik, 20. azil, 23. okus, 25. lev, 26. urar, 28. era, 29. sat, 30. Vega, 31. lapuh, 32. Aden, 33. kovač, '34. Anam, 35. oko, 36. Lah, 38. Liza, 39. stol, 43. sod, 46. Oka, 48. veda, 52. Luter, 53. Mura, 54. biret, 55. Ines, 56. ser, 57. Eva, 59. Sava, 60. kip, 61. mali, 62. iama, 64. Rim, 65. as, 66. Danes, 69. Usora, 72. na, 73. Rja-vina, 74. Maraton. Navpično: 1. čebula, 2. bo, 3. Ema, 4. Laze, 5. ar, 6. Ra, 7. uš, 8. ga, 9. akut, 10. nas, 11. ki, 12. rovača, 14. Piran, 17. Pegaz, 19. kapa, 21. Irak, 22. Lado, 23. osel, 24. Kaua, 25. Levi, 27. rum, 30. vol, 35. os, 37. ha, 39. slikar, 40. Tunis, 41. otep, 42. les, 44. omet, 45. duri, 46. orel, 47. kava, 48. Vis, 49. erar, 50. Devin, 51. ataman, 56. sani, 58. Anior, 61. Mav, 63. ara, 66. da, 67. en, 68. ca, 69. um, 70. SA, 71. at. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili i7,žrebani v sredo 23. decembra ob 3. popoldne naslednji izžrebanci: 1. Ivan Urek, Vrh je št. 44, Kapele, p. Dobova pri Brežicah. 2. Vinko Lavrič, katehet, Ljubljana VIL, Srbska ulica 37. 3. Jerneje Franc, kurjač, Jarše 18, p. Moste. 4. Šacer Jožef, dijak, Gajovci 14, p. Sv. Marjeta niže Pluja. 5. Balant Anton, Radohova vas 15, p. St. Vid pri Sliont. ' 0y 6. Kričej Franc, ključ, vajenec, Ljubljana, Komenskega ulica 12. 7. Stane Komar, Rožna dolina, Cesta XVII., št. 34, p. Vič. 8. Hudopisk Anton, dijak, Kotlje, Mežiška dol. 9. Marolt Franc, Ribnica 170, Dolenjsko. 10. Debevec Ivan, Ob Zeleni jami 11, Ljubljana, Moste. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice ie zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja Slovenca. Ob tej priliki opozarjamo na veliko nagradno križanico, ki je izšla v današnji številki »Slovenca«. Izmed onih,, ki bodo pravilno rešili to križanico, bomo izžrebali 10 reševalcev, katerim bomo pošiljali »Slovenca« celu leto zastonj. Rešitev enačbe: Kmet z roko, gospod z glavo. Rešitev štovilnice: Klub, rep, gad, ton. — Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Vsako disharmonijo živi/enakih funkcij takoj o začetku normatizira/te z našo najbotišo in najbolj zdravo prirodno m ineratno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Priporoča sledeče knjige: Chesterton, Der heilige Thomas von Aauin. 223 str. vez. 80 Din. - Graf, Ja Vater. Alltag in Gott. 294 str. vez. 54 Din — Hessen, Briefe an suehende. irrende, leidende. 113 str. vez. 35 Din. — Laros, Neue Zeit und alter Glaube. Eine Schriften-reihe iiber religiose Fragen der Zeit. 266 str. nevez. 40 Din. — Lauck, Aus Bibel und Leben. 347 s-tr. vez. 63 Din. — Niedermeyer, Grundriss der Pasto-! ral-Medizin. I. del: Pastoral-P6ychiatrie. 163 str. i nevez. 56 Din. — Schilling, Apologie der katholi-! schen Moral. 256 str. vez. 82 Din. — Sertilanges, i Verkiinder des Wortes. 347 sir. vez. 120 Din. — ! Staudinger, Jesus und sein Priesler. 296 sitr. vez. 65 Din. _— Stolz, Theologie der Mystik. 251 str. Tvciak, Cli 149 str. nevez. 35 Din. vez. 68 Din. — Tvciak, Cliristus und die Kirche. Skoiia Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ANDREJ KROSELJ, pekarna Škofja Loka Ptul Za božič kupim nekaj v Cirilovi! Kamnik Pri Šafarju nova prvovrstna primorska v....na in opolo po 8 Din. Nagradna božična križanka Kdor bo hotel reševati tudi to nagradno križanieo, naj pošlje rešitev do četrtka, 31. toga meseca, ker bo istega dne ob treh popoldne žrohanje. Na kuverto, naslovljeno na uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, napišite še spodaj »Križanka«. V pismu naj bo izrezana križanka iz »Slovenca« ter znamka za en dinar. Prav gotovo so bo tokrat mnogo vež ljudi lotilo reševanja to križanke, ker je za pravilno rešitev te križanke razpisanih 10 nagrad. Dcsot izžrebanih reševalcev bo namreč za vse leto 1937 dobivalo dnevnega »Slovenca« brezplačno. Veliko uspeha! KrV ' Vodoravno: t. pobalinska družba, 5. oseba, ki jamči za posojilo, 9. bt, U. osebni zaimek (množ.), 12. najmočnejša žival, 16. del brivskega pribora, 21. najmodernejša zabava mladine, 26. velika sibirska reka, 27. zadnji vzrok, 28. rečna riba, 31. žensko krstno ime. 34. isto ime, a moško, 36. strah zločincev. Vse tri vrste, zgoraj začenši g št. 37, srednja vrsta začenši s št. 141 ter spodaj s št. 250, dajo kitico iz »Krsta pri Savici« (Franceta Prešerna). 42. glavni števnik, 43. predlog, 44. isto kot 43., 45. iol, 46. brez luči (kakor govore na Gorenjskem), 47. kazalni zaimek (množina), 48. poklonilo, 49. ac, 50. vzpodbujervalnica, 51. vzklik, 52. največja jugoslovanska umobolnica, 54. vas na Gorenjskem, 56. vzklik ob začudenju, 58. Češki politik, ki je sodeloval z dr. Korošcem v predpre-vratnih dneh v dunajskem parlamentu, 61. veliko pleme starih Slovanov, 64. ubog, 65. zopet, 66. voznik, 67. del kuhinjske oprave, 69. tr, 70. sredstvo za uspavanje bolnikov pred operacijo, 72. lastnost samozavestnih ljudi, 74. osebni zaimek, 75. ec, 76. vezivo, 77. zavest človeka, ki je kaj zagrešil, 78. vsakodnevni čas za jed, 79. predstojnik samostana, 81. zanikujoč glagol, 82. lastnoročno (okrajšava), 84. tisti, ki ni star, 86. dozorel, 87. vrsta cigaret, 88. glas vrane, 90. industrijski kraj pri Celju, 92. žensko ime (tožilnik), 94. glas prestrašenega, 96. pritrdilnica za to, kar smatramo za resnično, 97. vioča voda, 98. del vladarskih znakov, 99. pripovedka, 101. majhni drobci lesa, 103. kadar pritrdimo, 105. številka, 106. ac, 107. izraz, ki ga na kmetih rabijo za »da je prišel na boben«, 108. sr, 109. priredni veznik, 110. predlog, 111. osebni zaimek, 112. premica, okrog katere se vrti zemlja, 113. zo. 114. tisti, ki ponuia, 116. al. 117. del voza, 118. del načrtnega dela, 122. oa, 124. gruča, 127. bližnji sorodnik, 129. le, 130. pozdrav pri slovesu, 131, bližnji sorodnik, 133. večno mesto. 135. namizno pregrinjalo, 137. najbližji sorodnik, 139. predlog, 141. glej št. '37, 142. isto kot 81, 143. an 144. et, 145. del konice, 146 se sliši ob strelu, 147 pomožni glagol, 148. drevo, 149. isto kot 112, 151. gora, 154. mesec, 157. priredni veznik, 158, igralna karta, 160. moško ime (za otroka), 161. poziv straže, 164. ap, 166 stric, 168. vzklik, 169. es, 171. Iiredlog, 173. osebni zaimek, 174. ke, 175 ju, 176. im, 177. pr. 178. letenje, 180. svetopisemsko ime, 182. država ob Vel, Britaniji, 185. na čemer sekamo drva, 188. kjer raste žito, 190. pritrdimo, če kaj odobravamo, 191. del las, 192. med dnevom in nočjo, 194. moško ime, 196. del utrdbe, 198. veznik, 199. del kopalnice, 200. manj kot mraz. 201. stisnjena roka, 202. ao, 203. igralska karta. 204. oče, 206. Apolon, 208. povezano klasje, 210. ograja, 211. šr, 212. oseb zaimek. 213. sladčica, 216. debelokožna rastlina 218. ul, 219 kraj, ki je bil priključen Ljubljani, 221. kratica za Agencija Avala, 222 sadež, 223. gosta zemlja, 226. več kot veliko, 228. razvedrilo po delu, 231. pora. glagol, 233. piškav, 235. ravna črta, 237. kratica za lastnoročno, 239. el, 240. isto kot 237., 242. sledi dnevu, 244. abesinski velmož, 246. Eol, 247. or, 248. vo, 249. vi, 250. glej 37 in 141., 258. poljsko orodje, 259. ik, 260. eljen (madjarski živijo). 261. kuhinjska posoda, 262. del vrta, 263 ki ni različen, 264. naša poročevalska agencija, 265. pisatelj znane igre »Zlatorog«, 266. okrajšava za arabski, 267 vežbanje, 268. žensko ime, 269. ocenjen uspeh. Navpično: 1. ribi podobna vodna žival, 2. moško ime, 3. maček, 4. odredba, s katero se kaj pre poveduje, 5. zakasnel, 6. drobnica, 7. okvir (domaf izraz), 8. kar je odlito, 9 podaljšek stezice preko vode, 10. jajčni izdelek, 11. mat, 13 konališče v Benetkah, 14. isto kot 6., 15. nastaviti, 17 be e dilo za opereto (tU|l»), 18. moško ime 19. uo, V' žensko ime, 22. ranjki, 23. del glave, 24. v jasnih nočeh na rastlinah, 25. svojilnl zaimek, 27. pi, 28. žensko ime, 29. mutast, 30. del posteljnine, 32. um, 33 znana Verdijeva opera, 35. at, 38. preganjalec divjačine, 39 moško ime, 40. poškodbe, 41. moško ime, 52. ke, 53. veznik, 54. dragocen kamen, 55 mera na široko, 56. prikuha, 57. hrust, 59. predmestje Ljubljane, 60. stisnjen kos snega, 62. np, 63. eo, 64. del metuljeve glave, 65. oster (pogled), 67. predlog, 68. an, 71. provincijal slov. frančišk. province, 73. proizvod slinovk, 74. neprijeten duh, 76. član rodu čebel, 77. kraj na Gorenjskem, kjer je znana žebljarna, 77a va, 78a žš, 78b zapor, 80. trpnopretekli deležnik od tkati, 83. velik kamen, 85. igralska karta, 86. žitni sad, 87. dr, 89. uničevalka železa, 91 er, 93. čutilo, 95. re, 97. hrib, na katerem je bil Kristus križan, 98. stari avstrijski denar (drobiž), 99. nočno zabavišče, 100. oče, 102. izločitev iz cerkvenega občestva, 104 odklonitev, 107. časovni veznik, 108. način in svoj-ska oblika pisanja, 113a previden, 115. oslovski glas. 117. priprava, ki jo rabi mašnik, 118. priimek in začetna črka imena angl. zun. ministra, 119. pesniki (tujka), 120 znano latinsko mesto na otoku Krku, 121. jata, 122. izobrazba, 123. zaposlenost, 128. znani slovenski skladatelj. 129. ki mu delo smrdi, 130. turški velikaš, 131. običajna okrajšava za z gospo, 132. prijatelj tuje lastnine, 134. moško ime, 135. del obleke, 126 isto kot 46 vodoravno, 138. dol. zaimek, 140. godalni inštrument, 150. Južna rastlina, 152. ru, 153. ime za majhno punčko, ki je pri »gospodi« v navadi, 155. predlog, 156, drobna palica, 157 cesta, 159. pom. glagol, 160. mesto na Štajerskem, 161. izdelek tovarn za kvas, 162. vzklik, 163. del roke, 165. del ptiča, 167. celoten zapitek, 170. zdrgnjenec, 172. klica, 174. sovražnik psov, 176. pomnoževalec, 177. vrsta živalskega rodu, 179. kazalni zaimek, 181, del plotu, 183. ro, 184. žensko ime, 186. visoka gora na Notranjskem (sedaj pod Italijo), 187. seznam kandidatov za volitve, 188 oče, 189. pritrdilnica, 190. debela deska, 191. pritrdilnica, 193. bučna pustna zabava, 195. okrajšava za Celsius, 197. il, 199. pom. glagol, 200. staja, 201. naš neodrešeni rojak, 203a spadajo k vsaki mizi, 205. ruski drobni denar, 207. om, 209. nikalnica, 210. »dobro dž«, 211. bojazlji-vec, 214. om, 215. ag, 217. ploščinska mera, 220. sledi devetindevetdesetemu, 222. ovitek, 223. enota za težo, 224. predlog. 225. podoba, 227. izurjenost v lepem vedenju, 229. tovarniška znamka za nogavice domačega izdelka, 230. oni, ki ni slab, 232 lesena priprava za prevoz blaga, 234. veliko sito, 235. drug izraz za »kaj vredno«, 236. isto kot 227., 238. slov. izraz za materija, 241. povezano klasje, 243. kraj v Sloveniji, kjer je bogat svinčen rudnik, 244. poljski pridelek, 245 divjačina, 247. vprežna žival, 249. najbolj zvest. 251. žuželka, 252. 11, 253. si, 254. av, 255. spletena vezalka, 256 predlog, 257. osebni zaimek. Slovenski lantje-vojaki ter izseljenci voščijo vesele praznike Prejeli smo večje število dopisov od naših fantov, ki služijo vojake in orožnike po južnih pokrajinah države ter od naših izseljencev v tujini. Naši fantje voščijc praznike vsem fantom in dekletom v domovini, vsem znancem in prijateljem ter naročnikom »Slovenca«, naši izseljenci pa prisrčno pozdravljajo domovino. Božična voščila so poslali: slovenski fantje, ki služijo v kraljevi gardi v Relgradu; vojaki 2. divizijo protiletalskega topništva v Mostarju; vojaki pionirske čete na A vali; orožniki 2. skopljanske orožniške čete; orožniki v štabu donavskega orož-ntškega polka v Novein Sadu; fantje 2 planinskega izvidniškega polka v Gerovem; fantje 3 bataljona 7. pehotnega polka v Somboru; slovenski vo-aki v službi štaba 5 armadne oblasti v Nišu; antje 10. polka pehote v Sarajevu; vojaki avtomobilskega poveljstva v Belgradu; vojaki 22. topni-čarskega polka v Sarajevu; vojaki, ki služijo ka derski rok v Valjevu: fantje 2. pehotnega polka na Sttšaku; fantje 40. pehotnega polka 4. čete v Bitolju; gojenci 23 tečaja orožniške podčastniške šole v Srentskl Kamenin, fantje mitraljesci v Senti; fantje, ki so za pisarje pri vojaškem okrožju v Kruševcu; fantje topničarji 8 top. polka v Podgorici v Orni gori ter naši fantje, ki jih vodi kaplar g. Kratic Povšič (ime kraja in čete nam ni znano). Voščila so poslali naši izseljenci iz okrožja Seine in Marne v Franciji in izseljenci, ki žive v Litomericah na Češkem. Vsem našim dragim fantom in našim izseljencem želimo tudi mi vesel radosten l>ožič in srečno novo leto v trdnem zaupanju, da bodo tudi v daljnih krajih ostali zvesti svetim izročilom slovenskih materi Bog vas živil _ — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika • zdraviti za shujšanje. Offl. rcg 9. br 90174(33. Trbovlje Preklic. Podpisani Gosak Frane, rudar. Trbovlje, Loke 206, prekllcujem in obžalujem kleveto, ki sem jo izgovoril na vzhodnem obratu nasproti nekaterim volilrem liste g. Križnika. Ker je bilo to govorjenje neprimerno, krivično in žaljivo, obljubljam, dn takih klevet, ki bi kratile čast gosp. Križniku, ne bom več ponavljnl Istotako obljubljam, da ne bom govoril stvari, ki kratijo čast rcrkvo iu njenega bogočaslja. — Trbovlje, dn« 23. decembra 1086. Franjo Gosak, Trbovlje 1. Na tisoče zadovoljnih odie-malcev fe najboljši dokaz za kakovost naših originalnih Hasag m Polar svetilk na petroleski plin do 300u sveč Telefon 7260 Petro lux k. d. Zagreb. Radiiina ul. 9 Iščejo se zastopn ki v vseh k ra lih Slovenski delavci v Bizovcu v Slavoniji Slovenski delavci v Bizovcn v Slavoniji. Preveč .Tože, Preveč Karel, Primožič Karel, Primoži? Anton, Primožič Jože, Oblak Franc, Štritof Karel, Štrilof Ludvig. Srnel Anton, Srnel Ivan, Meslek Ivan, Plos Alojzij, vsi z vasi _ Mahneti, župni ja Cerknica, pošiljajo domovini iz ravne Slavonije lepe pozdrave in želijo vsem domačim vesele praznike in srečno novo leto. Ilustrirana priloga P. n. naročnikom in odjemalcem naših dnevnikov »SLOVENCA« in »SLOVENSKEGA DOMA« pošiljamo vzorec nove ilustrirane priloge in prosimo, da bi vsi, katerim pride v roke. prebrali naše načrte in pogoje, ki bi jih bilo treba uvaževati in izpolniti, če hočemo, da bi svojeeasni in tako priljubljeni »Ilustrirani Slovenec« vstal v pomlajeni izdaji. S težkim srcem se je lastništvo »Slovenca« pred leti odločilo, da preneha izdajati »Ilustriranega Slovenca«. Takrat smo prilogo morali opustiti iz gospodarskih razlogov. V vsestransko težkih razmerah onih let smo se morali omejiti na najnujnejše, da smo mogli vzdržati finančno ravnotežje pri dnevniku. Zaradi lega smo morali žrtvovati ilustrirano prilogo, ki jc bi lu za list hudo finančno breme. Naši naročniki so splošno obžalovali, da je bila priloga odpravljena. Prav pogosto dobivamo vprašanja, kdaj nam bo zopet mogoče izdajati slično prilogo. Dasi naši listi lepo napredujejo, njih gospodarsko stanje danes vendar ni tako ugodno, da bi mogli začeti z brezplačno izdajo kakor nekdaj. Zato so mnogi naši prijatelji svetovali, naj jo začnemo izdajati za primerno doplačilo k naročnini. Ker naši naročniki ilustrirano prilogo kar splošno želijo in je »Jugoslovanska tiskarna« dobila letos nove, najmodernejše stroje, ki hitreje, ceneje, pa vendar dovolj lepo tiskajo slike, smo sklenili poskusiti z izdajanjem ilustrirane priloge tako, da bi del stroškov zanjo nosilo lastništvo lista, skromen del pa tudi naročniki našega dnevnega časopisja, kateri žele prilogo prejemati. Naš namen Je: I. Ilustrirano prilogo urejevati tako, da bo vsako soboto na osmih straneh prinašala slike k časovnim dogodkom. Naročati jo bodo mogli tudi taki, ki niso naročniki naših listov. Cena za take naročnike bo mesečno 8 Din. V razprodaji bo vsako številko dobiti za 2 Din. Kdor ima skušnje s stroški za slike, bo vedel, da je cena zelo nizka; upamo pu, da jo bomo mogli vzdržati, ker računamo na zelo visoko naklado. "i. Kclor kupuje posamezne številke »Slovenca* ali »Slovenskega doma«, doplača za priloženo ilustracijo 1 Din; stalni naročniki na nedeljskega »Slovenca« pa mesečno 4 Din. 4. Naročniki vsakodnevnega »Slovenca« in naročniki »Slovenskega doma« pa doplačajo za ves mesec po 2 Din. 5. Za one naročnike pa. ki bi ilustrirane priloge n e naročili, ostane stara naročnina (za »Slovenca« mesečno 25 Din, za »Slovenski dom« mesečno 12 Din) in stare cene v razprodaji. Danes pošiljamo poskusno številko vsem bralcem »Slovenca« in »Shv-venskega doma« brezplačno na Ogled. Iz nje lahko vidite zlasti kakovost slik, deloma pa tudi snu r, ki se je bomo držali pri urejevanju. List bi naj bil potrebno dopolnilo naših dveh dnevnikov in bo skušal na najboljši in najhitrejši način pokazati v slikah zanimive dogodke tekočega tedna doma in na tujem. Prosimo, da nam na priloženi dopisnici sporočite, ali hočete postati naročnik naše ilustrirane priloge in k dosedanji naročnini prispevati še po 2 Din mesečno. Ilustrirano prilogo bomo izdali le, če se be priglasilo zadosti naročnikov. Radi bi meli Vaš odgovor še pred novim letom. Ilustrirani prilogi danes namenoma nismo dali imena. Prosimo vse naročnike, da na isti dopisnici sporoče. če imajo primeren nasvet, kako naj bi se ta priloga imenovala. Najboljši nasvet bomo nagradili s 500 Din. Če bo sprejeto ime, ki ga bo nasvetovalo več naročnikov, bo nagrado enemu izmed teh prisodil žreb. Lastništvo SLOVENCA in SLOVENSKEGA DOMA Ljubljanske vesli Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Zgodaj zjutraj boste imeli normalno, milo izpraznjenje, ako ste vzeli na predvečer 2—3 ARTIN-DRAŽEJG dr. Wen«ler« . Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12dražei Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeii Din 1'50. Ogl. ree. P' il S. Ur. 122.. 12. 1 Sv. maša za turiste in izletnike ho v kapeli Vzajemne zavarovalnice na štefanji dan, 26. decembra. in v nedeljo, 27. decembra, obakrat ob pol sedmih. Na sveti dan pa maše v kapeli ne- ho. 1 Na razstavi B. Jakca v Jakopičevem paviljonu lahko vidi vsak poleg norveških in domačih pokrajinskih motivov tudi več portretov znanih slovenskih osebnosti, zlasti pa original Prešernovega portreta, ki ga je za Kidričevo izdajo Prešernovih pesmi po vseh mogočih podatkih naslikal umetnik ter je zdaj last slovenskega vseučilišča. V času božičnih praznikov opozarjamo na to razstavo. Izbrano lepa darila v veliki izberi nudi 1 Recitacijski večer Pavla Golie. V torek, ob 20. je imel pesnik Pavel Golia v Mali dvorani Fil-harmonične družbe recitacijski večer ob priliki nove izdaje svojih »Pesmi«, ki jih je ta dan — po recitaciji — poslala na književni trg Akademska založba. Misel, priredili ob izidu zbirke recitacijo pesnika samega, je zelo srečna ter bi se pri nas lahko udomačila. Pesnik tako stopi v direkten stik z občinstvom ler predstavi sam svojo zbirko. Pesnip Pavel Golia je pred izbranim občinstvom recitirat svoie pesmi na pamet, nekajkrat s pravim dramatskim podaianjem, kot bi ne mogel boljše poklicni recitator (Najnovejša pisarija). Golieva poezija sc je mestoma pokazala kol aforistična, zgolj rim la misel, prijela pa je v tistih pesmih, kjer se kaže tipično Golievski, svojevrstni ironič-no-bohemski odnos do sveta, tako v »Prividu«, ki je morda najmočnejša pesem, » »Kanarčku in poetu«, v »Maschu Funčbru« ter v satirični »Najnovejši pisariji«, kjer ie učenca recitiral kritik Jože Vidmar. Oznaka Gofieve poezije je ostra misel ter lahkota verzificiranja (pri katerem pa se vidi, da rima zanaša misel in jo raje širi, namesto da bi lo zgoščevala), zlasli pa je zanj značilna epigram-škost, satira in ironija. !sicer_ pa bomo o pesmin še posebej spregovorili; zdaj naznanjamo samo, da so izšle v lepi obliki (str. 130). 1 Gostilna »CINKOLE« toči med prazniki vino čez ulico 2 Din pri litru ceneje! 1 Božične novosti v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Na sveti večer o polnoči tri sv. maše. Prva sv, maša z božičnim petjem. Med polnočnico se bo prvikrat delilo sv obhajilo iz novega velikega, umetno izdelane-' Morija, ki ga je zasnoval sloveč domač ume in izgotovil pasar g. Avgust Mencej. Stroške so pokrili neki g. dr. zdravilstva m še par drug.h dobrotnikov; zanje se bo v prvi vrsti darovala polnočnica. — Na hodniku, ki vodi na moški slran; v zakristijo, bodo letos prvikrat postavljene velike nove jaslice, ki jih je zasnoval in zgradil g. akademik šušek Adolf. Šest novih kipov je lično izdolbel podobar g. Hrovat v Domžalah. — V petek, na sveti dan, bo v isti cerkvi sv. maša z božičnim petjem in zvečer ob 6 bodo pete litanije. špecijalna parfumerija ,VENUS* nasproti gl. poŠte 1 Upravi cestne železnice še enkrat prav toplo polagamo na srce, naj že vendar spremeni vozni red, ovzroča, bi se čudil, da s svojimi ukrepi cestni železnici in njeni blagajni ni napravil še večje škode. Slišimo, da so sedaj vsi prepričani, da so jo s sedanjo ureditvijo polomili. Zato pričakujemo, da bi se vsaj za novo loto odpravilo tisto nepotrebno prestopanje, ki je že kar smešno. En voz se baje s tem prihrani, škode pa je mnogo več, ker se ljudje toliko manj vozijo. 1 Pametna odredba. Skromen dar, za katerega pa je prebivalstvo le hvaležno, je naklonila tramvajska uprava tik pred božičem dolenjskemu okraju. Tramvajsko postajo je namreč izpred strelišča prestavila nasproti Orlovi ulici in policijski stražnici. Za marsikoga je to mnogo bolj ugodno, kakor pa postaja pri strelišču, kjer vstopa in izstopa le malokdo Orlova ulica je namreč postala zadnje čase zelo prometna, zlasti zaradi Galjevice in drugih naselbin ob Ižanski cesti. Čudno je le, da se tramvajska uprava že popreje ni nato spomnila. Kupujte Petrllkov« bonbone _ vB w Petričkovo čaino pecivo in razne prvovrstne Petrllkove slaščice Sveže in fino blago, solidne cenel SlaSIUarna PETfilCEK - Aleksandrova t. 6 1 Ljudska knjižnica nudi svojim odjemalcem bogato izbiro čtiva za božične praznike. P. t. obiskovalci se opozarjajo, da je odprta knjižnica in Prosvetna zveza, kakor tudi izposojevalnica garderobe v četrtek do 12. Popoldne se ne uraduje, in tudi ne v praznikih, kar naj društva blagovolijo upoštevati. Cmilfartif ®e 'e Pret® božično smuko 9IIIIHVK |I. inpregnirate svoje smuči! Zanes-jiv je samo „Trocalin"I 1 Velika racija pred prazniki. Pred božičnimi prazniki se je po stari navadi nateplo v mesto vse polno deloniržnežev, ki beračijo na ta ali na oni način. So nekateri, ki nastopajo predrzno po nemško ter prosijo za nekaj kovačev podpore, izredno mnogo je prodajalcev božičnih razglednic, ki seveda le malo prodajo, pač pa naberejo precej di-narčkov, dalje raznih ljudi iz južnih pokrajin, ki nastopajo precej vsiljivo, in pa naši domači delo-mržneži. Policija je v torek in včeraj napravila veliko racijo ter je aretirala okoli 120 oseb, ki jih je po večini že izgnala iz mesta, mnogo pa jih je oddala tudi sodišču. Fine narezke zo božično mizo ler raznovrstna vina in likerje priporoča , deliholesa JANC, Zidovsha ulica 1 Kino Kodeljevo igra 25., 26. in 27. ob 5 in 8 dvojni spored: »Grad Hubertus« (liansi Knoteck) in »Prava ljubezen — kriv denar« (Lucie En-glisch). 25, in 26. ob 3 po matinejskih cenah vGrad Hubertus« in barvane ;>Miki miške«, 27. ob 3 >Pra-va ljubezen — kriv denart. KINO KODELJEVO Teleion 31-62 25. do 27. dec. ob 5. in 8. uri dvojni spored: Grad Hubertus in Prana ljubezen • Uri* trn Ob 3 matineja ~WfS lLucie Englisch) 1 Državna tkalnica Sarajevo je razstavila svoja ročna dela perzijskih in bosanskih preprog v času od 6. do 31. decembra na TyrSevi cesti 8 pri »Šestici« v Ljubljani. Prodaja se tudi na dolgoročna odplačila. Če že — potem »Jajnine - Pekatete«! Kaj se to pravi? To se pravi, če si hočemo kaj dobrega privoščiti, potem kupimo makarone, špagete in jušne vložke, a to le v paketih. a;:™ I pulim y MAWl|FAKTURA | 1 Ženski odsek Sentpcterske prosvete. ima 28. do. cembra ob |>ol 8 zvečer v društven* dvorani sestanek. Predavala bo gdč. Jakličeva o prvi pomoči v nezgodi«. 1 Prosvetno društvo v Siiodnji Miki. Fantovski odsek, ki vodi mod vsemi odseki ljubljanskega okrožja, priredi na praznik sv. Štefani a 2«. decembra 1.136 ob 8 zvečer v samostanski dvorani božični nristorij Fr. hs. eMška: »Henrik gobavi vitez«. Fantje bodo s to lopo predstavo pn« najboljše voščili Siškarjem lopo pravnike, zato l>odo vsi SiSkarJl prišli na predstavo. Ito-žija jo v rokah gowp. Staipšaka Fr. 1 Nočno siuibo imajo lekarne: v četrtek; mr. Sušnlk, Marijin t.rg S; mr. Knra.lt, Gosposvotska c. 1(1 n mr. Bohiinoo ded., Rimska e. 81; v petek: mr. Leuetak, Resljcva ee«ln 1; mr. Bahovec, Kongresni t.rg 12 io mr. Komatar, Vič; v soboto im nedeljo: dr. Piccoli, Tvršova c. li; mr. Hočevar, Celovška cesta 02 lin mr. Gartus. Mosta; v ponedeljek: dr. Kmet, Tyršova c. 41; mr. Trnkoo,zy ded.. Mostni trg 4 in mr. Ustar, Sol en-burgova ul. 7. I Kam na Štefanovo? Vsi na koncert, kt ga pri-rodi na Štefanovo 26 t. m. Godbomi odsek I Kalnih zvaničnikov in služi'rljev v novi dvorani hotela »Metropol« (Miklič). Koncert bomo Izvajali od 19 do 20, po koncertu prosta zabava s plesom. Prireditev j« v korist poštni godbi. 1 Kino Kodeljevo Igra 25. do 27. t. m. (lvojnl spored: »Ornd Hubcjrtns* iin Prava ljubezen — kriv denar . 1 Prosvetno društvo na ljubljanskem Gradit vprn. •zori nn Štefanovo, dne 28. decembra ob 6 svečer v društveni dvorani veseloigro v treh dejanjih »Moč uniforme«. Med odmori nastopil mošiki pevski kvartet. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za kriitje režijskih stroškov .so hvaležno sprejemajo. !>vorwn, Foerslerjev gradu-ail, Mtlllerjev O Deus, ego aino to«. V nedeljo po Rožiču (god sv. Janeza Ev,): Or Kimovčeva: Missn pastornlif, Focrotoirjcrv gradual, BaMistov O Jmi, mi dnloi-spimo Radio Programi Radio Ljubljana t Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Četrtek, It. decembra: 12.110 Daljni vzhod v glasbi (plošč«) — 1 J.4.', Vreme, poročila — 13.11(1 Cas, spored, obvestila 13.16 Orgelske .skladbe na ploščnh — 14.III) Vreme, bor/.u — 18.00 Božiuno zvoncu J o — 18.10 Našim malim /.a sv. večer (vo.stvo in reoitacije ga. Milu Siu ričevo, članica N ar glej. v LJubiaaii) — lO.OO Cas, vremo, poročiln, spored — 19 30 O Jaslicah (msgr. Viktor Steaku) — 2(1.110 Zvonovi z naših cerkva iki j o .. 20.20 Trnovski cerkveni »bor l>ojc božične pesni — 21 00 Božična glsnha (»odeluicjo gg. Julij Petleto, Korošce Slmviko in MaTjn.n T. I po v Sek ler gdč. Mnricn Vogelnik) 22.00 Nagovor — 22..(I Božični akordi (sodelujejo gg. IUa/nmič iti Raha — ltajhcnič ter Radijski orke.s'er) 21.00 Prenos polnočnicc :z cerkve sv. Cirila in Metoda. Petek, 25. decembra: 9.00 Koncert »Sloge«, godbo na pihala — 9.45 Vorski govor (g. dr R. Tominec) 10.1)0 Prenos ccrkvonc glasb" iz stolno cerkvo — 11.15 Božični zvoki (plošče) — 11.40 Božič otrok (gdč. glavica Vencmizova) — 12.00 Operne s,»ve s spremljevnnjem Radijskega orkestra pojo gn. Zlata GJnngjenne — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestili« — 13.15 Koncert Radijskega orkestra — 15.00 Koncert tambrt-raškoRH zbora — lfi.43 Narodi slavijo božič I. (ploš č) 17.30 Paul Claudel: Marijino oznanjenje. — Misterij v štirih dejanjih. Igralo člani Radjskc igr. družine: režim: g. F. K. — 19.00 Cns. srpored — 19.05 Narodi slavno boži« II. (plošče). - 19.50 Z voli Je nje - 20.00 TI. del .1. S. Bachovega božičnega orntorijn. Sodelujejo: Pevski zbor »Sloge , gn. Franju fiolobovn, gg Adian, Mirko Pre-melč im Radijski orkester. — 20.50 Grieg: Sonata v G-duru — 21.'JO Za božično ra./p iloženje (igra Radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Robota: 2tf. decembra: 8.00 Vesel pozdrav! (ploščo) 8.30 Telovadba (15 minut za ženske, 15 minul za moške, vodi g. prof. Marjan Dobovšok) — 9.00 Cus, si>ored — 9.15 Prenos ccrkvonc glasbo i -t frauč. cerkve — 9.15 Verski govor (dr. Gvido Rani) — 10 00 Koncert Radij, nkega orkestra — 11.30 Otroška ura (gdč. Mnnicn Ko. manova) — lci.OO Koncert vojaške godbe — 13.00 ta«, «IK>rod, obvestila — 13.15 Koncert vojaške godbe — 16.110 Prenos z razstave kanarčkov in pevcev vrviveev (ženska realna gimnazija) — lfi.20 Pisan si»ori'd. Sodelujejo: Sramol kvintet »-Hmtodra-, pevski kvartet .Fantje na vasi im jazz »Adamičevi fantje. — 19.00 t'n«, vreme, porodila, spored, obvestila — 19.50 Prgled sporeda — 20 00 Radio Ljubljana v letu 183H. — Pisan večer iz starih časov. Besedilo sestavil Ivan Rob, izvajajo č-Inmi radijske igTnlsko družine in Radijski orkester — 21.45 Cas. vreme, poročila, spored — 22.0(1 Večer za nnše izseljence: 1. Zvonovi slovenskih cerkva. 2. Nagovor. 3. Jožo Vovk: Božična igrica s petjem (sodelujejo: Clan.1 rda. igr. družine in Rančieajevi mladi pevci) 4. Veseli domači zvoki (sod I u jejo: Kmečki trio, Svetoznr Bann. vec in Tone Petrovčič — 20.33 Svojci pošijajo pozdrave in častitke izseljencem. Nedelja, 17. decembra. 8 Vesel nedeljski pozdravi (plošče). — 8.30 Telovadba (15 minut za ženske, 15 minili za moško, vodi gosp. prof. Dobovšokl. 9 Cns, poročila, spored. — 9.15 Veselo nedeljsko jutro (Radijski onkoster). — 10.45 Verski govor (gosp. prior Valirijan Učn'k). — H Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve (otroško potjo). — 11.30 Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva. — 12 Fratnz Ivriiger igra na ksilofon (plošče). — 12.10 Oiioldnn.sk koncert Radijskega orkestra. — 13 C-ns, vreme, obvestila. — 13.15 Plošče po željah. — 16 Fantovska ura: Kaiko pridobivajo komunisti pristaše (vodi Rudolf Sincrsu). — 17 Kmetijskn nra: Kmečka mladina in mesto (griciP. R>u rlovik Puš). — 17.30 Opornima glasba. Sodelniejo: gospa Dragica Sokova, gosp. Jenn Franci in Rad i.isk i orkester. — )9 Cas, VTeme, poročila, spored, obvestila.— 19.30 Nacionalna ura: Naša dramska produkcija (Ka. Mesarič, Zagreb). — 19.50 Slovenska ura: 1. Boiiič v tujini (gosp. prof Adolf Ivančič). 2 Koncert kvarteta mandolin. — 20.30 Koncert, pevskega moškega zbora z Ježice. — 21.15 Bcothovon: Simfonij« št. 7 v A-duru (plošče). — 22 ""'as, vreme, poročila, spored. — 22.15 Lahka glasba (Radijski ori; os ter). Drugi programi t Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJAMA«. Četrtek, 21. decembra: Bel urad: 20 Zbor «v. Cecilije — 21 Pianino — 21.20 Orkestralni konccrt — 22.211 Narodne pesni; 23.00 Beethovnov,? IV. simfonija — 21 Katoliška polnočnica — Zagreb: 20 Božične postni --il Naložni dueti — 21.00 Božični običaji — 22 Božično pesmi raatiih narodov "24 Polnočnica — Dunaj: 19.15 Komorni orkester — 21 Božični pozdrav — 22 Ploščo 22.30 Večerni koncert — 28.30 Pihala — 24 Polnočnica — Trst-Milan-Kim.Bari: 17.15 Božična glasba — 20.lt) Božični koncert — 2130 Božične slike — 22 Orkester in orgle — 23.15 Plesna glasim — 23.55 Polnočnica — Praga: 19.50 Orkestralni koncert — 21.10 Otroški zbor in hal al nj k o — 21.10 Božična prireditev —22.20 Plesna glasba — 24 Polnočnica — Varšava: 20.10 Solistični koncert — 21.38 Božična legonda — 22.10 Bachov božični oratorij — 23.30 Polnočnica — Konigsbera-i ratislava: 20Božično posin — Hamliurg-Fiankfurt: 20 Vesela bo. žična ura — 21 Koračnice — 22 Vojaška godba. Petek, 25. decembra: Belgrad: 20.20 Leharjcvn opc. roba Paganimi« — 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20.30 Nabožne pesmi — 2J. Zliof;— 21.45 Plošče — 22.20 Plesna glasba — /Jima i: 19.45 Loharjeva opereta »Vesela vdova« — 22.25 Plesna glasba — Trst.Milan: 17.15 Orkestralni koncert — 20.40 Ogrski božič — 21.15 Večerni oloert — 31.43 Igra — Him-Bari: 20.40 Plesna glasba — Praga: 20 Nodbalove skladbe — 21 Spevoigra — 22.21) Plošče — Brno: 19.30 Opera — Varšava: 19.30 Solistični koncert — 20.35 Igra — 21.15 Lahka in plesno glasba — Hamburg-Stuttgart: 20 Oporni samospevi — Konigs-berg: 20 SoLHistični koncert — Vratislava: 20 Koncert orkestrov — Frankfurt: JO Koncert po željah — ilo-nakovo: 20 Instrumentalni koncert. Sobota, 26. decembra: Belgrad: 19.50 Orkestralni koncert. — 25.30 Narodne pesmi — 21.25 Milan — 22.30 Radndski orkester — 23.10 Plesne plošče — Zagreb: 20 Zbor — 20 30 Vokalni koncert — 21 Milan — Dunaj: 20.10 Pobpuri - 21.40 Film - 22.25 Jazz - Trst.Milan: 17.15 Plesna glasba — 20.40 Opera Falstaf«« — Rim-Bari: 20.40 Opereta — Praga: 19.30 Opera — 22.80 Kavarniška god.ha — Varšava: 19.45 Opera — 21.30 Plani, no — 2> Plesna glasba — Berlin: 19 30 Opereta »Ca-ričiin smeh« —Kfinigsberg-Vratlslava: 20 Operetni od-lomiki — Hamburg.Lipsko: 20 Plesni večer — Koln: 21 Operne melodije — Stuttgart: 20 Operna operetna glasba. ISlataznanlla _____ Drugi hrail St. Vid nad Ljubljano. Za božično prazniike pripravlja Blaž Potočnikova čitalnic« voličastno Urogo-rimovo igtro adnjaški značaj od vseh Slovanov, so dobro razumeli, da je samo v delu rešitev za vsa narod. Brez dela ni narodnega blagostanja! Kljub temu torej, da je češka zemlja v vsakem pogledu izredno bogata, se marljivo giblje noč in dan milijone rok, da prirodno bogastvo zemlje dviga, predeluje in ga dela narodu koristnega. Že v zgodnjih urah prične teči po praških ulicah urna človeška reka, ki se ne ustavi več do pozne noči. Noša meščanov ne kaže morda one pretirane elegance zapadnih mest, toda vsi so solidno, dobro oblečeni, izredno pogosto je zlasti pri damah videti kožuh. Pa je tudi na mestu! Izpod mrkega, zakajenega praškega obzorja, ki se kar ne more izčistiti, piha oster veter in neprestano mrči ter nekaj mrzlo nale-tava. Nič ni prijetno na ulicah, vsakdo hiti v toplo zavetje. Morda se v poletju rajši pomude na ulicah in promenadah. Vendar pa ti ljudje, ki hite urno za svojimi opravki, niso niti malo podobni našim Ljubljančanom, ki imajo tudi za mačko, ki pade v Ljubljanico, pol uro časa sredi belega dneva. Čas pri nas nima tiste vednosti, kot zgoraj pri hratih Čehih. Še manj je seveda cenjen dalje na jugu in vzhodu. Lahko prepotujete celo Srednjo Evropo, pn ne boste našli nikjer toliko mladih ljudi, ki bi se sredi delovnega dne ozirali in dolgočasili po parkih, kakor jih dobite na zagrebškem Zrinjevcu in udobno kavarniško življenje je pač v najrazličnejših variantah ustoličeno v našem divneni Belgradu, kjer se junaški narod »odmara« od svojih mnogovrstnih naporov. Res, časa imamo v Jugoslaviji več kot dovolj! V udobnih pomenkih ugotovimo, da so se stvari, ki bi jih morali napraviti v tem času, izvršile prav za prav že same po sebi in imamo trdno zaupanje v modrost stvarstva, da pojde tudi v bodoče vse po določenih potih. Pri tem smo kajpak slabše oblečeni, slabše se hranimo, včasih sveti skozi streho sonce; slabše upravljamo državo... Toda, ker bi se vse to dalo odpravili le z resnim delom, potem rajši nekoliko potrpimo. Saj je še čas... Tretje, kar me med Čehi vedno znova preseneča je njihov izredno razvit čut za propagando. Toda ne mislim s tem one reklame, ki se odraža v okusnih izložbah, vabljivih napisih in lesketajočih transparentih v večernih urah, po čemer se Praga more kosati s Parizom, ki je mesto luči. Ne mislim tega. Ampak sleherni, s katerim prideš skupaj je nekakšen apostol svoje stvari, svoje ideje, za katero gori in bi zanjo tudi vas rad ogrel. Zato Čehi drže svojo stvar in bi jo držali, o tem sem prepričan, tudi v mnogo težjih okolščinah. Znano je, kako železno drže Čehi skupaj, ko so izven doma. Doma pa kažejo to svojo kolektivno zavest v veliki ljubezni do svoje zemlje in do svoje države. Ustvarili so si svojo državo z velikanskim delom in s krvjo mnogih svojih sinov, a tudi z izredno spretno, premišljeno in smotreno propagando. Dobro se spominjam, kako svoje dni povprečni Parižan ni še prav nič bil na jasnem, kaj in kje je Jugoslavija. Nekaj se jim je pač sanjalo o Srbiji — toda Jugoslavija? Niso prav vedeli, ali naj jo iščejo v seznamu svojih kolonij ali nekje doli v Mali Aziji. Toda vsak je dobro vedel za Češkoslovaško, znana so mu bila imena Masaryka in Beueša. Danes je v tem pogledu golovo boljše. Toda. dn Čehe toliko pozicijo po vsem svetu, je poleg njihovih osebnih vrednot v veliki meri tudi sad njihove res .odlično vodene propagande, ki jo še tudi danes smotreno nadaljujejo. Za tako delo je seveda potreba velike ljubezni, ki z nezmanjšano ljubeznijo objema državo kot celoto in se ne omejuje le na svojo najožjo domovino. Nasprotno smo pa pri nas v zadnjih letih imeli priliko ojrazovati mnogo propagandnih spisov, knjig, brošur, ki ravno najlepše in tujcu najlažje pristopne dele države obdelajo z nekaj stavki ali v najboljšem slučaju z nekaj slikami in še to na način, da se vidi, da piscu ne gre od srca. Tudi tu bi se morala naša propaganda mnogo učiti od Čehov! Pri čeških politikih V ospredju boja za državno osamosvojitev češkega in slovaškega naroda sta bila dva profesor ja-učenjaka: Masaryk in Stefanek. Temu stanu pripada tudi novejša vodilna jiolitična generacija. Predvsem seveda sam predsednik dr. Edvard Beneš. Predsednik Beneš, ki je bil v povojni dobi zunanji minister svoje države ves čas in ni iz tega časa nobene podobne primere mislim nn vsem svetu, ki je uglajen diplomat in že četrt stoletja v sami politiki — ima vendar še vedno nekaj učenjaško profesorskega na sebi, Z izredno skromnostjo je stopil med nas, ljubeznivo podajal in stiskal vsakemu roko, se zanimal za najmanjše podrobnosti, kot da tisti hip nima nobenega važnejšega opravila na božjem svetu. Toda ko je prebral svojo izjavo, jo je bral s tistim jasnim in mirnim poudarkom, skrbno pnzeč na vsak stavek, kakor bi to mogel storiti le vseučiliški profesor za katedrom. Človek se čudi, kje najde dr. Beneš časa za tako temeljite politične študije, kar so dejansko bili njegovi ekspozeji bodisi v Pragi, bodisi v Ženevi. Ko ga osebno vidiš in sjioziiaš, tudi to lažje razumeš. Ta državnik mora izredno veliko svojega časa posvečati umskemu delu in znanstvenemu obdelovanju političnih problemov. V tem pogledu je podoben svojemu učitelju in predniku na predsedniškem mestu Tomažu Ma-saryku. Duh zelo resnega in temeljitega dela je prešel tudi sicer v politično ii|>ravo mlade države. Imel sem priliko dobiti parkrat vpogled v delo nekaterih čeških poslaništev v inozemstvu. Že po kratkem času dobite vtis, dn se tu resnično dela. in sicer z nemško temeljitostjo in francosko prožnostjo. Seveda se takšna mestn zasedajo po temeljiti izberi. Todn v tem se ravno ojiazuje prava smotrenost in sistem, da se na važnn mesta postavlja res sposobne in velike odgovornosti so zavedajoče ljudi. Zunanji minister dr. K a m i 1 K r o f t a je bil tako ljubezniv, da mi je dovolil nad polurni razgovor v privatni avdijenci. Zunanje ministrstvo je v Cerninovi palači na Hradčanih. Tu sem doživel češko demonstracijo bolj živo, kakor če bi mi o njej kdo predaval cel semester. Pred ogromno palačo zunanjega ministrstva jo stal, ko sem se pripeljal tjakaj s taksijem, samo en samcat policaj, ki jc lc prijazno salutiral, ni pa se za M R. BAHOVEC PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ omnil, kako neki francoski pisatelj popisuje svoj privatni obisk pri voditelju portugalske države, Oliverju Salazarju. Le-ta je imel opraviti celo samo z deklo, ki mu je odprla vrala in ga pospremila v kabinet »diktatorja«:... So to le navidez malenkosti, ker pokažejo bolj duha, ki vlada v deželi, kakor hi mogle popisati cele knjige. Tudi minister dr. Kainil Krofta je — profesor. Zunanji svet ga največ pozna kot dolgoletnega, zelo sposobnega zunanjepolitičnega sodelavca dr. Beneša. Toda Krofta je tudi priznan znanstvenik in vseučiliški |irofesor zgodovine. Njegova specia-lizacija je doba husitskih bojev, še celo sedaj, ko je zunanji minister, najde časa da piše knjige... Pričakal me je stoje, uprt z rokami ob pisalno mizo s smehljajočim, navidez nekoliko trudnim obrazom. Po pozdravnih formalnostih se je znnimal: .Želite od mene intervjuva?« Ko sem se zahvalil, češ, da smatram za mnogo koristnejši ndvezan razgovor o nekaterih vprašanjih, kjer se mi zdi važnejša stvar sama kakor oblika, kako se o nji govori, je bil očividno s tem zadovoljen. Z veliko prostodušnostjo mi je odgovarjal na stavljena vprašanja in mi pojasnjeval problem Male zveze. Se več sva govorila o Sovjetski Rusiji in boljševizmu. »Ali se vam zdi, da smo veliki komunisti?« se je šalil. Le pišite o vsem, kar vidite in slišite. Zaradi zunanje političnih prilik v Evropi smo sklenili zvezo s Sovjetsko Rusijo. Todn to zveza na nnše razmere doma prav nič kvarno ne vpliva. Upnl bi se vam reči celo nasprotno. Tudi naši komunisti so dobri državljani in dobri vojaki. Imajo polno interesov, da ne delajo po-težkoč naši nncionnlni državi, imajo interes, da se naša demokracija ohrani in celo okrepi. Sicer pa zadnje volitve v obratne svete kažejo, dn komunistični ekstremizem v naši državi pada in da se krope konservativni (v ]>olitičnem smislu namreč konservativni) elementi. Posrečilo se nam je, da smo zmanjšali brezposelnost za dobrih .500.000 samo v teku zadnjega leta...« Gospodn ministra je sama mirnost. Todn med pogovorom se je živnlino razgibal. Ko pri|>ove-duje, se zaupljivo nagiba k poslušalcu, med tem ko glas preide v izraz prepričevalnega kramljanja. Njegova močna, izrazita glava s širokim čelom nosi protil polnokrvnega Čehn: moža misli, dolžnosti in dela. Njegova osebnost vzbuja zaupanje. Predvsem pa ono. kar sem občutil v razgovoru s tolikimi Čehi: naj pride nanje še kaj tako težkega, ti bodo znali vzdržati. Kdor je kdaj srečal v življenju opata Zavo-rala, more o njem povedati samo ljubeznivosti. Dr. Metod Zavoral, opnt Straliovskegn samostana na Hradčanili je češki gosjiod prebit:, no, saj veste: rajni prost Andrej Kalan je med nami nosil to ime. To je tisto veliko srce, ki ga v vsaki odličnejši družbi pogrešajo, ako odkloni udeležbo. Trikrat sem gn iskal zaman. Enkrat je bil na univerzi, drugič med akademiki, tretjič na neki važni seji. Ko pa vas enkrat vidi, je razumljivo samo po sebi, da sto njegov gost. Z imenom opatn Za-vorala je zvezan velik del novejše češke politične zgodovine. Štirideset let je stal v javnem življenju: kot socialen, kot karitativen in kot politični delavec. Bil je poslanec in senator. Sedaj je vse odložil in le še iz ozadja motri delo drugih, ki hodijo k njemu po dobro misel. Vendar jo ostnl neverjetno mlad. Ostnl je vedno v stiku z mladino, zlasti akndemsko mladino, kateri je danes velik mecen in dobrotnik. Slovensko knt. akademsko društvo »Krek« bi moglo o tem več povedati. Tudi z g. opatom je nnnesln govorica na delavsko vprašanje in končno na komunizem. ->Pri nas Čehih ni nevarnosti za komunizem. Gotovo, mi se borimo proti ideji, ki jo komunizem zastopa, toda med nnrodom so komunisti brez vsn-kega političnega vpliva. Tudi nimajo siKisobnih voditeljev. Naš narod je v jedru tako zdrav, politično trezen, narodno zaveden in pa navezan nn | zemljo, dn komunistični eksperimenti znnj niso j prav nič zapeljivi. Zadnjo čase odhajajo in prihajajo naši ljudje i/. Rusije in vidijo, knko je tam. Tudi tisti, ki so bili simpatizerji, priznavajo, da je pri nas dosti boljše. Mi imamo predvsem mo-ban kmečki stan, ki je najboljša hramba proti komunizmu Pa ludi za delavstvo se mnogo stori. Naša socialna zakonodaja varuje delavca in mu pomugn. Glavno težuvo imamo z nezaposlenostjo, ki pa je že tudi manjša. Za boljši položaj delovnih stanov smo so dolgo borili. Vedno sem zagovarjal načelo: ne miloščine, pravico naj jiin izkaže družba, pa bodo zadovoljni!): S. br. J95MI.35. Gospod opat Zavorni se dobro spominja dr. Kreka, ki ga je često obiskoval. Pozna dr. Korošca in odličnejše hrvatske ter srbske politiko. Slovi tudi kot velik prijatelj Romunov. Je to odličen češki narodnjak in patriot, ki pravilno vidi le eno nevarnost za svojo domovino: v germtin-stvu. Star je 73 let, česar pa hi mu človek ne pripisoval, ako ne bi sam povedal. »Ali smem o Vas kaj pisati, ko se vrnem v Slovenijo?« »Duhovnik o duhovniku vedno lahko vso piše,« mi je smehljaje odgovoril. — Kajpada je v tem primeru naloga tem lažja, ker o opatn Za-vornlu ne moreš pisati drugega, kot dobro. Samo to je želeti, dn bi bil še dolgo predstojnik »Stra-hovskeho klnštera in še dolgo zatočišče in pribežališče v duhovnih in telesnih potrebah domačinom in tujcem! Biln hi neodpustljiva nafiakn, obiskati Prago in ne iskati stikov s političnim voditeljem čeških katoličanov, ministrom dr. Šramekoin, ki me je sprejel kar v parlamentu in mi posvetil toliko časa, da zaradi mene ni le zamudil proračunske debate tistega dne. ampak celo proračunsko glasovanje. Sramek je še vedno nesporna glavn svojo stranke, mož ogromne politične rutine, zelo spreten političen tnktičar in eden tistih redkih politikov, ki od osvobojenja dnlje skoraj neprestano nktivno sodeluje v vladi. Naše domače politično razmere prav dobro pozna, pa naj sc tičejo Ljubljane. Zagreba ali Belgrada. Večkrat je tudi že potoval po Jugoslaviji, izpred vojne dobe pa se živo spominja zlasti Slovenije in njenih voditeljev. Z dr. Krekom sta bila velika prijatelja. Hvalil jo Kreka, ki se je tako izredno dobro nauči! češčine, da so ga Moravani imeli knr za svojega človeka (Sramek je tudi Moravan). Pozna pa se tudi z nadškofom dr. Jegličom in drugimi cerkvenimi dostojanstveniki Jugoslavije. — Spominjal se je skupnih bojev Cehov in Slovencev, ki jib je vodil dr. Korošec v dunajskem parlamentu. Zelo obžn-luje, da so se z nnstojem novih držav zveze med južnimi in severnimi Slovani nekako opustile, čeprav bi tudi v novih razmerah bili drug drugemu potrebni. Ljubeznivo mi je razlagal prilike v domači češki zemlji in ni prikrival možnosti, da utegne tudi češka demokracija iti sk6zi precejšnje težave. Sam je prepričan in navdušen demokrat in vidi le v zdravi demokraciji poroštvo za nemoteno politično rast svojega naroda. Glavna moč češke ljudske slranke je na Moravi, kjer so daleč najmočnejša politična skupina. Nekaj dni pozneje sem imel priliko v Brnu. kjer je njih |>o-litičnn centrala, občudovati poleg politične tudi gospodarsko in kulturno zasidranost lidovcev. Obisk v Brnu Toliko so me vabili v Brno, dn sem mislil, da se moram tudi pri Mornvanih oglasiti, pa čeprav le za en pičel dan. Kaj si moreš ogledati v nekaj urah? (lospoil H a I n, glnvni tajnik stranke, ki je že čakal nn kolodvoru, je imel tudi zn tako kratko odmerjen čas točno izdelan progrum. Najprej v hotel iSlavijnc, da ne bomo vlnčili prtljage naokrog. Potem pa hitro s taksijem po mestu! Brno je silno raztegnjeno industrijsko mesto s 350.000 prebivalci. Peš nc prideš nikamor. Takoj zvečer smo si lin robu mesta ogledali novo nvguštinsko cerkev in samostan, čigar prior p. Karel Fan-f r d 1 n je obenem podžupan mesta Brna. P. prior nam je pojasnil, da je cerkev sezidal red na lastne stroške, ker je v tem delu mesta, ki se hitro širi, biln potrebna nova fara. Cerkev je arhitektonsko zelo zanimiva, zidana v zelo priprostih, vendar čisto modernih linijah, ki obenem navezujejo na stavbeno tradicijo avguštincev. Načrte je izdelal domačin arhitekt Fischer. V bližini cerkve je tudi katoliška gimnazija in takoj zrnven konvikt zn kntoliške nkndemike. Prostor je vzvišen, z lepi in|>ogledom na mesto in v higienskem pogledu sijajno izbran. Drugi _o-slavili pa so jo ondotni delavci sami na lastne stroške. Cerkev v Židenicah ni tako dragoceno zidana kot prva, vendar tudi jako okusno, moderno, ima celo centralno kurjavo. A kar jo največ vredno: postavila jo je ljubezen krščanskih delavcev. Bog v tem predmestju nekoliko bolj priprosto stanuje kakor pa v mestnih katedralah, zato ga pa tem topleje obdaja vdanost in ljubezen vernega delovnegn ljudstva. Pomislite: cerkev je stala 2 in pol milijona čeških krou, sezidana je biln spomladi, pa je le še 800.000 kron dolgu. Vse drugo so že odplačali delavci sami. Verski idealizem tudi še danes ni umrli — Bil je ravno praznik Brezmadežno in smo mogli videti, da je biln obširna cerkev polnn pobožnih vernikov, mož, ženn in mladine. S ponosom vam pripovedujejo o »naši« cerkvi in o načrtih, ki jih še imnjo s prosvetnim domom, deškim zavetiščem itd. Sicer pa je v Brnu marsikaj mogoče ohčudo-vnti. Predvsem nnjdete tu pruve kulturne in politične trdnjave mornvskili katoličanov. Ponosne palače zadružništva, sijajno urejeno strankino tajništvo z bogato urejenim strankinim arhivom, knjižnico, čitalnico, dvoranami, klubskimi prostori, hotelom itd. To je nekaj, česar v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji nima nobena stranka in kar ie takoj po prvem videzu priča o solldnosti, moči, zakoreninjenosti v narodu. Brno je stavbarsko bogato mesto, polno lepih Nadaljevanje na 8. strani spodaj. PRRP(JMERI]R IM SPECIJRLNR TRGOVlNR RRZNIH DRRIL v novi Frančiškanski pasaži * Oglejte si naše božične izložbel GRISOGONO d. z o. z. Maribor m Na meji kradejo živino. Tatvine živine na meji so vedno bolj pogoste. Tako so ukradli posestniku Alojzu Doplerju v Špičniku par pitanih volov vrednih 70(K) Din. Doplerjev hlev se nahaja kakih 200 m vstran od meje. Hlev je bil zaklenjen, pa so tatovi vlomili ključavnico na vratih. Sledovi so vodili v Avstrijo ter se je ugotovilo, da so izvršili tatvino ljudje iz avstrijskega ozemlja. Avstrijske oblasti so nekatere osumljence že aretirale. Vesele boilčne praznke m srečno novo leto vsem cenjenim eromoui 'telita ter ae priporočata Alojz ln Anlon^a Senica Plzemkl dvor, TattenDachova 8 m Zavod šolskih sester v Mariboru se najvda-ncjše zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom mesta Maribora, ki so radi žrtvovali prispevke za bogate božičnice naših ubogih otrok. Kljub težkim časom je božičnica najlepše uspela, saj je bilo obdarova-nih 96 otrok, otroški vrtec pa še posebej. Posebno zahvalo izrekamo mestnemu načelstvu, ki je naklonilo precejšnjo vsoto za revne otroke. Vsem blagim dobrotnikom naj bodo zato božični prazniki in vsi dnevi bližajočega se Novega leta prav srečni in veselil Ciuania fttfloi >* vate, volneln puba. Perje 3>illa na Češko je 1»i 1 prav za čisto drugi, kakor da zbiram politične informacije in do od svoje strani politično informiram. Kar sem tukaj skušal podati v glavnih obrisih, je teklo le ob strani mojega glavnega dela. tako da sem čisto zamolčal mno«a draga in iskreno svidenja s češkimi brati, katerim se moram zahvaliti za marsikatere izredne usluge, sijajne utise in prijateljska doživetja, ki jih bo edinole pri zo-petnein svidenju v Sloveniji vsaj približno mogoče povrniti. Gospodarstvo Posebna kontrolna taksa na uvoz svilenega blaga. Kot znano je v uredbi o pospeševanju svi-larstva domače produkcije svile določena posebna taksa na uvoz svilenega blaga, ki se ima pobirati v svrho pospeševanja domače produkcije. Sedaj je na predlog kmetijskega ministrstva v sporazumu s trgovinskim ministrom finančni minister določil specialno kontrolno takso za vsak kilogram uvoženega svilenega blaga iz št. 326 do vključno 340 in iz št. 356/1 in na kokone ter odpadke od nepre-dene svile iz št. 74 uvozne carinske tarile v znesku 2 L">in v srebru. Ta znesek bodo pobirale carinarnice pri uvozu in sicer počenši s 1. januarjem 1937. Propaganda varčevanja Zaradi ugodnih rezultatov stalnega varčevanja je sklenila Jugoslovanska banka, podružnica Ljubljana začeti že s 1. januarjem 1037 tret|i hranilni krožek, v katerega more vstopiti vsakdo, ki se obveže, da bo na teden prihranil in vložil vsaj 5 Din (lahko pa seveda tudi več). Pn vlogi tedensko 10 Din naraste hranilcu po 4 letih, kolikor traja vplačevanje, vplačana vsota že na 2080 Din, katerim je treba prišteti še obresli 220 Din, tako da dobi kupno izplačanih 2300 Din. Obresli znašajo torej 5.2%. Ta način varčevanja pa je tudi velikega propagandnega pomena, ker navaja ljudi k verčevanju. saj dobe po preteku 4 let izplačane znatne vsote, katerih drugače ne bi nikoli prihranili Konkurz je razglašen o imovini Dovečarja Franca, trgovca v Mariboru, K o ročk a r. 84, roki: 31. decembra, 20 in 25. januarja. OBRNITE: 5E TUDI Ul Nfl TOl/flRNO UPOGNJENEGA POHIŠTim R E M E C - C O. STOLI, OPREME, TflRKETI Naša živinoreja v številkah Izšli so uradni podatki o stanju naše živinoreje na koncu lela 1935, ki kažejo, da je število živine v naši državi deloma lani prav lepo naraslo. Nekatere vrste pa zaznamujejo tudi padec v primeri z letom 1934. V naslednjem podajamo število naše živine v zadnjih JO letih (v tisočih): 1925 1934 1935 konji 1.106 1.206 1.201 osli itd. 95 120 121 goveda 2.768 3.990 3.982 prašiči 2.802 2.792 2.932 kozo 1.811 1.881 1.896 ovre 7.907 8.868 9.211 perutnina 16.198 20.817 20.769 čebelni panji 605 719 744 Iz tega pregleda je razvidno, da je razmeroma v zadnjih 10 letih najbolj napredovala govedoreja ter reja perutnine. Število konj le polagoma Izpremembe v skupnem davku na poslovni promet V Službenih novinah je objavljena Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promte št. 16.400 od 14. marca 1931 Prvi člen uredbe odreja novo stilizacijo drugega odstavka čl. 4 ter izpreminja določila glede izvrševanja nabave proizvodnika svoji podružnici. Nadalje je določena nova stilizacija glede na-knade pri izvozu. Najvažnejše izpremembe pa se tičejo produ-centov svilenih tkanin, izdelkov in prediva za prodajo na drobno. Ti morajo najdalje do 15. januarja prijaviti vse svoje zaloge dne 31. decembra 1936 (po količini in ceni) surovega svilenega prediva, tkanin in izdelkov iz teh na strojih, koliko zalog teh izdelkov za prodajo na drobno in koliko so imeli terjatev za to blago. Na vse zaloge morajo plačati skupni davek po novih stopnjah razen za zaloge za drobno prodajo in za terjatve. Nadalje morajo tudi prijaviti, koliko tega blaga so uvozili od 1. septembra 1936 do konca leta. Končno je objavljena nova tarifa skupnega davka, ki velja od 1. januarja 1937 dalje. Nova tarifa je naslednja: car. tar št. 326 filirana surova svila, dalje neobdelana domača stopnja 43 odst., pri uvozu 44 odst.; 327 predivo iz umetne svile, floret in buret itd. 43, oz. 44; 328 svilena vata 0, 44; 329 prediva priodne svile 43, 44; 330 svilena pre<-, diva .za prodajo na drobno 0, 16; 331 svilene in polsvilene tkanine 0, 9.1; 332 žamet, pliš itd. 0, 9.7; 333 til, bobinet itd. 0, 9.7; 334 tkiva za mlinska sita itd. 0, 8.7; 335 pleteno in mrežasto blago 0, 9.2; 336 svilene čipke itd. 0, 9.2; 337 tkani trakovi 0, 9.7, oz. 8.5 in 9.7; 338 vezila na tkaninah itd. 0, 9.2; 339 pozamenterija itd. 0, 9.7; 340 predmeti za tehnično porabo itd. 0, 8.7; 391 preproge za tla 4.5, 7.5; 392 listi in trakovi 4.5, 7.5; 393 la pete, podplati itd. 4.5, 7.5; 394 elastične tkanine svilene 0, 12.5, od drugih prediv 6.2, 10. Borza Dne 23. decembra 1936. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt beležil v Ljubljani 239.25 blago, v Zagrebu pa je popustil na 238.20—239.80, v Belgradu so ga nudili po 239. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal neizpre-menjen na 8.31—8.41, v Zagrebu pa je popustil na 8.22—8.32, dočim je v Belgradu narastel na 8.27 do 8.37. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.75 blago, v Belgradu 31.25—31.95 Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu in Belgradu po 2.50. narašča, ravnotako tudi število prašičev. Kozjereja napreduje počasi, večji napredek pa izkazuje čebelarstvo, posebno v zadnjih 3 letih. V zvezi s tem je tudi zanimiva statistika zaklane živine. Ta statistika izkazuje, da je bilo lani zaklanih (v oklepajih številke za 1934): Bikov 16.460 (11.380), volov 124.604 (128.733), krav 128.047 (128.733), juncev 90.100 (97.782). bu5 2.260 (1.946), telet 353.190 (334.338), ovc 286.721 (319.043), janjcev 725.596 (696.286), koz 4S.167 (49.952), konj '839 (857), prašičev 4R5.601 (448.651), prašičkov 87.644 (70.34-1), jarcev 159.513 (233.644). Iz tega pregleda je razvidno, da je najbolj naraslo šlevilo zaklanih prašičev, to pa v glavnem zaradi tega, ker je bilo lani tudi mnogo prašičev . .-.'oženili. Nadalje je naraslo število zaklanih kr«r-in telet, tako da moremo v splošnem reči, da jo najbolj narasel konzum govejega in prašičjega mesa lani v naši državi. Nemški čeki so v Ljubljani {»pustili na 13.28 do 13.48, v Zagrebu na 13.2050- 13.4050. nadalje so beležili za konec decembra 13.23—13.43, za sredo januarja 13.2350—13.4350, za konec januarja in sredo februarja 13.23—13.43. V Belgradu so beležili 13.2343—13.4313. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2375.16—2389.76 Berlin 100 mark...... 1743.03—1756.91 Bruselj 100 belg...... 732.95— 738.01 Curih 100 frankov..... 966.45—1003.52 London 1 funt...... . 212.69— 214.74 Newyork 100 dolarjev .... 4303.51—4339.83 Pariz 100 frankov...... 202.51— 203.95 Praga 100 kron....... 152.23— 153.33 Trst 100 lir........ 227.70— 230.78 Curih. Belgrad 10, Pariz 20.3275, London 21.3725, Newyork 435, Bruselj 73.55, Milan 22.925, Amsterdam 238.25, Berlin 175, Dunaj 80.25 (81.35), Stoekholm 110.20, Oslo 107.40. Kopenhagen 95.425, Praga 15.28, Varšava 82, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.43, Buenos-Aires 1.225. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 83—84, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 374—376, begi. obveznice 68—69, 8% Bler. pos. 85.50—86.50, 7% Bler. pos. 75—77, Trboveljska 210—220. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 84—86, agrarji 50—50.50. vojna škoda promptna 375.50— 377 (376), begi. obv. 69.75 bi., 8% Bler. pos. 86— 86.50, 7% Bler pos. 75.50—76 (75.50). - Delnice: Gutmann 60 bi., Našice 400 den., Danica 45 den., fsis 15 den., Osj. livarna 150 den., Osj. sladk tov. 145—155, Dubrovačka 260 den., Jadr. plov. 350 d., Oceania 200 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86 bi., vojna škoda promptna 376.50—377 (376.50, 376), begi. obvez. 69.40—69.75 (69.50); 67.30—67.50). 8% Bler. pos. 87 bi., 7% Bler. pos. 76.25—76.25 (76.50), 7% pos. DHB 91.50—94, 7% slab. pos. 84.50 denar (84.50). — Delnice: Narodna banka 6970—7000 (6980). Dtinaj. 23. decembra. Danes je bil zadnji borzni sestanek pred štiridnevno božično pavzo. Poslovanje je sicer popuščalo, vendar je bila tendenca nadalje čvrsta. Narasli so skoraj vsi papirji z le redkimi izjemami. Med naložbenimi papirji io posebno čvrsto loterijsko posojilo. Beležili so: Donavskosavskojadranska železnica oblig. 72.30, avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 18.30. — Delnice: Narodna banka 175.50, Donavskosavskojadranska 18.25, Ferdinandova severna železnica 1.118, Steg 31.75, Siemens-Schuckert 160.10, Ste-\veag 31.40, Magnesit 93.25, Trboveljska 27.35, Al-pine 38.50, Berg-Hiitten 605, Rima Murany 83.10, Steyr-Daimler-Puch 236, Leykam 43, Semperit 58.80. EKPOSITIO^ INTERNATIONALE M NOVEMBER 19 3 6 ŠTEVILNE UMETNIŠKE ZNANSTVENE' KNJiZEVNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaCaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ■ * • KI [ ] N r-;1 J X f Božični sporedi r- . TEl-li' 22-2 i UNION silhuete Lull Hobenberg, Anm makkart, List Handl, Fritz Imbor, Pred Hennlngs V soboto la nedello ob 11 dop. matineja. Španska romanca aanlpva vsebina. V (t. vlogi Dorothea Wicek Kmetska burka, polna humor 1 a ln dovtlpov ženske vladajo sl?8ss Sima, H. Crbardt, Tbeodor Danegger V soboto )n nedeljo ob 11 dop. matineja. Gena S-S0 ln na«i| #nvnr Veliki eh«pe-5 60 Din lfI*|H MIlUI dicllski film. Borbe dlvjlb zveri v džungli TEl.. 21-24 JAN KIEPURA v svolem nainovelnem mnalbolj-iem dunaiskem filmu kot šofer ln llub.mec sveta Pod srečno zvezdo Frledl Czepa, Theo Luigen ln Fritz Imhof Predstave na vse praznike ob 15„ 17.. 19, in 21. uri Samostojno gospodinjo za kuhinjo in dom iščem. Naslov v vseh podružnicah »Slovenca« pod štev. 18949. (b) Čevljarski prirezovalec (cušnajder) 1 š 6 e stalno nameščanje v večjem podjetju. Ima že večletno prakso. Naslov v upravi »Slov.« St. 18169. (a) Kar potrkajI — Le naprej/ Kaj ial Pisarniška moč (začetnea) se sprejme za lahka pisarniška dela. -Pogoj: lopa pisava, brezhibno obvladanje . nemškega Jezika, strojepiska. Ponudbo na oglasni odd. »Slovenca« pod »Agilna« št. 19026. (b) Cirkularista sprotnega za rezanje friz - sprejme A. Kane, tovarna parketov, Mengeš. Gospodično z znanjem nemščine — iščem k 5- in 3 letnima otrokoma. Starost do 22 let. - Ponudbo pod : »Perfektna nemščina« 19013 upravi »Slov.« (b) Najprimernejša, bojična darila Bengerlevo in vseh drugih vrst perilo za dame in gospode, nOItdVtCC, rokavice, KrOVOte, naramnice, srajce, rObCl. gamaše, škarje, noži, mila, turlstovshe potrebščine po najnižjih cenah samo pri S. (Peteline, Sjublj&na za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Telefon 2913 Mojster si in obrtnik in ielit si odjemalcev: Nič ne smeš pretirati naših prelastUih bralcev. Vinske sode vseh velikosti ln drugo posodo, vam nudi v veliki Izbiri ln po nizkih cenah priznana firma: Franc Pire, sodarstvo, Drav-lje, Ljubljana. (t) Modni salon Dvorni trg 3 Izdeluje dam. kroje po meri lz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Poučujemo tudi krojno risanje tmm Ce res ne znaš se oienlti pa ve.i dar v zuko* h. .tet priti kar pošlji svoje nam oglase pa videl boš medene čas el Fant varčen, 28 let star, z gotovino 15.000 Din, želi poročiti dekleta lepe postave, ki Ima ali bo Imela prlllčno posestvo. Ponudbe s sliko, ki se vrne, v upravo »Slov.« pod 18913 Starejši gospod z 12.000 Din gotovine — Išče starejšo damo s ka pitalom v svrho ženltve. Ponudbe pod »Dober go spodar« št. 18851 upravi »Slov.« v Mariboru. (ž) Mladsnlč s stalno dobro službo, želi poročiti pošteno kršč dekle, do 26 let staro, ki bo v poznejših letih podedovala majhno posestvo na Gorenjskem. - Po nudbe upravi »Slov.« pod »Miren značaj« št. 18779. 24 letni delovni fant Išče službo, najraje v trgovini ali tovarni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18870. (a) Učenec Sobarico sprejme boljša trgovska hiša. Plača po dogovoru. Nastop takoj. - Naslov v upravi št. 19000. (b) Vrtnar dobi službo Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 18999. (b) Tovarna preprog Išče Izdelovalca In tkalca za bukle - preproge. -Pri ponudbah "navesti dosedanje službovanje ln plačo. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 18958. (b) Prvovrstna kuharica a dobrimi spričevali, katera pozna srbsko In dunajsko kuhinjo, se sprejme takoj, a najkasneje s 1. Januarjem s plačo 400 Din k obltcljl brez otrok. Ponudbe ln prepise spričeval na Stevan Pelle-grtnt, nadlnSpektor, Zemun. Samostojno kuharico ki bi opravljala tudi vsa ostala gospodinjska dela, sprejmem s februarjem. - Pismeno ponudbe poil : »Strogo Cista« nn upravo »Slovenca«, št. 1903 4. b Mehanikarski mojster se sprejme m novo mehanično delavnico, In sicer za popravila koles, šival, strojev, motorjev in v to stroko pripadajoča dela. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mojster« P 18052. (b) Trgovski pomočnik vešč lesne stroke ln knjigovodstva, Išče primerno službo kjerkoli. Sprejme službo skladiščnika ali sluge. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalen« št. 18965. (a) Kmečki fant star 25 let, pošten, vesten tn močne postave, želi dobiti kakršnokoli službo v LJubljani, najrajši v trgovini kot sluga aH skladiščnik. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 18954. (a) Iščem mesto hišnika trgovsko naobražen brezposeln družinski oče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hišnik«. (a) Trgovski sotrudnik Išče mesto v trgovini, event. kot sluga kjerkoli. Ponudbe pod šifro »Vesten« št. 19041. (a) Zobotehnik Išče službo. Znanje: zlato, kavčuk, keramika. -Ponudbe: Poštno ležeče Velike Lašče, devet, (a) Pisarniška moč zmožen kavcije, zu trgovino nli »lično Znanje: slovenski, hrvatski, nemški jezik ln etrojepisjo. Pripravljen je opravi ju ti tudi fizična delu. Ponudbo: Postno iezeče Velike LaSče, devet. (u) dobro vzgojen in priden (z znanjem nemščine), se takoj sprejme (s hrano in stan.) v trg. z mešanim blagom. Ponudbo v upr. »Slov.« pod št. 18694 mami Mrtvo je telr, brez dvte, mrtva brez pohištva soba, pridi k nam, poglej in k u ji, pa hvaležen boš do groba. Polir. češnjevo spalnico popolnoma novo, radi selitve ugodno prodam. — Naslov: Podružnica Slovenca, Novo mesto. (š) Edinec trgovca na deželi želi znanja s pridno, resno, do 22 let staro, trgovsko naobra-ženo gospodično iz dobre hiše zaradi ženitve. Cenj dopise upravi »Slovenca pod »Resno« št. 18961. ž Posestnik KRUPP Svetovni Krupp Diesel, Krupp Junkers Diesel in Krnpp bencinski avtomobili a do 7 ton GLAVNO ZASTOPSTVO O. ŽUŽEK LlubMana, Tavčarlcva unča n. 11 Velik travnik v predmestju Ljubljano poceni naprodaj. Od proda se tudi v manjših delih. Naslov v vseh poslov. Slov.« pod St. 18997. p Prodam večjo hišo trgovsko Iu stanovanjsko* posredni bližini Marijinega trga. Prevzem hipoteke; sprejmem tint! knjižice. - Ponudbe upr. Slov.« pod »Ugoden nakup« št. 18995. (p); Posestvo drla ti skrbil Oglas tvoj kupca brt dobi. .4 te v skrbeli »i za denar, boš hišo kupil gospodari Posestvo arondlrano, naprodaj. — Tesner, Besnlca 5, p. Hru-šlca prt Ljubljani. Vodna moč z enonadstropno hišo naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1969. (p) Trgovska hiša na prometni točki v Ljub ljani, naprodaj. - Dopise upravi »Slov.« pod »Redka prilika« št. 18727. (p) V Brežicah In okolici so naprodaj hI Se, stavblšča, vinogradi sadovnjaki, gozdovi ln za okroženl deli Atlcmsove ya veleposestva. Vprašati . Ing. Miklau O.. Brežice Enonadstropna hiša s sadovnjakom in vodno močjo, pod Karavankami, zelo ugodno naprodaj za knjižico Ljublj. kreditno banke. - Ponudbe upravi »Slov« pod »Sadovnjak 1 937« št. 18623. (p) Hišo z zemljiščem na Dobravi pri Konjicah prodam. Vrednost 18.000 Din. - Prodaja: Potočan Podčetrtek. (p) ln gostilničar na deželi, star 30 let, želi poročiti dobrosrčno, skromno dekle od 20—25 let, z nekaj gotovine. Dopise upravi »Slovenca« pod »Krščanska« St. 18917. (ž) Obrtnik fant 39 let star, lastnik večje ln dobro vpeljane delavnice brez. dolga, z gotovino, Išče zdravo dekle od 25 do 35 let v svrho ženitvo Iz dobre poštene htše z nekaj doto. - Reflektira na dobro gospodinjo, katera lina veselje do kupčij« in pisarne. - Ponudbo upravi »Slov.« pod : »Ljubljana« P 18984. Zaželjena slika, tajnost zajamčena. (ž) V Ribnici na Dolenjskem Je naprodaj takoj posestvo, obstoječe lz enonadstropno hiše s trgovskim lokalom, z lepim vrtom, gospodarskimi poslopji In nekaj stavbnimi parcelami. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 18819. (p) Prodam novo hišo dobro vpeljano pekarno v bližini LJubljano. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra »očka« 4trv. 8994. (p)' Stavbne parcele v bližini trnovske cerkvo ugodno nn prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 19003. (p) Takoj kupim obrtno hišo ob glavni cesti LJubljana-Polje. Pla čam od 30 do 70.000 Din. Prevzamem tudi hipoteko. Ponudbo upravi »SI « pod »Točen popis« 18815. Lepe stavbne parcele Št. Vid - Vlžmarje, okrog kolodvora, ugodno naprodaj »udi na obroke. Voda n elektrika že na praco-lah. Naslov v upravi Slovenca pod St. 19015. (p) Dvostanovanjska hiša 9 let stara, z električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem, sadnim ln zelenjadntm vrtom — primerna za javnega na meSčenca, upokojenca ln obrtnika — ugodno naprodaj. Vprašati : Zadružni dom, Slovenjgradee. p Vila novo zidana, enonadstr z mansardo, 2 komfortni stanovanji, lep vrt, v vll-skl četrti, naprodaj. Po nudbe pod »Krasna lqga-tla upravo »Slovenca« i Mariboru. (p) Parcelo v bližini Sv. Krištofa — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18952 Zakaj plačujete v novih stavbah tako vi soko najemnino? Iščem kakih 10 Interesentov z gotovino 120—150.000 Din za skupni nakup moderne stanovanjsko hiše. Ponudbe pod »Stanovanje v lastni hiši« št. 18947 upra vi »Slovenca«. (p) Objava Vsakogar, ki bi razširjal neosnovane vesti, bom sodnijsko zasledoval. — Pušar Oabrlet, .tovornik št. 205. (o) Solidna gospodična poštena, čedne zunanjosti, s 100.000 Din dote. želi poročiti boljšega drž. uradnika, starega nad 34 let. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Prijeten dom 34« št. 1 8988. Želim spoznati Uobraženo dekle. primor-na mlademu tovarnarju. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »ženitev« P190I'J F AS AN | dvojnopoievni brivski i aparat s POVIŠANIM P pokrovom in britvice » F A S A N - ROSTFRElc Dobi so v finejših trgovinah Lepo vilo dobro zidano, tik ljublj-niestne meje, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod st. 18710. (p) Manjša hiša v centru Maribora, gospodarsko poslopje, stavbl-Sče, vrt, poceni naprodaj. Ogleda se lahko samo ob delavnikih mod 11. ln 12. uro. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 18863. (p) Hišico z vrtom kupim v oddaljenosti do 20 km od Ljubljane. Ponudbe s popisom ln cono upravi »Slov.« pod »Hišica« št. P 18839. (p) Gospodarsko poslopje r. njivo in vrtom, prodam Jakob Vavpotlč, Preserjo St. 34, Radomlje. (p) 3 orale dobre njive prodam v okolici Brežic proti vložnl knjižici mestno hranilnice ali Posojilnice r. z. z o. 7.. v Brežicah. Ponudbo na : Jak. Zakšek, Mallvrh št. 39, obč. Globoko. (p) Posestvo 25 oralov, redi se 4 glave živine, prodam za 70.000 Din. Poslopje jc v dobrem stanju, nahaja se blizu dri}, ceste. Pojasnila: gostilna Mozer, Zidani most Dobickanosna hiša v LJubljani, 11 strank, vrt ln parcela 380 000 D. Trgovska hiša brez konkurence 65 000 Din. Graščinsko posestvo 70 oralov, z novim vinogradom in Inventarjem, 3R0.000 Dtn. — Velika Izbira hiš In posestev v Mariboru In okolici. — Posredovalnica »Kiipid«, Maribor, Gosposka 28. (p) PGSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova cesta 30 prodaja: Seststanovanjsko hišo trgovskim lokalom, cona 280.000 ; dvostanovanjsko novo, blizu gl. kol. 110 000 večji kompleks štirih hI z dve nia parcelama v me stu 450.000 ; lepo kmetij 'JO oralov, 200.000; vino gradno posestvo 60 ora lov 350.000 Din, dalje gra flčlnc, hotele, penslone, gostilno, žage, milne ter hiše ln posestva od 20.000 dinarjev naprej. (p) Donosne hiše trgovsko - stanovanjske ter lepe vilo so od 70.000 do 8.000.000 Din p. n. in toresentorn vedno na raz polngo za cvent. nakup Poleg toga tudi kmetska posestva, ln stavbne parcele. I'ris ta vec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva 4n Prodam novo hišo 5 minut od kolodvora ln cerkve. Polzvo se: Lesce Stev. 80. (p) Posestvo 17 johov. hiša, gospodar, poslopji', kozolec, svinjaki, tri četrt ure od Celja se ugodno proda. Nekaj hipoteko. - Nutančne podatke: Krenovšek, Celje, Glavni trg 6. (p)' Tovarna novo zgrajena, 7. Indust. elektriko, parnim pogonom, kanalizacijo, vodovodom v središču mesta Zagreba, primer, za vsako Industrijo, cca. 120(1 kv. metrov zemljišča, se proda. Informacije daje Štefan Haberl, Zagreb,, Senoina ul. 19-1. (p) Novo hišo prodam za 22.000 Dlnj 13.000 Din gotovino, ostalo na obroke. Lovska 37^ Pobrežjo - Maribor. p a 1000 dinarjev In tudi več lahko zaslužite s primerno malim Investiranjem, mesečno z delom doma. PoSlJem materijal, prevzamem gotove Izdelke. - Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »Ilemlpa«, Pančcvo, Iiračo Jovanovlč br. 20. Visok zaslužek nudlmn poštenim osebam po vseh krajih kraljevine. - Ponudbe poslati do 1. januarja pod: »Informator« 19018 upravi Slovenca, LJubljana. (z) Prodaja klavirjev! 10 % popusta! — Božični teden. Bilurrlc, Maribor, Gosposka 56. (1) Naprodaj dve hiši ena z gospod, poslopjem ob ban. cesti, lepa sončna lega, v bližini Cerkniškega Jezera, primerna za trgovino In upokojenca. Cena 35 do 45.000 Din Polzve se pri: A. Hren 1'odskrajnlk - Corknlcu Naprodaj nova stavba T. vodovodom ln elektrlč. razsvetljavo, tik žel. postaje Podhom pri Bledu. Pripravna za vsako obrt. Poizve sc pri g. Janezu Govc, Zasip - Bled I. p I Naprodaj Imnmo več trgovskih in stanovanjskih lilA ter vil, parcel, kmetskih posestev In dniRlh nepremičnin. -Pojasnila: Jančar Marija, tiv. Petra cesta 27. -Telefon 37-96. (p) MUZIKA h!mu.W»"< Prodaja klavirje, muilkallin® Instrumente, Btrune, glasbll-ne potrebščine. Popravila lm uglaSule vsa glaibUa «tro-< kovulaSko ln najceneje. Partija pleh inštrumentov v dobrem stanju, ki niso potrebno nikakega popravila. dunajski ton — naprodaj. Bolčie Jakob, .)•-lačlčov trg », AmerlKan bar Zagreb. (g> Gramofonske plošče ln gramofoni v največji Izberi prt tvrdkl Bunjal, Ljubljana, Miklošičeva c. it. 20. (B)J »I« Prijatelj, kam pa na vse zgodnji Prodajat, kar ima m naprodal Poslušaj' K dni vri na t ponuli, proda t lahkoto In st — tudi Najlepše božično darilo jo mali pisalni stroj »Kappei«. - Najugodnejši pogoji. — Klelndlenst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44. ( Parketno voščilo odprto, dobro in poceni, nudi Oroslav Dolenec. Ljubljana, Woltova ul. 10 Dvokolesa se sprejme preko zime v shrambo. Očiščenje, omaj-liranje r. ognjem, ponik-ljanje in pokromanje naj-concje. — »Tribuna« F. Batjel. Ljubljana, Kariovška c. 4. KUPIM IN PLAČAM za 14 kar zlato, zlato zobovje, zlate novce povišane cene. Čuden, Prešernova ulica 1 Polnojarmenik kupim. Ponudbe na podr. Slov.« v Mariboru pod »Polnojarmenik« 18856. k Pisalni stroj kupim, event. za sode. -Ponudbo na Franc Pire, Dravlje, Ljubljana. (k) Hrastove deske suhe, lepe, 30, 35, 40 mm, kupim večjo količino ali zamenjam za sode. - Ponudbe na: Franc Pire, Dravlje, Ljubljana. (k) Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 15 Kupimo večje ali manjše kompleks smrekovih ali jelovih gozdov v last ali sečnjo. Ponudbo pod »102« P 18578 na »Slovenca«. (k) Vsakovrstna ziato kupuje po naiviijib cenab CEKNE, luvelir, Liubl ana Wolfova ulioa št. 3. Vosek kupujem po najvišji dnevni coni. Ponudbe na Ko vača »Pekatete« - Ljubljana, Vič. (k) Pletilne stroje kupim. Ponudbe z oznnč širine ln cene upravi »Slov.« pod »Rabljeni« št. 18824. (k) Kupujem vse vrste trdega lesa v okroglem in rezanem stanju, kakor tudi večjo količino hrastovih In bukovih železniških pragov — franko vagon postaja prodajalca. Ponudbo na naslov : Ivo Cater, lesna industrija, Celje. (k) la. jesenove hlode 30 cm debeline navzgor, 2 do 2.5 m dolgo, kupimo več vagonov. Kolb & Pre-dalič, Ljubljana, Kongresni trg 4. (k) Star bronast zvon s težo 30 do 60 kg, išče uprava Kandljske bolnišnice. (k) Kože divjačine plačam najvišjo dnevne cene. L. Rot, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. Pohištveni voz (Federdiro) kupim. Ma-lenšek, Ljubljana, Dravlje, Slepi Janez. (k) Kupim 100 m:i desk smrekove ali trdo. - Ponudbe pod : »Ugodno« št. 19048 »Slovencu«. (k) Rebraste cevi za razno kurjavo, rabljene, kupi Rakovnik, Ljubljana. (k) Varilni dinamo in male tračnice, kupim. Prodam pa: Venecijanko, elektromotor, dinamo, dva tovor, avtomobila »Chevrolet« 28 in mlinske se-jalne stroje. Rantova žaga Podbrezje. (k) Dvigalo ca. 300 kg nosilnosti, tudi rabljeno, kupimo. Ponudbe pod »Tovarna pohištva« P 19051 na oglas, odd. »Slovenca«. (k) Denar — sveta vladarl Le plačaj par oglasov, pa kmalu zla'ih časov zašije tebi tar. BENA^E POSLE vsake vrsto izvršujem točno in kuiantno. Izterjevanje dolgov. - Inltaso menic. Posojila vseh vrst Rudolf Zore - Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10. - Priložite znamke. ..... Tvrdka — A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestno hranilnice. Ljudske posojilnico. Kmečko zaščito vse posle, informacije, obračune ln revizije za upnike in dolžnike, znižbo dolgov Vam strokovno zadovoljivo uredi Komcrcljalna pl- Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. (Za odgovor priložite znamke 5 Din.) (d) Gospo ali gospodično samostojno, trgovsko na-obraženo, iščem kot dru-žabnico za trgovino mešanega blaga. Potreben kapital 20.000 do 25.000 Din, Evontuelno pristopim kot družabnik pod istimi pogoji. Ponudbo v upr. »Slov.« v Mariboru pod Šifro »Sigurna eksistenca« št. 18852. (d) Poravnave piaianje dolgov posredovanle hredlto? In gotovine nalolhe kapitala, zaščitne ureditve, dovtne napovedi in vse druge trgovsko gospodarske posle izvide in IztrednISKa mnenla oddala koncesitontrana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani CoSta 28 oktobra (Rimska cesta) štev. 7. Manjša živilska industrija v vrednosti 500 000 Din, iščo posojilo 100.000 Din na prvo mesto. Event. so tudi proda ali sprejmo družabnik. Ponudbe upr. »Slov.« pod »živilska industrija« št. 18887. (d) AL Planinšek lastnik trg. agenturo za bančne in kreditne posle v Ljubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 35-10 vam izposluje vnovčenje terjatev in pri denarnih zavoi najku-lantnoje takoj v gotovini II Radio I Dolgi zimski st vičiri dolga kriza — v ijpih suša .. Janko naš pa «ts navdušen radio vesel posluša Radio prodam ali zamenjam za motorno kolo ali kaj drugega. Ponudbo upr. »Si.« pod »Radio« St. 18882. (i) Š t i r i c c v n i radioaparat rabljen, še dober, za 350 Din. Popolnoma nov radio, znamke »Saba«, ki Je stal 7000 Din, se proda za 3500 Din. 6 prevoznih trlclkljev za trgovine, meFarjo, poke. Pet šivalnih strojev - poccnt naprodnj. F. Batjel, LJubljana, Kariovška c. 4. 1 type 1937/41 W Ste le poslušali ? Gradi višek moderne nem$ke tehnike ! Prepričajte se sami Predvajanja brezobvezna! Dolltttc C€R€! type „Granat" Gl. zastopstvo za Slovenijo ELEKTRO-RADIO A.VERBAJS Ljubljana, Gosposvetska 10 type „Rheingold" Od Ljubljane pa do Kranja toien iščeš stanovanja, le zakaj ne inserirašl IŠČEJO: Uradnik-akademik brez otrok, išče takoj stanovanje v I. nadstropju : parketirano sobo b pritlkllnami, če mogoče ss vrtom, v bližini Bleiweisove ceste. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod P18919. Enosobno stanovanje Iščeta boljša starejša zakonca. Ponudbe pod »Točen plačen« P1S983 na »Slovenca«. (c) ODDAJO: Komfortno stanovanje 3 sob in verande, oddam v vili pod Rožnikom. — Polzvo se: Rozman, m-ornt trg 3-II. (6) Dvosobno stanovanje f pritlkllnami, parket, VI-Foko pritličje, blizu obrtne šole. oddam takoj ali s februarjem. Naslov v upravi št. 18993. (č) Dvosobno stanovanje s prtlkllnami se takoj odda. Tyrševa cesta 63 Večje stanovanje se odda s 1. februarjem 1937 v hiši na Celovški cesti 23. - Potzve se pri hišniku Ceklnovega gradu. (č) Enosobno stanovanje sončno ln čisto, se takoj odda eni aH dvema osebama na Gosposvetski c. 10 — Cesar. (č) Štirisobno stanovanje vse renovlrano - oddam. Tonudbe pod »Najboljša točka« 19027 na upravo »Slovenca«. (č) Enosobno stanovanje ali 2 prazni sobi oddam takoj. Gerbičeva 3. (C) Trisobno stanovanje sončno ln mirno, s centralno kurjavo in pritlkllnami, odda za 1. tebr. 1937 Penzljski fond advokatske In notarske komore v Ljubljani, Dvorža-kova ulica 10. (6) {"TiMitffffrVitjiif3^'1 kZSSBI Rad — na svoje — bi začel, toda, kjer je stanovaejef Če pogledaš teti «l' najem.* pa je rešenw vprašanje IŠČEJO: Gostilno vzamem v najem ali na račun. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Takoj« št. 18781. Cm) ODDAJO: Steklarstv In trgovino s stanova njem ugodno oddam v najem. Trgovina stekla porcelana in barv. Rosni reflektanti naj sc osebno javijo pri M. Polaku v Ormožu. (n> Lokai v Zg. Šiški zraven šole, takoj oddam. Vprašati : Zg. Šiška 280. Dve krasni sobi v centru mesta, prazni, separaten vhod. telefon, tudi za pisarno ali klub. se takoj oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19011. (n) Trisobno stanovanje komfortno, s kopalnico -se odda v Trdinovi št. 8. Naslov pri Aloma Com- pany, dr. z o. z, Ljub- j oddam. Naslov v upravi ljana. (č) ' »Slovenca« št. 19056. Mlekarno v centru z inventarjem ali brez - jaslice vseh velikosti H. NIČMAN od najboljSe do najpriprosteiše izpeljave, iz papirmache in vlite, kakor tudi papirnate za izrezati, ter zraven pripadajoče hlevtke dobite v največji izbiri in najceneje v trgovini - LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA 2 + V noizmernl žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da nas je danes, prevldena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila naša predobra soproga, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Josipina Knez roj. Martinčič soproga žel. višjega kontr. in učiteljica v p. Pogreb blago pokojnice se bo vršil v četrtek, dno 24. decembra 1936 ob 4 popoldne Iz hiše žalosti StISka ulica štev. 1 (Sv. Jakoba trg 9) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. decembra 1936. , Globoko žalujoči: Alfonz, soprog ; Božena, Milena In Marinka, ličerke — tor ostalo sorodstvo. Nova hiša trisobno stanovanje s vsemi pri tlkllnaml, veran do, sadnim in zelenjad-nim vrtom, 15 minut od trga - oddaui v najem za 50 Din mesečno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18912. (n) Gostilno in trgovski lokal oddam v letoviškem kraju na Goronjskem, skupaj ali vsako zase. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18903. (n) Vrt oddam v najem Naslov v upravi »Slov.-< pod štev. 19014. (n) Trgovski lokal pripraven za vsako obrt se odda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Takoj 1936« št. 19057. (n) Naj bo zima. naj bo leto sobno imai naje/o. p.ačal zanjo sto dinarjev. Iia si v miru — brez vili.ir jer Gospodično katoliškega prepričanja sprejmem na stanovanje in hrano sredi rtiesta. Na slov v upravi »Slov.« pod št. 18906. (s) Prazna svetla soba s posebnim vhodom - se odda. Pripravna za delavnico Najemnina s hrano 500 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17720. (s) Tri prazne sobe oddam. Istotam tudi skladišče ali delavnico - na željo z enosobnlm stanovanjem. Informacije : Sv. Petra cesta 17. (s) Shataški dom na Voglu je oskrbovan V naših vrhovih je zavladala prava zima, s snegom, mrazom in ivjem. Vse grape so globoko zasule s prSifem, tudi nizko borovje se Je skrilo |>od belo odejo. tako. da pokrajina izgleda povsem izpremenjena. Jasno nebo dovoljuje jirosto poglede nn obsežne gorske vence, ki so najlepše vidni ravno z Vogla. Nad Bohinjskim jezerom pa leži megleno morje, ki nekako simbolično loči življenje v dolini od užilka polnega oddiha med vrhovi. — 1'rnd leti, ko se je odprl SkalnSki dom na Voglu, je ta predel Julijskih Alp prevzel vodstvo med najlepšimi smučarskimi tereni, letos jo pa otvoritev doma na Komni, ki je neposredno vezana z Voglom, potrdila ta sloves, ki bo tudi v bodočnosti ostal trajen. Božič v planinah Hrepenenje po zimski prirodi narašča, vsi sc sprašujemo: Kam? Iz LJubljano bodo hiteli o božiču na vse strnili, najbolj nabiti bodo vlaki na Gorenjsko ln proli Kamniku. I'ri Sv. Janozn oh Boh. jezeru so Im zbrala pri. jotna družba -Huiuriirsklh brneov«, katerim so plužnl zavoji, kris.lijani.ia in drugi gibi nn smučeh neznanka, ki jo bodo razrešili tekom sniušk*ga tečaja. Vodil ga lx> iz. Kvoder od 25. do i. januarja. Snega jc dovloj, prostrano semožoto v najbližji okolici pokriva 30 cm debela snežna plast. Planinci žc sedaj hitijo k ZLctorogu, izhodišču '/zimsko tur« v Triglavsko pogorje, da IhhIo čimprcjc preizkusili smuške terene nn Komni, pod Bogatinom, nri 'JViglnvskili jezerih, iv.vožbani dalje proko llribiiric, Kredarice v Stauiiovo kočo, ki jo ia prazniku oskrbovan« Ija do 6. januarja. Komna jc sedaj ideal vsakega smučarja pinnine*. Novo 7grajeni dom nudi vse udobnosti. Stalni smuški imM tal j g. Cornič ima že izbrano prostora za one, ki bodo na Komni prvič stopili nn sinnftke in za one, ki so žo izurjuni vozari. Iz Mojstrane bodo liite.li smučarji plaailnoi skozi Krmo v Stani, čovo kočo,'kjer J« v okolici 2 metra novega snega. Na drugem koncu odidejo »iiuetarjj iz Kranjsko gore na Vršič v Erjavčevo ko/o, kjer jc vso pripravi jono. Kamniške planino imajo tudi precej lopo /hsne žouo vrhove. Nad lono m morsko višine je vsak dan iasno in »olnč.no vremo. Pro*injači Velika Planino s svojimi prostranim.! In složnimi sniuškimi tereni, ka mor polje složna i*>t od gos-tllne pri Jurflkn v Prno — do koder obstoji avto zveza iz Kamnika — mimo Kranjskega Raka preko Malo Planine do kočo SPD mi Veliki Planini. — lz Kamnika na drugo stj-an pa vodi sniu čars-ko pol, v Dom na Krvavcu, kjer jc tudi predvidena smučarska šola. Za izletnike po dolini do v-znožja Kamniških plnnln pn skrbi I)od v Kamniški Bistrici. Za vsakega ho nekaj in vsak bo našel svoj ko lieeik. Podrobnejšo Informacijo (lobito v nišami SPD, Aleksandrova cesta t/I. Trening tečaji Jugoslovanske ztmtkoSportne zveza VSEM KLUBOM TN PODZVEZAM! Tp.m potom javlja JZSZ, da so vršijo splošni trening-tevaji za tekmovalce vseh disciplin in sicer: Za lok v Mojstrani, ki ga vodi trener K o r homon Loo, ta tei"aj je žo pričel Hrana In sla novauje v hotelu »Triglav« 30 Din. Z n skoke na Pokljuki pod vodstvom norveške ga trenerja Knutt Odd li a n b e n a Troning prične t. m. Hrama in stanovati je cca 35 Di n. Za alpsko kombinacijo na lložci. Te*aJ vodi trener P raček Ciril, ki prične s tečajem 27. dc oembrn. Ponzion dnevno 35 Din. JZSZ apelira na vse članstvo, da odpošljejo v te čajo čiin več tekmovalcev. Tečajniki naj sc javijo pn trenorlh. Vstop v troning brez formalitet; prijaviti so je z dopisom kluba vodji treninga, ki jc zji rivl in disciplino v treningu odgovoren. Opozarjamo vse klube, da SO bodo tečaji predvidoma vršili do 10. januarja nato pa specialni te"aji, v katere l>odo trenerji ime no vali sposobno tečajnike in splošnih tečajev. Na podlag uspehov v spoein.lniJi tečajih ho zveza določila Iflkino v.ilco z« državno reprezentanco za inozemske prireditve fvseslovnnsko prvenstvo, FIS toknio v Ohamonlx). Vremenska poročila Jugoslovanske zimskotportne zveze In Zveze za Injsk promet z dne 23. decembra /936. Ratrče.Planica po stanju dane«: —70 C, barometer padu, jasno. 20 om srenja. - Kranjska gora |k> stanju danes: —Tn c, barometer pada, jasno. JO om srenja. -lamar po stanju danost 10 cm sreuin. — Vrlič Krnica po stanju danes: 70 cm <,noga, pršiA. — Bistrica- Ro lnnj.il.-n jezero po stanju danost —«o C, lasno lil oni snega, srenj. - Pokljuka po »tanju 22. t, m. —8» C jasno. 25 cm snega, smuka prav dobra. — Skalaiki dom na I oglu po stanju 22. t. ili.: —8» C, mirno, jasno, M) cm snega. 15 cm prgiča, smuka prav dobra — Zelr niča po stanju 22. t. m.: -30 c, jasno,•mirno, na 60 cm podlagi 10 cm novega snega, pršič, smuka prnv dobra, Smuški tečaj na Veliki planini Ker so snežne razmere na Veliki planini ugodno, so Ihi razpisani smuški to™j pod vodstvom zvoznega smnfikeg« učlteilja gos,p. Sušterši*a vršil. - Pričetek tečaj,, jc v poncic. Jjek, dno 28. t. m. ob 8 zjutraj v planinskem domn iBgledi so sijajni, knr jc planina v .snegu in soncu medtem ko sc dolina »kriva v megli. Vzrok mnogih obolenj leži večinoma v slabi in neredni prebavi, k, 'na za posledico nakopičenje telesu Škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem .skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo adravo in odporno. V to svrbo dobro služi »Pla-nlnka« čaj Bahovec, zaradi svojih preizkušenih m zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravljenju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesja in napetosti telesa, omotici glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemeroidih in odehelenju. Zahtevajte v apotekah izrecno le Planinka« čsj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20'—, polovični paketih po Din 12-— ln poskusnih vrečicah po Din 3'50 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. Reg. S. br. 29781'35 Tvrdka »Bibcr-Werke« industrija katrana d d-, i proizvaja tudi »Biber« material za izolacijo, i predstavlja svetovno znamko proti vodi U ts-melja, vlagi in solilru, pretvarja svojo dosedanjo reprezentanco v Beogradu v nacionalno-jugoslo-ansko tvrdko s sedežem v Beogradu. Proizvajalo se bo v Jugoslaviji. Tvrdka, ki se bo ustanovila, bo pod novim strokovnim vodstvom in reorganizacijo. Zato prosi vse tvrdke gradbene stroke (proda)alci le*» za gradbo, materiala za gradbo, želez«, barv itd.) ter one, ki imajo interes za rajonsko prodajo proizvodov »Biber-Werke«, da čimprej« pošljejo svoj naslov na Reprezentacijo Biber-Werke«, industrijo katrana d. d., Beograd, Karadjordjeva ul. 27. Naročajte in širita »SLOVENCA« i brezplačen pouk v igran3u! i 65- ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK. MEiNEUHEROLP MAR/BOR u J D,Z,O.Z. ZAL. ' rsOfMKE GlASBIL Sinček dela vam skrbi, v šoli slabo st uči. Tole dobro preberite in pomoč Mu preskrbi te i Reven dijak lnstruira vse predmete nižjo gimnazije, tudi za hrano ali stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pori »Dober Instruktore St, 18838. (u) Starejšo osebo sprejmemo v popolno oskrbo. Plačilo v gotovini alt knjižici Hranilnice dravske bnnovlne. -Ponudbe nn upravo >Slo-vpnen« no,] »OskrbH-t št. 19053. (r) Super radio aparate najmodernejše konstrukcijo In najboljšo kakovosti svetovnih znamk Lot-wc, Saba, Kumlg itd. dobite pud najugodnejšimi pogoji pri Klelndlenst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44. (r) »Mea vietoria« dvignite pl»mo v upravi »Slov.« v Mariboru. (r) Mali pis, stroj »Kappel« je najdragocenejše božično darilo. V vseli cenah In na obroke. Klelndlenst A Poseli. Maribor, Aleksandrova 41. (r) Brezplačni odstop trgovine mešanega blaga ali trajno stunova nje • po dogovoru. Ponudbe pod »Dogovor« St. 18927 podružnici »Slov« v Celju. (r) Naznanilo Cenjenim odjemalcem na znanjam, da sem so preselil iz Gosposke ulice In Rosljeve ceste na Sv. Petra cesto št. 13 Vljudno se priporočam za nadaljnjo naklonjenost ŠIMENC ANTOH Triglav delavnica vsako vrstnih ščetk in čopičev, Mundlos original Viktoria šivalni stroji so prvovest ne kakovosti, moderni I olegantnl ter Izredno po ceni. 2e 73 let prva evc tovna znamka. Kupite pri Klelndlenst A Posch, Ma rlbor, Aleksandrova c. 44 Smučarski raj - Bohinj krasno sonce. Boli. Bistri ca, hotol »Triglav«, sobe od 10 Din daljo. (r) Objava Poceni BOŽIČNA DARILA: rokavice, nogavice, moške srajce — pol zastonj — dobile pri: Trpinovem bazarju MARIBORU - Votrinjska ulica št. 15. SADJARJI ne zamudite ugodne prillhe! Zaradi opustitve drevesnice prodam več tisoč visoko- in nizkodebelnih ja-blanovih in hruškovih dreves za polovično ceno? Samo, dokler traja zaloga! IVAN SAVNIK, KRANJ POZOR! Za božične praznike Vam nudi restavracija »Lloyd« prvovrstna dalmatinska vina po znižanih cenah čez ulico: dalmatinsko belo lit. Din S*— črno „ „ Opolo,, „ S-- Na sveti večer morske ribe. Želimo vsem našim ceni odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto ter sc priporočamo. Brata Marko in Marijan Vestič. Brezplačno stanovanje obstoječo Iz sobe, kuhinjo in shrambe dobi, kd prevzame vn ruš Ivo hiše Ta leži v bližini žol. po staje 10 km od Ljubljane, ITgodna prilika za upoko-jcnco. Ponudbo r. navedbo poklica upravi »Slov.« pod »Zanesljiva človeka« štev. 18998. (r) Kmetovalci - pozor! Gnojnlčne sode (lajto), kadi, sode In drugo posodo dani za steljo, teno ali za hrastovo hlode. — Ponudbe na Frane Pire, Dravlje, LJubljana. (r) Umni kmetovalci In trgovci! Naoaviio »1 aorovrstut Irus milne, so patentni aemftki izdelki, o umni bodete mleli vie svoje lltne pridelka doma. 8 tem si prlbramte trpl|en|e, žito. čas in denar SlužIlo Vam za čiščenje lita aa šrotnnt« Hvalim, za mletje v«ega lltnega arna v pollubno fino moko, kakor Dieničnl In polentnl (ris. Za pogon mlina ladostule vsaka moč ali motor, ki Vam »lutl jr pogon drugih gospodarskih strolev. - Vismelo ue tudi branllse knjižice v raCun. Bamoprodajk TurnSek Štefan Poštni predal S6 Ljubljana - Alesevfteva 2«. Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišiih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana žalostnega srca naznanjamo vsom sorodnikom, prijateljem In znancem, da Jc umrl naš ljubljeni »In, brat In strto, gospod Čibašek Pavel posestnikov sin previden s svetimi zakramenti na umirajoče. Pogreb bo v četrtek, dno 24. decembra iz hiše žalosti na pokopališče. OrnuCe, dno 23. decembra 193«. f.ALUJOCl OSTALI Obilo sreče in blagoslova za Božič in Novo leto že!e s'edeče domače ivrdke: KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik Celje Ljudska posojilnica r. z. z n. z. v Celju želi svojim klijentom vesele božične praznike Vesele božične praznike in srečno novo leto Martin Brus kolar, izdelava različnih vozov in gumnastih ko es itd. Breg pri Ptuju Vesele božične praznike želi BELAK FRANC instalac. podjetje za elektriko in centr. kurjavo Celje — Prešernova ulica 3 Vesele božične praznike želi vsem svojim cenjenim strankam Franjo Vehovar, tovarna pohištva Celje — Zaloga: Glavni trg 12 Vesele božične praznike in srečno novo 'eto želi vsem svojim cenienim odiemalcem ANDREJ K v OSEL J, pekarna SKOFJA LOKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem kmetovalcem in odjrmalcem KOŠIRJEV VALJČNI MLIN SKOFJA LOKA Srečne bo:ične praznike in novo leto želi Črko-, soboshkarsko in pleskarsko podietje Pahernik Anton, Maribor Frankopanova ulica 15 — Dvorakova cesta Teieton 23-53 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenienim gostom ROZA ZAMPARUTTI delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Celje — Dr. Gregorja Žerjava ulica 7 Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu želi vsem svoiim cenj. gostom Hotel in restavracija Union Lastnik Julio Ogrizek Cel|e — RogaSka Slatina Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka Ivo Glinšek slikarstvo in pleskaistvo Rožna dolina c. 11/36 — Ljubljana Vesele božične praznike in srečno novo leto želi v^A Fr. P. Zalet ©H izprašan optik in urar L ublfana - S »ar I trg 9 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem Celjska opekarna Edm. Unger-Ullmann Celje Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem SIMON VERTNIK prvi val,čni mlin in zamenjevalnica Ptuj Vsem zagrebškim Slo encem in Slovenkam želi vesele božične in novoletne praznike Tomše Joža prodajalec Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba Zagreb, Tržnica, Sv. Rok — Kučerina ul. 50 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi elektrotehnično podjetje Karol Florjančič Celje Vsem cenienim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Alojz Grebene, trgovina z vrečami Ljubljana, Tyrševa c. 36 Vese e božične praznike in srečno novo leto želi vem cenenim odiemalcem, pr lateliem in znancem, ter se priporoča za obilen obisk manufakturna trgovina J. TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 Vesel božič in srečno novo leto želi vsem Kroparjem JAKOB ŠLIBAR, DUNAJ Cenjenim odiemalcem, prijateljem in znancem želi vesele praznike Resman Lojze trgovina kuriva LrubVana. Borštnikov trg, telef. 31-53 Triglav industrija perila in oblek J. O/up, Ljubljana želi vsem svoiim ceni. odiemalcem, znancem in priiateljem vesele božične praznike in srečno uspehapolno novo leto 1937 RESTAVRACIJA TN KAVARNA »KRKA« - ŠIBENIK Vesele božične praznike in želi vsem cenjenim srečno novo leto gostom Ivan Bučar, restavrater Plošče in gramofone bivše tvrdke A. RASBRGER dobite po raz->ro'ajnih cenah v Dalmatinovi ulici štev. 10 (nasproti hotela »Strukel«)! Na knjižice! Na boljše plošče I Na obrokel Vesele božične praznike in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem DRAGO ROSINA, Maribor zaloga galanterije, pletenin, papirja itd. Andrej Spilkov dopisnik »Slovenca«-Sofija želi cenienim čitateljem »Slovenca« vesele božične praznike mo vesele praznike ter srečno novo leto. I. A. S U N A R A N iboliša dalmatinska v!na in žsanle za Božič in Novo leto dob;te po znižanih cenah pri tvrdki Lasan. gostilna ..Dalmacija' Šiška Priporoča se nova galanterijska in modna trgovina CUZNAR STANE Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4 Oglejte si nase izložbe! Zotlmjle povsod PRISTNI f MM ZDRAVSTVENI LIKER izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije FRANC ZALETEL ŠT. VID NAD LJUBLJANO Obenem želi vsem cenj. odjemalcem vesele praznike in trelno novo leto ter se priporoča še v nadalje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Karel Loibner Celje Kr. Petra cesta Vese'e božične praznike in srečno novo leto želi cenj. odjemalcem Karel Pančič parna pekarna Celje - Breg Elerna specialno izde ovanje pogrebnih potrebščin Ljubljana, Mestni trg 17 izdeluj» mrtvaška pregrinjala. zg'avmke, na-ličja, č pke, šerpe itd., oprem ■ za mrtvaške odre, pajčolane za neveste in otroke itd. itd. Orožarna Pastucvlc' Zagreb, JuriSUeva 1 Orožje, municija. lovsko-sportne potrebščine Za cenik |e poslati Din 3.— v znamkah. Pletenine so res poceni pri TRPINU. Oglejte si izložbe! Maribor, Vetriniska 15. Ga'anterijo p'etenine nogavice, čipke, parfumeri o. papir, dežnike, kravate, šivalne potrebščine 'td. dobite po nizkih cenah. Srečne božične praznike cenjeriim odjemalcem voščim ter se priporočam za nadahno naklonjenost SiAVAN R1BARIČ Maribor, Glavni trg 14 (Roiovž) Zadružno gospodarska hanha. d. J, v Ljubljani Delniška glavnica Din 20,000.000 Podruinlce t BLED KRANJ MARItiOR NOVlSrvD SPLIT Vloge obrestuje po 4 °/0, vezane na odpoved po 5°/0 Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem ratunu Eskontlra trgovske menico Vrši vse .bančne posle najkulanlneje Najlepše božično darilo kromatllna harmonika Glavna zaloga za vso Gorenjsko IVAN SAVNIK — KRANJ Največja zaloga G AL O S, SNFtNia, SMUO ln vseh ostalih cevi)ev kakor tudi copat v veilki Izbiri dobite pri znani veletrgovini s Cevill AleHsnder iat LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18 Telefon: 24-35 Veliko veselje boste naredili svojim dragim z nakupom boiiinth daril, ki Vam jih nudi tvrdka Ivan Kovačič MARIBOR Slovenska ulica 10 in Koroška cesta 10 Bogata izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, keramičnih novosti in mnogo drugih lepili ter praktičnih predmetov, po najnižjih cenah. Prosimo, obiščite nas brezobvezno! OtroDkl vozički na)- Dvokolesa, Bivalni stroji novejših modelov motorji, trlclkljl, pogrezlllvl Po ielo nizki cenil Ceniki frankoi „TRIBUNA" r. BATJEl, LJUBLJANA, KarlovSka % Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Kdo je cenejši O Kdo je boljši • Kovčege krasne damske torbice, aktovke, foto-kasete, manikure, necesserje, denarnice, specijalne listmce, rokavice, toaletne potrebščine samo v strokovni trgovini D. Ostrožnik, Ljubljana Pasaža nebotičnika Na Bledu naprodaj oziroma se odda z novim letom v zakup hotel „Evropa" in restavracija na gradu V najem se odda več trgovskih lokalov Ponudbe sprejema in daje informacije: PABKHOTEL, BLED LABORATORIJ ALGA - SUSAK Jakob Perhavec Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna NA DROBNO! Nil DEBELO? Speti jaliieta: grenfak in vermut Zahvala. Tem potom se najlepše zahvaljujem gospodu Dr. Novoseiskimu iz Kranja ter gosp. primariju Dr. Božidar Lavriču iz Ljubljane, ki sta z izredno požrtvovalnostjo in težko operacijo rešila življenje mojemu sinu Vilkotu. Iskrena hvala I Golob Anton Straž išče pri Kranju Vse vrsti poslovne knlige: Amerik, lournali, blagainiške knjige, salda-konti, odiem. knjižice, mape, bloke in drugo dobite po naj- _ ■ B ■■ m wb% i jm niž,ih cenah pri: ^ J 1 N £ Z S C knjigoveznica. Induitrlja trg. knjig in Sol. zvezkov LJUBLJANA Florjanska ul. 14, Tel. 32-20 V delo se sprejemalo tudi vsa v knjigoveško stroko spada oča dela po najnižjih cenah ! Cenjenemu občinstvu! nudim svojo veliko zalogo moderno in solidno izdelanega pohištva iz orehove korenine itd. za spalne in jedilne sobe, ter kuhinje po ugodni ceni. Za cenj. naročila se vljudno priporoča. černe Augnsf Ljubljana - za. SISHa Vodnikova 122 Znani SALVAT-ČAJ proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mchur-la se dobi v pri glavnem zastopniku Lekarna prt bv, Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. Ogl rfg. S. hr. 27870. Vlamnilo Oskrbite si Obveščam cenj. dame In gospode, da se je trgovina s krznom KRASNJA MIRKO preselila iz woifove ui. 12 v Frančiškansko ul. (pasaža) Cenlenlm odlemalcem se v nadalje toplo priporočam In želim srečen Božič! KRASNJA MIRKO FRANČISKAinSKA UL. (PASAŽA) za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. t o. «. Cene zmerne! Delo solidno! Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/EL Državna hipotekama kraljevine Jugoslavije (prei Uprava fondov) Ustanovljena 1.1862. Banko upravlja neodvisen upravni odbor. Centrala ¥ Beograda. Glavne fiililale: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skoplje. Agencije: Kragujevac, Valjevo, Čačak, Zemun, Petrovgrad, Bifolj, Prijepolje in Banjaluka. Glavni bančni posli: Posluje z vsemi državnimi in javnimi fondi: pupilnimi, depozifnimi in cerkvenimi kapitali, samostanskim, občinskim in zadužbinskim premoženjem itd. Emitira obveznice in založnice. Sprejema hranilne vloge. Dovoljuje posojila na nepremičnine, občinam in samoupravnim telesom pa na davke in doklade. Eskomptira menice denarnih zavodov. Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Priviligirane agrarne banke in blagajniške zapiske ministrstva financ. Eskomptira zapadle kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini. Za vse bančne obveze jamči država. Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov: Državno hipotekama ftanha. Beograd, ali na niene podružnice. j!!l ■ IIH !!!l ■ 111 11111 i I Plačam Telefon 22-72 najvišje dnevne cene za vsakovrstne tekstilne odpadke, staro železo, razne kovine, kroi.odpadke, cunie, kosti itd. Zahtevajte cene! Prodajamo v vsaki mnoiini cunje in volno za Hitenje. Prevoz tovorov, selitve po najniijih cenah, z avtomobili ali vozovi. — 2 elegantna taksi vedno na razpolago. Veletrgovina s sirovlnami, prevoz tovora Inavtotaksa Ivan Sluga, Maribor, Tržaška cesta 22 ............................................................................................................................. = s E i Mestna hranilnica I r ljubljanska Nove vloge.............Din 50,000.000-. Oproščene vloge, prenešene na nov račun „ 60,000.000-Skupno stanje norih vlog.....Din 110,000.000-- Nove vloge vsak čas izplačljive Obrestna mera do 5°/0 Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska ■ i Če se za radio odloiite, nai bo isti res odličen! IZBIRAJTE: SABA, KAPSCH. SCHAUB, TESLA, SACHSENWiRK. LORENZ, HIŠ MASTERS VOICE Brezobvezno Vam iih damo na poizkušnjo! tLJUBUflnfl ••TEHnilCJ.BflmRI miKLOŠICEVO 20. TEL 3V-i9 ' iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiititiiiiiitiiiiiiiiMiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMin Opozorilo! Varujte se potvorbl Naslikani „ABTA" amularskl l«vljl so patentirani v Jugoslaviji (patent it. 12.907) pod zakonsko zaščito v vsej državi. Pravico do izdelave in prodaje teh čevljev ima KkUuiMO Industrija športnih predmetov H. DRUCKER. ZAGREB, ilica 39 Naznanijo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili s trgovino klobukov iz Tyrševe ceste 12 v FLORIJANSKO ULICO 19. - Istotam se dobe tudi vsa popravila. Za obilen obisk se priporoča klobučarja Franc BerniH, družba z o. z., Ljubljana, Florijanska ulica 19. Dražba V sredo, dne 30. decembra t. I. se vrJi ob 10 uri do i. v Medvedcih (uro hoda od postaje Praoersko) pri premogovniku dražba slro jev in s cer : lokomobi e _ 60 Ht*. duir.ma. vlačilca (Fčrderhaspeli itd. Pojasnila pisarna dr. FERMEVC IVANA, odvet. » Ptuju strojev Vlnarno M. lUKCŽ Ljubljana, Turševa ccsta 99 priporoča za božične praznike samo prvovrstna vina in žganje ter želi vsem cenjenim odjemalcem in gostom prav vesele boZiCne praznihe tn srečno novo leto! it t C OTY IMA VEIIK DELEŽ PRI STVARJAN1U POJMA MODERNE LEPOTE Njegovi pudri nežnih nians, diskretnega vonja, harmonl-rajo z vsako poltjo, ker jI daio edinstven ton, svežino in barlunast izgled, kar je navadno odlika mladosti. Glavno zaitonstvo aa JiiKORlavlto: Htnko Maver i drur Zaitreo IVAN ROZINA ^ o^, trgovina barv in lakov, LJUBLJANA Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila ,Arti", tuši, paslele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zhIojib vseh vrst vedno svetega mavca. Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schneider A Verovšek Vesel Božič in vso srečo v novem letu 1937 želita vsem svojim zavarovancem, sodelavcem in poslovnim prijateljem Vszajemna zavarovalnica v Ljubljani in ICariias pododdelek za ljudsko zavarovanje LJUDSKA SAMOPOMOČ registr. pomožna blagajna v MARIBORU, Grajs/ti trg 7/1. Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtne slu aje svojih članov v mesecu novembru 1936: Bela Marija, prevžitkar ca, Strmec, p. Sr. Urban pri Ptuju. Karntr Apolonija, prsvž,. Sp. Hajd na, p. Ptuj. j Lipold Ivan, prevžitkar, Moziije. Cukala Jul jana, prevž'tkarica, Gom Isko. Maček * arjeta, posestnica, Dol. Logatec. Trok vrh. ■ Kraninc Mar a, pose tnic^, Vičava, p. Ptuj. • Kogelnik Julijana, prevž tkarica, Sv. Vid, p. Vu/enica. Zagorc Jožef, pi sesln k. Ujstro, p. Trbovlje. Pernovšek Justina, soproga davč. upra . v pok., Ljubljana. Schlick Ju'ijana. žena žel vpolt., Krško. WeissKTpl Ivan, usnj. pomočn k. Studerci. '■ Sduh Neža, prevžitkarica, Bistrici pri Limbušu Blažiž Matevž, mestni n- dstražmk. Slov. Bistrica. Kolarič Jože', m z moister, Mir bor. Počivavšek Aloiz, posestnik, Čreni zadnji poti, ter vsem cenj. rodbinam, prijateljem in znancem za podaritev krasnih vencev in cvetja ter končno vsem onim, ki so našo drago, nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili v njen zaželjeni zadnji dom. Vsem prisrčna zahvala! Ljubljana, dne 24. decembra 1930. ■ lJ Žalujoči soprog Karel R a n t h , sin B r i c h in ostalo sorodstvo. ' r V ' / i Razpošiliamo prlma: Bosanske suhe slive 10 kg......Din 62' Bosanske suhe slive 50 kg......Din 220'- Očiščene orehe bele 5 kg......Din 80' Očiščene orehe bele 20 kg...... Din 320- Očščene orehe be!e 30 kg......Din 405' Orehe v luščinah, letošnje 50 kg ... Din 250' Vse tranko voznina povzetjem bto/nto. Aaeniura Pranflt — Tuzla Priznano največja trgovina na Gorenjskem ki Vam nudi vsakovrstne stenske, žepne in ročne ure, ter zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, različna očala, toplomere, vage za žganje ild. Največja izbira poročnih prstanov po najnižjih cenah. Vsa v stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in pod garancijo Iv.Levičnik, urar, Kranj-Jesenice Barclay: Rožni venec Roman. »Ne boš si mastila z njo svojega kljuna ne,« je menil sluga škodoželjno. »Daj mu jo!« je ukazala Tomka, kakor da govori vojvodinja. Človek je prestrašen odskočil ter se ozrl okoli sebe; potem je pošteno povedal Tomki svoje mnenje ter zbežal v h i šo, dočim se je ptič jezno plesaje na svoji palici usajal za njim, mu grozil in ga zmerjal. Nekaj minut pozneje so bile mize nared. Strežaj je pozvonil — gong za to je visel na cedrni veji — in kmalu se je od vsepovsod začulo govorjenje ljudi. Gostje so prihajali od reke, s teniških igrišč, iz hiše in z vrta, da bi srkali svoj popoldanski čaj in kramljali v prijetni senci pod cedro. Ko so se bili zbrali pod častitljivim drevesom in z izrazi največjega ugodja posedli po nizkih pletenih stolih ali pa polegli po mehki travi, so tvorili kaj slikovito skupino. Čim so se pokrepčali s čajem, kavo ali v ledu ohlajeno limonado, jim je stekel pogovor znova. >Za drevi je napovedala vojvodinja koncert,« se je oglasil nekdo. »Če bi tale prijeten prostorček raz-svetili z lampijončki. bi se mogla prireditev izvršiti tu. Prevroče je. da bi se gnetli po sobah. ^Bodite brez skrbi,« je odvrnil Garth Dalmaine. »Njena milost me je imenovala za reditelja, in obljubim vam. da bodo vsa okna na ploščad široko odprta. Kdor torej ne bo maral biti v sobi. bo lahko zunaj. Stoli bodo ob oknih. Četudi se ne bo vse videlo, čulo se bo izvrstno,«. ^Katero presenečenje nas čaka pač letos?« je vprašala lady Ingleby, ki je bila prispela šele popoldne. »Velma,« je odgovorila Mary Stradhern. »Obljubila je, da pride. In k temu bi je razen vojvodinje ne pregovoril pač nihče. In ne za drugam, kot za Over-dene. Pri koncertu bomo sicer čuli težko več kot eno njeno pesem, a pozneje jih bo zapela gotovo še nekaj. Naprosili bomo Jano, naj tako mimogrede zaigra nekaj uvodnih akordov najljubših Velminih napevov, potem se gotovo ne bo mogla upirati.« »Zakaj pa pravite gospe Velmi presenečenje?« je vprašalo mlado dekle, ki se je prvikrat udeležilo takšne prireditve v Overdenu. »Ah,« je odgovorila lady Ingleby, »to je ena voj-vodinjinih muh. Koncert je namenjen tujim in domačim gostom in domačini so tudi, ki izvajajo spored. A prava zabava se začne šele po dovršenem sporedu, ko vojvodinja ocenjuje koncert in beli izvajanje s svojimi zbadljivimi pripombami. In končno pride na dan z Velmo ali kakšno drugo slavno umetnico, da pokaže, kako se mora stvar v resnici izvesti. Dvorana je na mah polna godbe in poslušalci strme. Bore diletanti pa imajo priliko spoznati, da trušč, ki so ga delali, nc zasluži imena godbe in odhajajo domov precej poklapani. Leto osorej so seveda vse pozabili ali pa priskočijo na pomoč novi prostovoljci. Na vsak način se ponavlja ta majhna vojvodinjina šala leto za letom.« Tedaj so gostje zagledali Jano Champion, ki je prihajala proti njim. »Kje je teta?« je vprašala. »Ubogi Simmons jo išče povsod, da bi ji izročil brzojavko.« »Zakaj je ne sprejmeš ln odpreš sama?« je vprašala Myra. »Ker teta ne dovoli, da bi kdo drugi odpiral njene brzojavke. Rada ima, pravi, malo rahlega srha, in pri brzojavki je vedno možno, da javlja kaj razburljivega. Trdi, da je ob ves užitek, če že kdo pred njo ve za novico in jo po malem pripravi na njeno vsebino.« »Tamle prihaja vojvodinja sama,« je spregovoril tedaj Garth Dalmaine, ki je s svojega prostora mogel videti vratca v cvetličnjak. Vsi so pogledali v tisto stran. Ko se je vojvodinja približala, so gospodje vstali, vendar ne tako rado-voljno, kakor so bili storili, ko je stopila med nje njena nečakinja. Vojvodinja je postavila svojo košaro sredi mize in s kretnjo roke proti okrepčilom rekla vsa zasopla: »Vzemite, gospoda, vzemite, in da mi nocoj na večer nihče ne pride pied oči brez rože na prsih. Koncertna dvorana naj vsa zadiši po vrtnicah, in večer naj dobi ime rožno slavje... Ne, hvala lepa, Ronnie. Čaj stoji že najmanj pol ure in imeti bi me morali toliko radi, da mi ne bi ponujali takšnega zvarka. Sicer pa ne pijem nikoli čaja. Po svojem opoldanskem drem-cu srknem samo malo konjaka in vode. O da, Myra, dobro vem, kaj sem vam podpisala pri Modrem križu, pa le, da bi opogumila druge; potem sem se odpeljala naravnost k svojemu zdravniku in si dala potrditi, da potrebujem popoldne nekoliko žganega okrepčila... Dal, moj dragi, mladi prijatelj, kako ste se pa danes našemili I Ce bi bila vaša babica, bi se morali pri priči preobleči, da bi v tem slikovitem kroju nazadnje ne mešali še glav navzočnih mladih deklet. — Tiho, Tomka! To je bilo kaj nespodobno, kar si zinila 1 Nič ne bodi ljubosumna na Dala! Ugajaš mi kljub njegovi flanelasti obleki in višnjevi kravati mnogo bolj ko on. Dal, ali mi ne bi naslikali moje rdeče papige?« I I I < I • l ~ rt-® z n as q o a ^ 5QQ O o o . - o Z a c J «"i g l SS* B 8 0 «< i'5 5 » -S a> 0> aca co fl fl N ~ N V V > > > r. ^ V a * ^ S) > °-= s _1 2 -o g G a o o s-ši ati v c _o -JN >1 a sikš^osog Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Izdajatelj: Ivan K&kotcn. Urednik: Vikloi Ceočifc. mmm NATBETLEHEMSKIH POLJANAH S Kristusovim rojstvom sta neločljivo povezana dva kraja v Betlehemu: skalna votlina, v kateri sta našla Marija in sv. Jožef zavetje in kjer se je rodil Odrešenik sveta, pa tihe poljane pod mestom, kjer so angeli oznanili pastirjem božično blagovest Oba kraja sta bila kristjanom že od najstarejših časov sveta in so ju z največjim spoštovanjem obiskovali. Spomin na rojstno mesto Kristusovo so že v začetku 4. stol. ovekovečili z veličastno baziliko, ki jo je cesar Konstantin nadvse razkošno okrasil, spomin na zgodovinsko mesto, kjer so angeli prepevali: »Slava Bogu na višavah«, pa z ličnimi bizantinskimi cerkvami in samostani, v katerih so se naselili pobožni redovniki in redovnice. Konstantinova bazilika nad rojstno votlino Kristusovo še stoji, čeprav je mnogo izgubila na prvotni lepoti; cerkve in samostane na Pastirskem polju pa so porušili mo-liamedanski Arabci in samo razvaline pričajo danes še o krajih, kamor so kristjani prvih stoletij lokalizirali dogodke prve božične noči. Bet Sahfir, v ozadju Pastirsko polje Pa čeprav betlehemske poljane danes niso posvečene po razkošnih cerkvah, so vendar za vsakega kristjana svete in privlačne. Saj je bila tukaj prvič razglašena svetu radostna vest, da se je rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Zato romarji, ki obiščejo Betlehem, kaj radi pohitijo na pol ure oddaljeno Pastirsko polje. Posebno o božičnih praznikih ožive zelene poljane pod Betlehe-mom, nekdanje Boozovo polje, in peščeni grički, ki jih na vzhodu obdajajo. Razume se, da tudi pomenljive slovesnosti, s katerimi Betlehem obhaja praznik Kristusovega rojstva, niso omejene samo na častitljivo baziliko in rojstno votlino, ampak se nadaljujejo in zaključijo zunaj na Pastirskem polju. Božična slovesnost na Pastirskem polju se vrši na praznik 25. dec. v zgodnjih popoldanskih urah. Ker sem lanski božič že prisostvoval vsem ganljivim slovesnostim v cerkvi in votlini Kristusovega rojstva in pri jaselcah opravil sv. mašo, me je zanimalo še, kakšno je od blizu Pastirsko polje, ki sem ga tolikokrat opazoval s terase frančiškanskega go- stišča, in kako se tam obhaja spomin na prvo sveto noč. Zato sem na božični praznik kmalu po kosilu zapustil svoje bivališče, hosplc Sv. Družine v Jeruzalemu, in odhitel z avtobusom v Betlehem. Pridružili sta se mi dve redovnici iz Klosterneuburga, ki sta želeli praznike preživeti v Paletistini. Bilo je to že tretjič, da smo za praznik hiteli v Betlehem; prvikrat na vigilijo popoldne o priliki slovesnega vhoda jeruzalemskega patriarha v Betlehem, drugič na sv. večer, preden se je pričela svetonočna slovesnost v cerkvi in votlini Kristusovega rojstva. Dospevši v Betlehem zvemo, da Je procesija, ki se vrši vsako leto na božični praznik, že odšla na Pastirsko polje. Krenili smo hitro za njo ob desni strani bazilike Kristusovega rojstva mimo armenskega in grškega samostana proti vzhodnemu pobočju hriba, na katerem je sezidan Betlehem. Nekaj trgovtn, par ozkih ulic, in že smo zunaj Betleheina, pri obzidju, ki ograja katoliško pokopališče. Prekrasen razgled se nam od tu odkriva na Pastirsko polje. Tik pod nami leže lepo obdelani zeleni vrtovi, ki so v obliki teras posejani po vsem vzhodnem pobočju betlehemskega gričevja. Na vznožju hriba, dober četrt ure od Betlehema, je med vrtovi skrita lična vasica Bet Sahflr (Dom pastirjev). Izročilo pravi, da so bili tukaj doma pastirji, ki so se prvi prišli poklonit novorojenemu Zveličarju. Vas je zelo stara, še iz kananejske dobe; med 1700 prebivalci je 400 katoličanov, ki imajo lastno župnijo. Tik za vasjo leži rodovitno polje, nekdaj last bogatega Rooza; tu je dobra Moabljanka Ruta pobirala klasje, • postala žena Boozova in tako prababica Kristusova. Nad tem poljem se vzpenja nizko, slabo obrastlo gričevje, ki polagoma prehaja v Judejsko puščavo. Daleč tam na obzorju stoje, v tenko meglico zavite, mogočne moabitske gore, divje razorane od neštetih vadijev (strug hudournikov), ki se strmo spuščajo proti Mrtvemu morju. Zavzeti nad lepoto in slikovitostjo narave, ki je tu naravnost nakopičena, komaj zapazimo, kako se od Bet Sahurja med njivami počasi pomika dolga procesija frančiškanov, romarjev in pobožnih domačinov, med katerimi je zlasti mnogo žensk v slikoviti betlehemski noši. Da bi ne zamudili po-božnosti, pohitimo za njimi kar po bližnjicah in v 20 minutah smo pred zelenim oljčnim gajem, ki ima obliko pravokotnika in je dober meter visoko ograjen s kamenjem. Tu, sredi Boozovega polja, se je ustavila procesija. Kraj se imenuje Deir er-RaGt. Ime pomeni, da je tu stal nekdaj ženski samostan, ki je ohranjal spomin na biblično Ruto. Samostan je cvetel še ob času križarskih vojsk. Pozneje so ga Arabci porušili in danes so vidne le še razvaline nekdanje cerkve ter samostanskega poslopja. V bližini razvalin so kristjani spremenili staro cisterno v podzemeljsko kapelico; kapelica, 4 m dolga, 3 m široka, je danes last pravoslavnih Grkov, le o božiču imajo frančiškani dostop do nje. Ko smo prišli do cilja, so frančiškani v kapeli že glasno peli Iitanije Matere božje, ljudstvo pa, ki ni moglo v kapelo, je stalo na stopnicah ter zgoraj med oljkami in pobožno odpevalo. Po končanih litanijah je eden od navzočih duhovnikov odpel v latinskem jeziku evangelij božične noči. Kako vse drugače kot doma so odmevale tukaj v duši evangelistove besede: >V tistem času so pastirji pri Betlehemu prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je ohsvetila. in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel- >Ne bojte Pri vodnjaku pri Betlehemu se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod«... In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji«. Za tem je še drug duhovnik odpel isti evangelij v arabskem jeziku, nato je bila po-božnost zaključena. Ljudstvo pa se je še dolgo drenjalo v majhni kapelici in v najrazličnejših jezikih opravljalo svoje pobožnosti. Šele, ko se je pričel delati mrak in je neprijazen grški menih začel rožljati s ključi, so se množice jele razhajati v smeri Bet Sa-hurju in Betlehemu. Naša družbica pa je zavila še proti malemu, 10 minut oddaljenemu gričku na vzhodni strani Boozovega polja. Griček se imenuje Sijar el-Ghanem, t. j. Ovčjak, in je do najnovejšega časa služil kot pašnik. V zadnjih letih je prostor ograjen z visokim zidom. Napis na železnih vratih, ki so zaklenjena, priča, da je ta svet last frančiškanov. Pozvonili stno in prišel nam je odpret zgovoren Španjolec, ki so ga frančiškani postavili za varuha tega kraja. Ljubeznivo nas je sprejel in peljal najprej k razvalinam stare bazilike; poleg nje se dobro razločijo sledovi samostana, o katerem piše žo sv. Hieronim. V 7. stol. so oboje, cerkev in sninostan. porušili Arabci in od tedaj so bile tu puste groblje. šele pred 80 leti so starinoslovci od- krili razvaline samostana in cerkve. Mlad frančiškan nain je v Betlehemu pripovedoval, da nameravajo frančiškani na temeljih stare bizantinske cerkve zgraditi novo cerkev, kajti na tem mestu je najstarejše izročilo lokaliziralo prikazen angelov, ki so jo imeli pastirji v božični noči. Ko bo zgrajena nova cerkev, se bodo božične slovesnosti na Pastirskem polju obhajale bolj svečano in v večjem obsegu kot se obhajajo dandanes. Čuvaj nam je pokazal še veliko podzemsko votlino s sledovi slik. Ta votlina je služila za zavetje pastirjem in čredam v deževnem času. Ne daleč stran so ohranjeni kamniti temelji prastarega stolpa, vrh katerega ima čuvaj s svojo družinico stanovanje. To je najbrž svetopisemski »Stolp črede« (1 M oz 35, 21), pri katerem je očak Jakob po smrti svoje žene Rahele postavil šotor. Splezali smo na stolp in z visoke terase opazovali okolico, na katero je počasi legal mrak. misli pa so nam uhajale nazaj v tisto blaženo noč, ko so trate pod nami odmevale od veselega angelskega slavospeva. Le prehitro smo se morali posloviti od prijaznega čuvaja in odhiteti proti Betlehemu. Ko smo dospeli tja, je bila že gosta tema. Votlina Gospodovega rojstva pa je bila še vedno praznično razsvetljena. Pred jasel-cami je klečala arabska katoliška družina, oče, mati in štirje otroci; vsak je zase na tihem molil rožni venec, razen najmlajšega, ki ga je mati držala v naročju in ga od časa do časa položila v jasli, na mesto, kjer je nekoč ležalo božje Dele. Ko smo po kratki pobožnosti stopili za hip v cerkev sv. Katarine, je bila ta že prazna, v koru pa so patri peli jutranjice naslednjega dne. Dr. Andrej Snoj. Pastirsko polje Ra/valine samostana in cerkve na Pastirskem polju ■ v ■ «V7«Wl> • /"JI KšfSa .Vi iSMT.'*^-* UL« - »S? MEDVED fJV HRAPOSKA »Tudi živali slišijo sveto besedo.« (Iz »Življenja meniha Serafima«.) L Vloj oče je bil svoj Jas priznani preiskovalni sodnik. Izročali so mu obilo važnih zadev in je ilosti potoval. Doma smo ostajali mati, jaz in služi nča d. Moja mamica je bila tedaj še jako mlada, jaz pa sem bil še majhen fantiček. Ko se je to dogajalo, o čemer bom pripovedoval, mi je bilo kouiaj pot let. Huda zima je bila. Tako je bilo mrzlo, da so ponoči ovce zmrzmile v hlevih in so vrabci in vrane vse trde popadale na tla. Mojega očeta je službena dolžnost ovirala, da ni mogel za božič domov. Bil je v Elcehu in moja mati se je odpravila sama k njemu, da bi v takih lepih praznikih ne bil oče sam. Ker je bilo tako strašno mrzlo, me mati ni vzela s seboj, marveč me je pustila pri svoji sestri, moji teti, ki je bila poročena z nekim veleposestnikom v orlovski guberniji. Ta ni bil nič kaj na dobrem glasu. Bil je jako bogat, star in okruten. Poglavitni potezi njegovega značaja sta bili hudobnost in nepopustljivost in teh dveh lastnosti niti ni skušal skrivati. Se več, celo ponašal se je z njima, ker je bil prepričan, da sta izražali moško moč in neupogljivost duše. Tudi svojim otrokom je hotel privzgojiti takšno moškost in trdnost. Eden izmed sinov je bil mojih let. Vsi so se bali strica in jai sem se ga bal najbolj, saj je hotel tudi meni »vcepiti moškost«. Ko sem se nekoč pred tremi leti ob nevihti strašno bal. me je postavil ven na balkon, in je zaklenil vrata od znotraj, da bi v meni zatrl strah pred nevihto. Razumljivo je, da sem bil jako nerad gost takega gostitelja in sem bil jako plah. A kakor rečeno, tedaj sem imel šele pet let in zaradi okoliščin. ! suvali s koli, ki so bili okovani z ostrimi ostmi in metali gorečo slamo v jamo ali so s slepimi naboji streljali vanjo. Hrapon je spravil Sganarela kot navadno v jamo in jetništvo, a bil je silno zmeden ln žalosten, ko se je vrnil domov. Pripovedoval je svoji sestri, kako je žival prijateljsko šla z njim, kako se je potem, ko se je skozi brstje in sneg vdrla v jamo, usedla na tla, dvignila in sklenila prednji šapi in začela stokati, ko da bi se jokala. Hrapon je Ani ie zaupno povedal, kako je naglo zbežal od jame, da mu ne bi bilo treba poslušati onega žalostnega ječanja Sganarela, kar ma je srce paralo na dvoje. »Hvala Bogu«, je dodal, >da niso meni ukazali streljati nanj, če bi skušal prilesti iz jame. Cs bi meni kaj takega zapovedall, M rajfti sam pretrpel vse muke, a za vse na svetu ne bi nikoli streljal nanj.« Tako nama je ;>žal« Ana pripovedovala, midva sva to povedala učitelju Kolbergu, Kolberg stricu. Ta ga je poslušal in dejal: »O, ta koraji Hrapoška I« Nato je trikrat zaploskal. To je pomenilo, da je poklical k sebi komornega slugo Justina Petroviča, ki je bil star moii-ček, francoski ujetnik iz leta 1812L Justin Petrovič je prišei v svojem lepem, mastem fraku s srebrnimi gumbi in stric mu je ukazal, da bodi pri jutršnji zabavi, pri gonji na Sganarela, za strelca v skrivališču Flegont, ki je bilo znano o njem, da je z vsakim strelom pogodil, drugi strelec pa naj bo Hrapoška. Videti je bilo, da je hotel stric uživati duševne muke ubogega fanta. Ce bi ne streljal na Sganarela ali ie U nalašč napak streljal, ga je čakala huda kazen, a Sganarela bo itak pogodil Flegont z naslednjim strelom, ker je ta vedno zadel. Justin se je priklonil in odSel, da izvrši povelje. Mi, otroci, smo spoznali, da smo zakrivili veliko nesrečo s svojimi besedami, da je bilo z vsem tem v zvezi dosti hudega in Bog ve, kako se bo končalo! Prav nič se nismo razveselili mnogih dobrih božičnih jedi in prav nič ne prihoda gostov na večer, dasi je bilo med njimi veliko otrok. Sganarel se nam je smilil, smilil se nam je Ferapont. Nismo vedeli, kateri izmed obeh se nam je bolj smilil. Midva, moj mali bratrance in jaz, sva se dolgo premetavala sem in tja v postelji, preden sva mogla zaspati. In oba sva slabo spala in »va kričala, ker se nama je sanjalo o medvedu. Ko naju je dojilja pomorila, da se nama ni treba bati medveda, ker je zdaj v jami in ga bodo ubili, sem bil ie bolj vznemirjen. Vprašal aem dojiljo, ali bi ne bilo dobro, ie M za Sganarela molil. A to vprašanje je presegalo versko znanje stare ženice. Zdaj pa zdaj je zazde-hala in si z roko prekrižala usta, rekoč, da mi o tem ne more ničesar pravega povedati, ker ni tega še nikoli vprašala svečenika. Sicer pa, je dejala, je tudi medveda Bog ustvaril in se je smed rešiti z Noetovo barko. Zazdelo se mi je pravilno, da sklepam iz te rešitve z Noetovo barko, da neizmerna dobrota božja ne oklepa samo ljudi, marveč tudi druga bitja na svetu. V otroškem zaupanju sem pokleknil na postelji, se z obrazom vrgel na blazino in iskreno prosil božjo vsemogočnost, naj ne zavrže moje vroče prošnje in naj varuje Sganarela. Bilo jc na dan svetega večera. Oblekli so nas in smo se z učiteljem in pestunjami odpravili k čaju. V dvorani je bilo zbranih veliko sorodnikov in gostov in ie duhovščina je bila tu: svečenik, bfl Jak« razburjen, a prav pametno in odločno »e Je vedel in ni niti mignil zoper ukaz gospodarja. Vzel je vrv s sani, privezal en konec na trd ia se spustil v jamo. Strahovito tuljenje Sganarela Je pojenjalo. Namesto tega se je oglašalo zamolklo brundanje. Bilo je, ko da se žival pritožuje, kako so ljudje trdo-srčni. A umolknilo je tudii brundanje in nastala Je popolna tišina. »Objel je Hrapoško in ga liže,« je vzkliknil nekdo, ki je stal ob jami. Nekateri Izmed nas so zavzdihnili, naguban-čilii čelo in mnogim se je medved zasmilil, saj jih ta gonja ni nič več veselila. To bežno nastrojenje pa je prekinil nov, nenavaden in nič manj ganljiv prizor. Iznad roba jame 9e je kot iz podzemskega sveta prikazala HrapoŠkova kodrasta glava z okroglim, lovskim klobučkom. Hrapoška jo stopal po žrdi in se je vzpenjal ob vrvi kvišku. Toda ni prihajal sam: z njim vred in nanj naslonjen, z veliko, kosmato šapo na njegovi rami, je prihajal tudi Sganarel kvišku. Medved je bil Blabe volje in prav klavem na pogled. Vendar ae je zdelo, da ni bil takšen radi izčrpanosti in telesnih bolečin, marveč zaradi težkih, notranjih pretresijajev; kar močno nas je spominjal kralja Leara. Jeza in srd sta se mu bliskala iz njegovih krvavo podplutih oči. Kakor Lear je bil tudi on razkuštran in mršav, tu in tam mu je visela slama z dlake. Mimo tega si j® Sganarel prihranil nekaj vencu podobnega liki onemu nesrečnemu noscu venca. Bodi da je to storil iz ljubezni do Feraponta, bodi le slučajno: pod paz- L ias^.k jftive sama uši meja »St ^ duho je prinesel oni klobuk s seboj, ki mu ga je bil podaril tedaj Ferapont in ki je z njim Sganarela v dobrem spravil v jamo. Medved si je bil shranil darilo prijatelja in zdaj, ko se mu je za hip pomirilo srce pri objemu prijatelja, je koj pograbil široki, resasti klobuk in si ga je dal na glavo. Ta prizor je mnoge spravil v smeh, druge je bridko zadel v srce. Nekateri so se celo proč obrnili, da bi ne videli živali, ki jo je takoj čakal tak hud konec. 12. Medtem se je pasja tolpa tako razvnela, da je ni bilo moči več krotiti. Celo pasji bič ni prav nič več zalegel. Ob pogledu na Sganarela so se dvignile mlade in stare »pijavke« na zadnje noge, lajale so in hripavo bevskale in cvilile in sople kar brez sape v svojih jermenastih ovratnikih, a Hrapoška je že izginil v svoje gozdno skrivališče. Sganarel je bil sam. Nepotrpežljivo si je skušal osvoboditi šapo, ki se je slučajno ovila krog nje vrv, katero je Hrapoška zadegal od sebe in ki je bila privezana na žrd. Žival se je hotela osvoboditi, prav zato, da bi čim hitreje sledila svojemu prijatelju. a njena gibčnost je bila pač samo medvedja in namesto, da bi se živa! iznebila vrvi, jo je le še bolj tesno zadrgnila krog šape. Ko je medved spoznal, da ne bo tako ničesar dosegel, je Sganarel skušal vrv pretrgati; a vrv je bila tako močna, da je vzdržala, le žrd je začela poskakovati in se v jami pokonou postavljati. Sganarel se je ozrl na žrd, tedaj sta ga dosegli dve »pijavki«. Ena ga je napadla in mu zasadila svoje ostre zobe v zatilnik. Sganarel je bil tako zaposlen z vrvjo, da ni pričakoval kaj takega in v prvem hipu ni bil toliko hud ko začuden radi take nesramnosti. Nato pa, ko je »pijavka« za pol minute popustila, da bi se še bolj zagrizla, jo je medved s šapo raztrgal in jo z razparanim trebuhom zadegal daleč od sebe. »Pi-javkina« čreva so padla na sneg, ki je bil že rdeč, a že je bila druga »pijavka« pod medvedovo zadnjo šapo zmečkana in pokončana. Najbolj strašno in najbolj nepričakovano pa je bilo to, kar se je zgodilo t žrdjo. Zaradi hudega napora, ki se je z njim Sganarel osvobodil »pijavke«, da jo je zalučal od sebe, je iztrgal z vrvjo žrd iz jame, da se je visoko » ozračju zavrtela. Zdaj je krožila krog Sganarela ko krog osi in ni pomendrala s svojim, po snegu drsa joči m koncem samo dvoje ali troje psov, marveč kar ves trop, kolikor jib je pridivjalo nad medveda. Nekateri so vse štiri moleli od sebe in evilili in javkali v snegu, drugi so se večkrat prekopicniM, popadali, se trkljali in valjali drug čez drugega. 18. Ali je bila žival tako pametna, da je spoznala, kako je tako orožje odlično, ali pa jo je vrv krog šape tako rezala in povzročala take bolečine —, Sganarel je divje zatulil in potegnil žrd tako visoko v zrak, da ga je v vodoravni legi obkrožala in frfrala krog njega, ko da bi izpustil kako orjaško frtavko. Vse, karkoli je prišlo pod njeno območje, je bilo takoj uničeno. A če bi se bila vrv pretrgala, tedaj bi sfrčala žrd Bog ve kako daleč in bi v svojem poletu pouiendrala vse, karkoli bi ji bilo v napotje. Vsi, kar nas je bilo: ljudje, konji ln pei na vsej črti — smo bili v strašni nevarnosti in vsak si je seveda želel radi varnosti svojega življenja, da se ne bi pretrgala tista vrv, s katero je Sganarel vihtel svoje strašno orožje. Vendar, tudi to se je moralo kdaj končati, a nihče ni hotel počakati tega konca. Le nekateri lovci in onadva strelca v skrivališču so bili priniorani to storiti. Vse ostalo občinstvo, vsi gostje, sosedje in razni gledaloi ao imeli že dovolj te zabave. Vsi prestrašeni so za-povedali svojim kočijažem. naj ciin hitreje zapustijo ta nevarni kraj in v silni zmedi in gneči so se odpravljali proti hiši. Ker Je vse tako hitelo ln se v zmedi odpravljalo na beg, se je pripetilo več nesreč in povzro- čito tudi nekaj smeha. Tisti, ki so popadali s sani, so že kar čutili, kako jim žrd žvižga nad glavo in kako plane besna žival nanje. Gostje, ki so dospeli do hiše, so se mogli pomiriti in si oddahniti. A tisto majhno število, kar jih je ostalo na prizorišču, so pa mogli videti nekaj, kar je prekašalo vse dosedanje grozote. 14. Psov ni bilo moči spustiti na Sganarela, saj je mogel s svojim strašnim orožjem uničiti vso številno pasjo tolpo. Medtem ko je venomer sukal krog sebe svojo žrd, Be je medved pomikal naravnost proti gozdu. Zdelo se je, da ga bo šele ondi zadela smrt iz zasede, kjer sta bila Ferapont in Flegont, ki ni nikoli zgrešil oilja s strelom. Smrtonosna krogla bi bila utegnila vse pravilno dokončati. A usoda, ki je že zdaj posegla v zadevo živali, je očividno ščitila Sganarela in bilo je, ko da ga hoče na vsak način rešiti. Isto minuto, ko se je Sganarel približal zasedi, kjer sta imela Hrapoška in Flegont pripravljeni puški za strel, se je iznenada pretrgala vrv: na eno stran je šinila žrd, ko da bi izstrelil pušico s fračo, na drugo pa je telebnil medved, ki je izgubil ravnotežje in se prekopicnil v sneg. Tisti, ki so ostali zunaj, so iznova zagledali razburljivo sliko: žrd je podrla stojišče za puško in porušila beli okop, ki je zakrival Flegontovo skrivališče, šinila je še malo dalje in se zasadila v oddaljeni snežni zamet. Sganarel pa tudi ni tratil časa. Še trikrat, štirikrat se je prekopicnil in se pritrkljal naravnost v Hrapoškovo skrivališče. Sganarel je takoj spoznal prijatelja, huknil je vanj svojo vročo sapo iz odprtega žrela in ga je hotel z jezikom oblizati, a tedaj je počil strel Fle-gontove pu^ke: — medved je izginil v gozd, Hrapoška pa se je nezavesten zgrudil na tla. Dvignili so ga in preiskali. Krogla mu je ranila roko; v rani so našli nekaj medvedjih dlak. Flegont ni radi tega strela izgubil slovesa odličnega strelca, saj je v naglici in brez podstavka za puško izstrelil kroglo. Razen tega se je že začelo mračiti in medved in Hrapoška sta se valjala po tleh in tvorila eno samo kepo. Zatorej »trel niti ni mogel pravilno zadeti. To pa ni predrugačilo dejstva, da Je Sganarel ušel. Nemogoče ga je bilo zasledovati po gozdu in drugo jutro se je duša tistega, čigar volja je bila tu ie ukaz, prav korenito spremenila. 15. Stric se Je po tem brezuspešnem lovu odpravil v hišo. de bolj je bil mrk in strog ko navadno. Raz-jabal je in ukazal, da morajo drugo jutro poiskati sledi živali, jo obkoliti in vse zastražiti, da ne pobegne. Ce bi bil lov uspel, bi bil konec seveda povsem drugačen. Potem so vsi pričakovali odredbe glede na ranjenega Hrapoško. Vsi so bili prepričani, da ga bo zadelo nekaj slrašnega. Saj je bil kolikor toliko vse zakrivil on, ko ni izrabil ugodne prilike tedaj, ko je Sganarel tako nepričakovano prišel do njega in bi mu moral zasaditi nož t prsi, a ga je neranje-nega izpustil iz objema. Ni bilo moči zavračati sumnje, da je Hrapoška nalašč in zahrbtno tako ravnal, da vedoma ni hotel dvigniti roke zoper svojega kosmatega prijatelja in mu je pomagal niti v svobodo. Vsi so bili prepričani, da je tako. Mi, otroci, smo prisluškovali takim govoricam odraslih, ki so se zvečor zbrali v veliki dvorani, kjer so prižgali za nas bogato okrašeno božično drevo. Tudi mi smo sumničili Feraponta in se z odraslimi vred bali zanj. Stric je odšel »za pol urice« k sebi In 1* njegove predsobe se je do nas razvedela - vest, da ni še ničesar odredil glede na Hrapoško. »Ali je to dobro ali slabo znamenje«, je nekdo zašepetal in to šepetanje nam je še bolj obtežilo dušo in duha. Tudi do očeta Alekseja, starega svečenika z bronastim križem izza leta 1812, Je dospelo to šepetanje. Starec je zavzdihnil in spregovoril prav tako šepetaje: »Molimo božično molitev!« To rekoč, se je prekrižal in mi vsi, odrasli ln otroci, gospoda in tlačani smo storili prav tako... In bil je le čas. zakaj, niti nismo še povesili rok. ko so se vrata na stežaj odprla in se je pojavil stric, opirajoč se na palico. Spremljala »ta ga oje gova dva psa-ljubljenea In komorni sluga Justin, ki Je nosil na srebrnem pladnju stričev beli robec ln njegovo okroglo tobačnlco s sliko Pavla Prvega. 16. Stričev naslonjač so postavili na majhno perzijsko preprogo v sredi sobe. Molče se je usedel in molče vzel robec in tobačnico od Justina. Oba pea sta koj legla k njegovim nogam in položila svoja dolga gobca na tla. Stric je bil oblečen v dolg, moder, svilen jopič z bogatimi vezeninami ln s srebrnimi, z okroglimi tirkizi okrašenimi filigranskimi zaponkami. V roki je držal tanko, a močno palico iz lesa kavkaške črešnje. To paličico je zdaj Jako potreboval, ker je bila prej » splošnem metežu tudi njegova »Gizda llnka« izgubila živce, da »e Je splašila in Jahačevo nogo močno pritisnila k nekemu drevesu. Strica je bolela noga, celo malce pošepaval je. Tudi to je bilo nekaj, kar je poleg njegove razdražlijivosti in strogosti slabo učinkovalo. In mimo tega še to, da smo vsi utihnili, ko je vstopil v dvorano Kaj takega ga je zmerai razjezilo, kakor vse ljudi, ki nikomur ne zaupajo, in oče Aleksej, ki ga je dobro poznal, se je požuril, da hi po svojih močeh ublažil to zagato in prekinil to mučno in grozečo tišino. Obrnil se je k nam, otrokom, rekoč, ali smo razumeli pomen božičnega petja? Izkazalo se je, da smo ga mi in odrasli prav slabo pojmovali. Duhovnik nam je torej začel razlagati besede »hvalite«, »slavite« in -/povzdigujte ga<, in nam je pri poslednji besedi nehote dvigal duha in srce. Govoril nain je o darilu, ki ga more tudi zdaj, ko nekdaj, »ko so je dopolnil čas<, sleherni revni človek brez strahu položiti pod svetlo božično drevo; o onem darilu, ki ni ničesar drugega ko naše, po Njegovem nauku očiščeno in izboljšano srce. Starec je govoril o ljubezni in odpuščanju, o dolžnosti vsakogar, da zavoljo Kristusa stori dobro prijatelju in sovražniku... In mislim, da so le te njegove besede tedaj zmagale... Vsi smo vedeli, kam meri z njimi. Vsi smo ga izredno iskreno poslušali, ko je molil, naj dosežejo njegove besede pravi smoter. In mnogim izmed nas so drhtele debele solze na trepalnicah. Tedaj je mahoma nekaj padlo. Bilo je stričeva palica. Pobrali so jo, a ni je vzel v roko. Sedel je in se sklanjal na stran. V njegovi roki, ki mu je visela z naslonila, je ko pozabljena počivala eno njegovih zaponk s tirkizi ... A tudi to je izpustil na tla — in nihče ni priskočil, da bi jo pobral. Oči nas vseh so bile uprte v njegov obraz. Nekaj čudovitega se je zgodilo: jokal se jel Duhovnik je nalahno odrinil otroke, pristopil k stricu in ga molče blagoslovil z roko. Oni je dvignil obraz, prijel starčevo roko in jo iznenada poljubil vpričo vseh in zanirmral: »Zahvaljeni.« Koj nato je namignil Justinu, rekoč, naj pokliče Feraponta. Ubožec je vstopil z obvezano roko. »Pojdi sem,« je dejal stric in pokazal z roko na preprogo. Hrojioška je pristopil in padel na kolena. »Vstani, dvigni se,« je rekel stric. »Odpuščam ti.« Hrapoška se je vnovič zgrudil k njegovim nogam. Stric je spregovoril z ganjenim, omahujočim glasom, rekoč: »Ti si ljubil žival, kakor ne znajo vsi ljudje ljubiti svojih bratov. S tem si me ganil in me s svojim velikodušjem prekosil. Odpuščam te iz svoje oblasti, podarim ti prostost in sto rubljev za na pot. Pojdi, kamor hočeš.« »Zahvaljeni, a nikamor ne pojdem,« jc vzkliknil Hrapoška. »Kaj?« »Nikamor ne pojdem,« je ponovil Ferapont. »Kaj pa vendar hoče??« »Hočem z vašim dovoljenjem še nadalje služiti vam v prostosti in bolj zvesto, kakor sem služil v strahu nesvobode.« Stric je začel utripati r. očmi in se jih je dotikal s svojim belim robcem, a z drugo roko je objel, sklonivši se nizdoi, Feraponta, in — Neslišno smo vstali, ne da bi nas bil kdo pozval in smo zaprli oči. Dovolj je bilo čutiti, da se je tu raz-odela slava Najvišjega in bila dana svetu v blagoslov v imenu Kristusa namesto strogega strahu. Ta vest Je prišla tudi ven. na deželo, kamor so poslali kotle kvasa. Zažgali so kresove, vsi so bili veseli in nekdo je šalijo pripomnil sosedu: »Pri nas je zdaj tako, da je šla ludi žival v sveto tišino proslavljat Kristusa.« Sganarela ni nihče več iskal. Ferapont je bil svoboden, kakor mu je bilo obljubljeno in je pri stricu kmalu nadomeAčal Justina. Ni mu bil le zvest služabnik, marveč tudi zvest prijatelj do smrti. S svojimi rokami je zatisnil stricu oči in ga pokopal v Moskvi na vogankovskem (»kopališču, kamor so pozneje postavili spomenik. Ondi, pri stričevih nogah, počiva tudi Fera|>ont. Cvetic jima zdaj nihče več ne prinaša, toda tu In tam živijo v Moskvi še ljudje, ki se >e spominjajo visokega, sivolasega strica, ki Je tako izredno znal izslediti pravo uboštvo in se ondi pravočasno pojavil ali pa — loda nikoli praznih rok — je namesto sebe pošiljal svojega dobrega slugo. Ta dva dobrotnika, ki bi bilo meči še marsikaj povedati o njima, sta bila moj stric in njegov Ferapont, »krotilec živali«, kakor ga je hudomušno naziva! starec. — (liusko: Nikolaj Ljeskov.) Zgodba o Semjonu, hi {c še! po luč Daleč tam pred velikimi gozdovi v goloti mo-čvar je bival Semjon s svojci. Nekoč je bil gozdar in tod, kjer je bilo zdaj barje, so se raztezali gozdovi. Tedaj tudi ni bila še reka blizu njegove hi še, obmejna reka med dvema deželama ko zdaj. Tiho in počasi se je tedaj pretakala skozi mogočne gozdove, a nekaj let sem je bile njena peneča se, valovita sredina za mejo. In kolikor vode naj je tudi preteklo: meja je ostala, ni odšla, meja ob rdeči Rusiji. Meja je bila tudi nje ledena sredina v zimskih časih. Sele, ko je bilo ie prepozno, da bi se bil Semjon kje drugje vdomačil, so si bili reko izbrali za mejo in »o začeli tostran in onstran izsekavati gozdove, ki jib je bil nekoč on čuval. Tedaj so se tla, ki so bila že prej močvirnata, spremenila v pravo pravcato barje in Semjon je začel ob reki rezati šoto, dasi je bila prav slaba. Na' oni strani, t razdalji nekaj kilometrov, ao stale majhne barake ix brun za graničarje, ki so podnevi in ponoči korakali vzdolž reke sem in tja. In ondi, v rdečem ruskem carstvu so zrasli iz pu-šče majhni, rdeči stolpiči, na katerih jc bil žaromet, telefon in večna straža s strojnimi puškami. Nič kaj radi niso videli, da stoji ob obmejni reki samotna hišica; prav nič si niso želeli kakega zatočišča za vohune, ali prehoda za izdajalce na oni breg. Toda Semjon je bil na glasu, kolikor je sploh v tej samoti mogel kak človek imeti kak glas, da se ni dal omajati vabam z onstran brega, in je bil še bogaboječ in jx>božen. Vsi so torej vedeli, da ne bo zoper svojo domovino ničesar hudega zagrešil in se ne bo pridružil tisitim, ki so Boga zapustili. Sicer so pa mnogi obžalovali Semjonovo usodo in se jim je smilil. Pred nekaj leti je bil izgubil ženo in je s štirimi otroki sam živel na barju in trdo delal od jutra do noči. Poletii in še dolgo v pozno jesen je rezal šoto in pozimi jo je z mrša-vim, dolgodlakim konjičem odvažal v daljnje vasi; ali je pa s starejšima dvema, z Marfo in s Cirilom, brskal Jagode mahovja izpod snega in je borno barantal i njimi. Za graničarjo je pa v reki lovil ribe. * Tedaj je pa tudi na barjanske puSče prISel boiič in vprav v mraku pred sveto nočjo je bil prišel Semjon s kupčijskih potov po vaseh domov. Na širokih saneh je bilo privezano majhno božično drevesce in še ves prevezan zavoj, od katerega je kmalu hudomušno podil otroke, ki so bili ob njegovem prihodu pritekli k njemu ko mladi psički in so zvedavo vohljali krog zavoja. Vsebine zavoja niso mogli uganiti, a drevesce so smeli odvezati in ga odnesti v kočo, kjer je kmalu stal ko v gozdu: zakaj, tudi v Semjonovi koči je bil sneg, ki ga je zanašala burja skozi mnogo rež in razpok v stenah, prav tja do peči. Bilo je mrzlo v koči, ko da ni nikakih sten in zidov več, mrzlo, ko da ae dviga peč sredi barja in ne sredi izbe. Semjon z zavojem pod pazduho je že na pragu vohljal in se Je začudeno zazrl v peč ko na nezanesljivega človeka. Ko si je siekel rokavice, je potlpal peč in se Je nato ozrl v svoje otroke: v 12-letno Marfo, v dve leti mlajšega Cirila in v Poljo in Natašo, najmlajši dve, ki sta se drž-ali Marfe za krilo. Vai so imeli posinele obraze in •»r'"-..........l'JS2 bele, ozeble nosove, čeprav Jim Je hipna rdnčlca radosti dahnila v lico. »Zakaj je peč mrzla?« Je Semjon potrto vprašal Marfo. Marfa Je v zadregi molčala. »Daj mi vžigalice, Marfa,« je dejal In hotel hitro zanetiti ogenj, ker je mislil, da je dekle pozabilo zakuriti. A tedaj mu je Marfa priznala, da ni nobene vžigalice t hiši. Semjon je pretaknil vse žepe, a tudi v njih ni našel niti ene vžigalico. »Bodo že kje kake vžigalice,« je tolažil Semjon sebe in otroke in nato so jih začeli vsi iskati: po vsej sobi, na peči, kjer so navadno vsi spali, za pečjo, v vseh oblekah In vseh zabojih. Toda zaman — nikjer ni bilo ničesar takega, s čimer bi bilo mogoče napraviti ogenj. Semjon je vtaknil glavo t poč in je brskal jx> pepelu, če Iii mogoče ne bilo še kje kake iskrice žerjavice: a zaman, peč je bila mrtva in mrzla. »Božič obhajati, lučke prltigatl, dn, da ...« Toda —, nobena luč ne more goreti, ne da bi ne bila prižgana. Jesti so hoteli vsi. da, da, a kruh in mrzla voda nista nobena praznična večerja. In pa: zmrznili bodo, če v poči ne bo gorelo! Pa vprav drevesa t lučkami so se bili otroci tako neizmerno veselili I Bil je prvi v njihovem življenju, prej ga niso poznali, saj niso bili pri njih navajeni, da bi imeli božično drevo. A zdaj, to prvo drevo, pa nobene vžigalice, nobene iskrice v peči, da bi prižgali svečico... Semjon se je stisnil na klop ob peči in si podpiral glavo. Da bi mu bilo topleje, si ie spet oblekel rokavice. In polagoma so otroci drug za drugim zlezli s peči in Be tesno privili k očetu. »Kako pa je to,« je vprašal Semjon, »dn nimamo nobene vžigalice? Zakaj nain Bog prav na Andre Špiikovt Sv. večer in božič med Bolgari Bolgarija je uvedla menda leta 1915 začetek leta s 1. januarjem, kakor drugod po v Evropi in drugiii kulturnih državah. Sicer »o pa ostali cerkveni pravoslavni prazniki neizpreme-njeni ter obhaja zato Bolgarija božične praznike po ofieielnem novem letu. Velik del prebivalstva, posebno konservativno kmetsko ljudstvo, se še ne more vživeti v položaj ter slavi novo leto še vedno po starem, torej po pravoslavnih božičnih praznikih, ki se letos začenjajo z božičnim večerom na naš 6. januarij. Božični večer obsega najvažnejši del proslave ter je zveza z raznimi ceremonijami, ki ie razlikujejo po raznih pokrajinah. V naslednjem vam hočem popisati način praznovanja božičnega večera v sofijski okolici. Hiše, zlasti stanovanjski prostori, se očistijo v pričakovanju največjih praznikov. Na dan pred pra/jiiiki imajo gospodinje obilo dela s pripravo vsakovrstnih jedač za skupno večerjo, ki je na božični večer. Pripravljajo ae »pite« (neka vri,ta pogače), v katere se zamesijo razni darovi in demar. Pripravljajo se razna tudi postna jedila, ki naj obsegajo vse domače pridelke, kot zelje z nžem, fižol, kompot L dr. V glavnem prostoru hiše se postavi velika miza, na katero se razložijo vsa jedila. Miza je pogrnjena s prtom, pod katerega se nastelje slama v spomin na zibelj Kristusovo. Na mizo se denejo še drugi pridelki in predmeti, kakor »tolčeno konopljeno seme, proso, posodica s peskom, i dr. ter mošnja z denarjem. Vsak predmet ima svoj pomen. Pesek naj bo simbol obilnega pridelka v prihodnjem letu, proso naj prines srečo v reji domače perutnine, mošnja z denarjem naj pokaže bogastvo hiše itd. Zvečer se zberejo vsi domači ter služinčad v hiši, najstarejši zapali >kanHej, Marta,« je zamoinljal Semjon, abudivšt m ko iz sanj same lakote in utrujenosti, »Marta, kako pa je to mogoče, kam ao pa vžigalice izginile?« • Marfine oči so se napolnile i solzami. Jecljaje ln gledaje nekam v temo in proti oknu, ki je skozi prodiral mrzli odsvit snega, se je začela a povedo vati. Semjon je skoraj zadremal spričo tihotnega, tenkega glaska in je ni niti enkrat prekinil... Pred tremi dnevi se je bil oče odpeljal v vasi in do včeraj je bilo še toplo v koči. A včeraj, še preden je bila zakurila peč, je bil prišel neki gra-ničar in je zaprosil vžigalice, da bi si pipo prižgal in ta je po nevednosti vzel vso škatlico s seboj. Sele tedaj, ko je bil vojak že zdavnaj odšel, se je bila spomnila, da je bila ona škatlica poslednja v hiši. Odslej pa je bilo v koči mrzlo, zakaj v peči je bilo radi hude burje do najmanjše iskrice vse pogasnilo. Ves dan so bili vsi pri oknu na preži, ali bo prišel kdo mimo, a nikogar ni bilo. Niso ai pa upali iti ven in čakati kakega graničarja, da bi ga prosili vžigalic, saj so se držali očetovega ukaza, da ne sme nihče daleč od koče, ker so volkovi. A iz hiše ni bilo dobit« nobenega človeka. »Da, da, da,« je zamrmral Semjon. Ni se hotel hudovati in nikogar oštevati, saj ni bil nihče kriv. In otročičlri so zinrzovali že od včeraj zjutraj in ie od predvčerajšnjim niso ničesar toplega zavžili, da, da ... Ni se zganil in je molčal. In ko je že dolgo tako tiho sedel, je vzel roke t obraza in je s njima segel na desno in levo in prižel vso to malo čredo k sebi, in slišal je utripati vsa ta drobna srčeca in dihati ta borna telesca, in tako nežno, kot bi bile to miške, je pahljalo z njih obrazkov vanj. »Veste kaj?« je mahoma dejal in se skrivši nasmehnil v brado, ne da bi ga drugi videli, »veste, kaj bo zdaj očka storil? Sel bo in poiskal vojaka in prinesel ognja. In ko se bo vrnil, bomo prižgali lučke na drevesu in zakurili peč, in bomo obhajati božič ko vsi drugi ljudje na svetu ob tam čara.« »Da, daaa,« ao zavzdihnili otrod krog njega, val blaženi, ko da te sreče ne morejo razumeti. A ie na pragu se je še enkrat vrnil. »L« kako bom...t« si je po tihem mislil. »Lahko bi koga dobil, ki bi nn mogel dati eno aamo vžigalico in potem bi bila moja pot zaman 1« Zato je vtaknil kos sveče v žep, da jo bo prižgal ln nesel ogenj domov. Noč je bila tako mirna in lahko bo gorečo svečo prinesel do doma. * Na dolgo ln široko je bilo vse tiho krog njega. Na nebu je bila prav posebna svetloba, ko da bi ae luna skrivala za gostimi oblaki. Le plešoče snežinke v ozračju so ga zmedle. Vse se je tako lesketalo m svetlikalo v vseh mavričnih barvah tn je neprestano čaralo lučke predenj, dasi ni bilo nikjer nobene. Že zdavnaj se je bila koča pogrezntla za Sem-jonom, ko se je domislil, da je vendar brez haska, če stopa kar tako naprej. Ozirati bi se moral naokoli, mogoče bo zagledal kakega graničarja še pred stražnico. A šele ko je obstal in prisluhnil v ledeno noč, je zapazil, kako je že do smrti atrujen. Ničesar ni bilo videti, ničesar... In spet je korakal dalje. Časih niti ni več pazil na to, kam da gre. Kakor mraz bolj in bolj vsrkava vodo, da slednjič zamrzne potok prav do dna, tako mu je ledena tišina vzela vse misli in vso razsodnost, kje bi bilo najhitreje najti kakega vojaka. Časih je vos upehan obstal in si obrisal znoj a čela in se ozrl v nebo, ki je bilo tako malo temno kakor svetlo. »Ah,« si je mislil, »to je pa tako, kakor bi gledal skozi motne, orosene šipe v kako slavnostno dvorano. Zapažiš: tam notri je svetlo in veselo in vendar ne vidiš niti malo.« To je bila pač lakota: medlost v udih, klecajoča kolena, ki so ga spominjala na doni in da je ondi lep zavoj samih dobrih reči. »Po luč grem vendar!« — je še pomislil in je nekoliko zaprl oči, in potem bo nanesel šote v izl>o in zakuril peč in skuhal kašo, pa čeprav jo bodo otroci dobili šele opolnoči. Skrivši hi zakuril, oni bi pa spali. Ah, _gorko! gorko! — bi jim tja na vrh peči puhtelo! Se bolj bi bili z.ispani tisti, ki še niso spali, in bolj trdno bi spali tisti, ki so bili že pospnli. In na skrivaj in prav nalahko bi prižgal svečko za svečko po vsem drevescu. Ena lučka: sijaj bo zaplaval po koči in se boril t mogočno senco; druga lučka: sijaj bo že svetlejši... in tretja ... Ah. pa kaj samo to! Tuknjle, Gospod je dal, bi jim rekel — In ali ne drži Marfa par novih no- gavic v roki, Polja p« ruto, Ciril nove škornje ln Nataša eeld lepo punčko? Gospod je vse to dal, ve blagoslovljene sirote, Gospod, nocoj to noč, ko je prišel na svet, ve zveste dušice. Gospod je dal tudi luč, Gospod je luč, je plamen za to našo mrzlo temo. In od tega, glejte, odtod gori ogenj v peči, gorijo lučke na drevesu, nam gori srce v prsih. Z nami je Bog! Semjon je čepel v snegu in tiščal kos sveče v mrtli roki. Videti je bilo, ko da opazuje svečo, a njegove oči so bile že zdavnaj zaprte. In zdaj, ko je bil na vse to mislil, je ledena tišina strdila poslednji curek mislečega življenja v njem. Kakor zažari mnogobarvna luč v ledenem kristalu, tako ae je zrcalilo v njem a sanjami vse tisto, karkoli m je dogajalo krog njega. Nedaleč od njega je zagorel žaromet in njegov iarek je polzel preko samote in je časih malo obstal, časih zmedeno stopil v stran in je lezel bliže in bliže k čepečemu človeku, dokler ni s vso svetlobo obstal na njem in se zgrnil krog in krog njega. Biio je ko orjaška roka, ki ni hotela nič več izpustiti, kar je enkrat zgrabila, in se je nato iznenada odstranila, zamirajoč v najtemnejši temi. Semjonove roke so drhtele, ko je ležal ža>-ek na njem. Za trenutek ae je skoraj zazdelo, ko da bi mežikal, a nato «o se mu veke spet sklopi le. Luč je ugasnila, a prešinila ga je; en sam samcat iarek je prodrl vanj ko v globoko ječo in je ondi svetil dalje z nadnaravnim sijajem ... »Kaj, kaj se mu pa sanja? Kal pa je to? Da sneg gori? Ali je vse to ogenj? Jaz hočem prižgati vendar tvojo luč, svojo luči Ah, ne, ne, zmotil se je I Temno je, temno ko v rogu. — A čea nekaj časa je U teme stopil nekdo k njemu: visoka postava, kakor da je vsa ožarjena • plameni, da je vse en sam plamen in v njem — človek! Mirno je stopal čez največje žamete, prav kakor po valovih ... »To je pa Gospod, to je Zveličar!« je zasopel Semjon sam sebi. Semjon se je dvignil in je skušal dvigniti okorele roke v nebo, preden je neslišno omahnil i obrazom na tla. .. .Videl ga je, Sina božjega, čeprav ni bilo mogoče pogledati ga, zakaj, kakor bi se bil sneg vnel, tak čist ogenj je plaintel krog njega, iz take brezmadežne svetlobe je bilo njegovo nebeško telo in is njegovega obličja so žarele oči ko zimske zvezde ... In zdaj stoji celo pred njim ... Semjon je pritisnil glavo v sneg. »Semjon, Kirilov sin, ali si mene iskal?« ga je vprašaj U višine, in zdaj je zaslišal Semjon, kako so zapeli angeli ko nekoč v Betlehemu, ko so peli zgoraj nad pasti rci. »Da, Gospod, ti veš, da sem tebe iskal,< Je dahnil Semjon v sneg. »Semjon, Kirilov sin, aH si zares mene iskal?« je iznova samotno vprašalo, da je pojemajoč* za-donelo po vsem svetu. Semjon se je še globlje stisnil v sneg. »Gospod, Gospod,« je slednjič zašepetal, »zares sem te iskal; nocoj sem bil odšeL da bi poiskal luči za svojo kočo, za svečke na drevescu, ognja za peč, toplote za svoje otroke, ki jib tako zebe.. .< In mahoma se je ohrabril. Dvignil je glavo in je iztegnil roko s svečko. »Gospod,« je tiho spregovoril v tisto veliko svetlobo, »podari mi vendar ti kaj ognja, ti dobrotnik človeštva I Ali ne smem svoje sveče pritakniti k tvojemu plamtečemu plašču ?« »Vzemi si luči, Semjon,« Je prijazno ln dobrohotno spregovoril Zveličar, »vzemi ai luči, služabnik moj, kar vzemi ai od menet Zaneti si'luč, da se bo svetila in ogrevalat Le vzemi, Semjon, vzemi, kolikor potrebuješ, saj moje luči ne bo zato nič manj!« je prišel glas iz višine. Pred Semjonovimi očmi je zdaj nepremično gorela sveča v noči, a zadaj za svojim sladkim bleščanjem je ona velika svetloba krog Zveličarja polagoma bledela ln ae dvigala v napol svetlo nebo. Zdaj pa je Semjon imel ogenj tn ves blažen je bolščal v zlati plamen in ga ■ prsti varno skrival v roki. Toda — ali ne bo treba iti vendar že domov? SIcer bo luč ves vosek popila, preden bo mogel z njo zakuriti peč! Da, vstati bo treba, čeprav je že ves otrpel. »Paziti bo treba na svečo,« je zamrmral, »oh, če bi mi padla v sneg?!« Škorenj ruskega graničarja, ki so ga z bližnjega svetilnika za žaromete j>oslali, naj preišče, kaj je žarek prej odkril, je sunil Semjona, ki je ležal v snegu. Tedaj se je še enkrat obudilo življenje, ki je bilo že na pol zamrzlo. Semjon je zaječal, začel nekaj momljati, česar vojak ni razumel, tiščal je nekaj v roki, se trudoma dvignil in skušal čim prej oditi. »Stoj!« Je zakričal vojak. A Semjon ga ni slišal. Spotikaje se in omaliovaje je tekel po snegu. »Stoj! — sicer —,« je zavpil vojak, dvignil puško in stekel za njim. »Zdaj, zdaj je pa treba pohiteti,« je sanjal Semjon. >Ah, kako me že otročiči čakajo!« A bilo mu je, ko da bi ga kdo za noge vlekel nazaj. Da mu le luč ne bi ugasnila! »Brž, brž! Do doma je še daleč!« 2e je luč plahutala in časih Jo je sploh Izgubil in mu je izginila izpred oči ko kaka dalj-nja, majhna zvezdica na nebu. Peč bo moral zakuriti, kašo skuhati, Cirilu dati škornje in Marfi nogavice... Tedaj se mu je prelil goreč ogenj po hrbtu in zaeno je zapazil, kako je njegova lučka ugasnila. A zadaj — zadaj se je prikazalo spet ono veliko svetlikanje krog postave Zveličarjeve; očuvalo mu je plamen sveče, dasi je bil tako majhen. »Gospod! Čast in hvala ti!« Neopaženo je bil stopal pred njim! Semjon je klecnil na tla. Bilo mu Je, ko da se pogreza v noč, v nebo, ki se je začenjalo že pri njegovih očeh, in med zvezdami, ki so se ko plamteči dež usipale v globino, je plahutal čisti plamen krog Odrešenlka vsega sveta. j Gospod, Gospodi« je zaječal Semjon in -iztegnil roko z ugašajočo lučjo, »ugasnila je, Gospod, usmili se me in prižgi mi jo Še enkrat!« »Daj mi luč,« je dejal tiho Zveličar in Rero-jonova roka se je mukoma pretaknila skozi sfrag do njega. »Zahvaljen, zahvaljen!« je zastokal Semjon poslednjikrat in počasi. Kakor se val vode odteka z brega, se je iztegnila njegova roka in je izpustila kos sveče in zaeno tudi poslednjo iskrico življenja, preden je bil prišel vojak tja, ga obrnil in se mu zagledal v obraz, ki je zdaj ležal v snegu in bil obrnjen v nebo. * Meja, ta rana: zakopana v snegu in zarasla z ledom v eno, se je v tej noči spet odprla in začela krva\eti. knkor se ne bo nikdar zacelila in se nikoli popolnoma zaprla. Možje Jci so čepeli nn onem bregu nn stolpih pri žarometih in mrtvaških ragljah, so se poč neskončno bali, da bi mogla v tej noči skrivši prodreti vesela vest v njih odpadniško deželo, zakaj, komaj se je razvedela novica o smrti obmejnega ubežnika vzdolž reke, že so začele z vseh stolpov tipati roke žarometov in so preiskovale pustinjo meter za metrom. In ko so začeli graniča-rji ob svojih stražnicah vpričo sovražnih stolpov na prostem prižigati božična drevesa in so peli božične posmi, se je oglasilo z vseh strani divje bevskanje strojnih pušk zoper pobožno petje, da ne bi noben glas in nobena beseda vesele božične vesti prišla čez reko na ono stran, kjer je Semjon vseeno srečal Odrešenika. Ob tem času pa so bili Semjonovi otroci že zlezli s_peči. S strahotno razprtimi očmi so bolščali v metež, ki je besnel v pravkar še brezglušno in nepremično noč, in je biio ko ob hudi uri, ko krvavijo temni oblaki od samih bliskov. »Oče!« je i/.nenada za vpila Polja. »Kje? Kje?« so vzkliknili vsi vprek in se sklonili Se bolj naprej. »Kje, Polja, kje ga pa vidiš?« Otrokove oči so bile neznansko odprte. »Tu, tu...« je zajecljala napol v joku, napol v smehu in je počasi dvignila prst in pokazala skozi okno. »Tu, tu ...« so zajecljala njena drobna usta, »o, glejte, vabi nas, prihaja, pa še nekoga je privedeil s seboj,..!« Streljanje je utihnilo, kot bi mignil. Le nekje r dalji je še ropotala silojna puška. »Tu, tu ..,« je Polja še zmeraj vsa blažena jecljala in ker je iznenada vse utihnilo, ji je še vse brnelo v ušesih. Kakor cvetoč vrt so se raztezale snežene poljane vse svetle in iskreče se pred njimi, in kakor bi deževalo samo cvetje, eo polagoma padale snežinke nizdol. In sredi vsega, »tu, tu!« — je jecljala Polja in kazala s prstom — prav sredi vsega, tako se je V6em zazdelo, je stal oče: velik, vesel, ena sama luč! In zraven njega, Polja je prav povedala, zraven njega je stal nekdo, ki ga je oče pri vedel s seboj: nekdo, ki se je dozdevalo, da ga obžarjajo vsi žarometi, saj je bil ves zavit v luč. In kakor moreš v kakem razbeljenem brezovem polenu samo zaslutiti oglje kot temnejše jedro v snežnati žrjavici, tako si mogel v luči in svetlobi samo slutiti tujčevo postavo. Zdelo se je, ko da je kak vrtinec izobličil ondi sneženi steber, kakršne je časih videti na barjih .. Kar so zdaj storili, se je zgodilo, kot bi se jim sanjalo: na pol so sami sebe gledali in spet so urno storili, kar so storili, ko da bi delovali V6i iz enega samega združenega hotenja, združenega gledanja. Marfa je stekla k vratom in je stopila do praga. Pozabljena je bila očeta Semjona prepoved, da ne smejo ven, čeprav ga dolgo ne bi bilo, saj, saj... Očka sam jih je klical! Komaj je bila Marfa zunaj, eo bili že drugi trije pri njej in vsi so gledali eno in isto: Sredi noči, ki se ie svetila v lučih, sta stala oče in oni tujec; Semjon je bil tako neznansko velik, ko da bi plaval nad snegom in je bil mlad in svež ko le ob sobotah, ko je s pristriženo brado prišel iz kopalnice. Zdelo se je, ko da oče noče več priti v kočo: smehljal se jim je in jih vabil s prstom. In tedaj se je zgodilo, da so začeli otroci hoditi. Starejša dva sta držala vsak po enega mlajšega za roko. A kmalu so vsi obstali, ko da se jim je doslej sanjalo in ko je Ciril videl, kako je Marfa vzela v naročje Poljo, tn mali zveženj samih rut in cunj, je on prav tako storil z Natašo. In tako so Sli k očetu: štirje otroci, sredi brezmejne noči, sredi vseh četvero vetrov, med visokim nebom in debelim snegom, v labirintu svetlobnih žarkov, ki so se križali in požirali, in ko šopi in snopi polagali in vstajali, ln vendar ni bilo težko najti poti. Do smrti so bili utrujeni, oči so se jim zapirale, a že skozi majhno režo so zapazili, da je stopal oče Semjon v družbi tujca pred njimi. Kar se Je dogajalo krog njih, tega se niso zavedali. Šli so ko po globoki, temni grapi. Stene na desni in st^ie na levi —■ vse je samo sebe pogoltnilo v tema. Le luč nad odprtino ua vrhu so videli, le očeta pn*i seboj: zvesto hodeč po njegovih sledovih, sta stopala starejša dva z mlajšima dvema v naročju. » Granifarji, ki so zahodno od barjanske koče v službi, pripovedujejo, da sta tia sveto noč, ko so bili vsi pri svojem božičnem drevesu zunaj pred barako, nenadoma stopila dva otroka v njih krog: deček in deklica, ki sta v svojih trudnih rokah držala dvoje mlajših otrok. In kar brez glasu, ne da bi bili vojaki, ki niso nič kaj dobro stražili to noč, kaj zapazili, sta oba iznenada stala pred božičnim drevesom: z napol zaprtimi očmi, ko v sanjah. In za njima, tik pred hišo, se je utaborila tolpa volkov, ki je ves Čas sledila otrokom, prav tiho in zvesto ko psi. Ne da bi zapazila vojakov, sta stopala deček in deklica naravnost k drevesu. Šele tik pred njim, ko so jih zbegani klici predramili in zbudili iz san j, v katerih je bilo brez dvoma to drevo, sta se popolnoma iztreznila. Kako težko so se otroci zavedeli, kako so Be tresli, ihteli in omedlevali —, tega ne bodo vojaki svoj živ dan pozabili. Ne le, da so bili vsi štirje na smrt sestradani in ozebli in so od slabosti popadali na tla —, prebudili so se tudi v resničnost, kakor se mesečni človek zgrudi v globino. Dokler so mogle njih oči gledati božično drevo, so bolščali v luč njegovih sveč, ko da so prišli iz drugega sveta. Ničesar niso mogli vojaki razumeti, kar so otroci začeli jecljaje pripovedovati: o očetu, kako je šol po luč, o njegovem blestečem se spremljevalcu in kako sta oba izginila v drevju — pač v tem božičnem drevesu. Vojaki so le videli, da so prišli štirje sestradani in ozebli otroci k njim in nasitili in ogreli so jih, kot bi bili njih lastni otroci. Ko se je drugi dan pojasnilo marsikaj, so morali vojaki vendarle pripoznali, da jih je neknj čudovitega privedlo k njim. Nobeden izmed otrok bi ne bil v barjanski koči doživel jutra, zakaj v tisti sveti noči je nastopil tak hud mraz, kakor da bi moralo zmrzniti vse, karkoli je dihalo med nebom in zemljo. A ko so zvedeli novico o Semjonovi smrti, se je marsikdo s[>oninil zmedene zgodbe otrok in je spoznal, da je bival v tej noči Kristus nn osamelem barju in je privedel k njim tiste, »ki je njih nebeško kraljestvo«. (Edzard II. Schaper.) n hL Univ. prof. dr. M. Kos: Prvo krščanstvo med Slovenci skalovje salzburškega (»rajskega hriba. Njegov opat in hkrati sulzburški škof je od leta 767 Virgil, Irec po rodu. Samostanski značaj ima prvo misijonstvo med Slovenci. Misijonarji so duhovniki-redovniki, po večini člani ali pa v najožjih zvezah s samostanom pri sv. Petru v Salzburgu in njegovim predstojnikom Virgilom. Iz virov, ki jih je dosedanja literatura prezrla, smo mogli dognati nove podatke o prvih glasnikih krščanske vere med karantenskimi Slovenci. Ti nam vseskozi potrjujejo, da so prvi karantanski misijonarji stali v tesnih zvezah s samostanom pri sv. Petru v Salzburgu. Mnogi njih spadajo v ožjo okolico škofa Virgila, med njegove najožje zaupnike in svetovalce. škof Virgil ie bil Irec. V karantanskem mi-sijonstvu ga rodi tradicija njegove irske domovine. Irsko-anglosaška cerkev je širila krščansko vero z vse drugačnimi sredstvi kot tedanja oficielna frankovska cerkev, s katere in nje prednikom Bonifacijem je prišel Virgil celo v nasprotstvo. Ne z mečem in nasiljem, kot na primer prav ob istem času Kari Veliki in njegovi pomagači med Saši, marveč s prepričevalno propovedjo božje besede in milosti je dosegal Irec ali Anglosas svoje velike misijonske uspehe. Korespondenca, ohranjena med znamenitim učenjakom karolinške dobe Anglosasom Alkuinom in Virgilovim naslednikom na salz-burški stolici Armon nam odpira nazoren vpogled v smernice inzularncga misijonstva, praktično prilagodenega tudi v slovenskem misijon-stvu. >Bodi propovednik resnice — piše Alkuin leta 796 Arnu — ne pa izterjevalec desetin, kajti novo dušo je treba rediti z mlekom apostolske pobožnosti, dokler ne doraste, se ne utrdi in postane krepka za sprejem navadne hrane. Desetine so, kot pravijo, izprevrgle vero Sasov.c Pod Alkuinovim vplivom je šel Salzburg tudi glede desetine na roko, da bi med Slovenci lažje širil krščansko vero. Desetina je dajatev, ki jo ie sprva dobivala cerkev in je znašala deseti del vseh pridelkov. Da bi se lažje sprijaznili z novo vero, Slovenci sprva niso bili dolžni plačevati polne, to je po cerkvenem pravu določene desetine, marveč manjšo, ki so jo, ker je bila t navadi med Slovenci, imenovali tndi »navadno desetino< ali »desetino po običaju Slovencev«. Te za Slovence v salzburški vladi-kovini veljavne desetinske uredbe so se razširile pozneje tudi med zapadnimi Slovani, Madžari in skandinavskimi narodi, šele v drugi polovici 11. stoletja, ko je bilo krščanstvo med Slovenci že toliko utrjeno, da se ni bilo bati več za njegov obstoj, je salzburški nadškof Gebhard (umrl je leta 1088), ki mu je bila tudi sicer finančna okrepitev podrejene mu cerkve pri srcu, začel zahtevati od Slovencev pravo ali zakonito desetino, to ie natančno po cerkvenih predpisih določeni deseti del poljskih pridelkov, živine, vina in drugega. Toda še vedno ne brez upiran ja od slovenske strani se je salz-burškemu vladiki to posrečilo. Navzlic posebnim metodam irsko-anglosaške misije in navzlic posebnim ugodnostim, ki so jih ob uvajanju krščanske vere bili od strani Salzbur-ga deležni Slovenci, z vpeljavo krščanske vere med naše prednike vendar ni šlo tako lahko. Politični motivi se tu prepletajo s povsem razumljivim oklepanjem stare vere v bogove. »Spreobrnitev Bavarcev in Karantaneev« nam ne govori le o uspehih prvih krščanskih misijonarjev med Slovenci, marveč razpravlja tudi o uporih naših prednikov, naperjenih proti krščanskim misijonarjem, s katerimi vzporedno gre seveda politično zavojevanje naše zemlje od strani Nemcev Prvi po imenu znani misijonar, ki je prišel v Karantanijo, je bil Majoran, spremljevalec tretjega po imenu znanega slovenskega kneza iz Borutove dinastije, Hotimira, nastopivšega vlado okoli leta 752. Tudi Majoran je bil član samostanske družine pri sv. Petru v Salzburgu. Nemara pod vplivom svojega spremljevalca se je Hotimir odločil zaprositi salzburškega škofa Virgila naj obišče, kot pravi »Conversio Bagoriorum et Carantano-rume, njegov narod. Virgil mu pa ni mogel ugoditi z osebno navzočnostjo, marveč poslal mu je pomožnega škofa Modesta ter z njim vrsto duhovnikov višje in nižje vrste. Ti so posvetili med Ka-rantanci cerkev pri Gospe Sveti, cerkev na Lurn-feldu (tam, kjer stoji v bližini mesta Spittala na Zgornjem Koroškem cerkev sv. Petra imenovana >im Holz«) in pa še cerkev, ki je stala po pričevanju naišega vira v kraju imenovanem >ad Un-drimas^: in ga danes iščemo v okolišu mest Juden-burga in Knittenfelda na Zgornjem Štajerskem Že okoli leta 763 je pa prvi škof karantanskih Slovencev Modest umrl. Po sporočilu je bil pokopan v cerkvi pri Gospe Sveti, ki je bila prejkone njegova prestolnica. Sarkofag, ki ga označujejo danes kot Modestov grob, je bil po novejših raz-izkavanjih prvotno oltarna miza, nastala ▼ 8. ali 9. stoletju. Stoji še danes v gosposvetski eerkvi in je pri romarjih v veliki časti. Lesena tabla s slovenskim napisom »Svetega Modesta Svetinje se tukaj hranijo. Leta 780<, ki je nekdaj stala ob nagrobniku, je danes kajpak morala dobiti svoje Jezero Obicmsee na Bavarskem. »Spreobrnitev Bavarcev in Karantaneev« (Conversio Bagoariorum et Carantanorum), tako je naslov knjige, ki je letos izšla v založbi Znanstvenega društva v Ljubljani. Naslov ie enakoglaseč z naslovom anonimnega spisa, ki je nastal leta 871 in razpravlja v desetih od svojih trinajstih poglavij o načinu, kako so se pod vodstvom salzbu rških misijonanev oprijeli Slovenci v stari Karantaniji in Panoniji krščanske vere in na kak način je Salzburg med njimi v 8. in 9. stoletju uredil cerkveno organizacijo. Rad sem ustregel uredništvu »Slovenca«, ki me je zaprosilo naj za njegovo božično številko podam čitateljem glavne izsledke svoje knjige in drugih svojih razprav, v kolikor se tičejo prvega krščunstva med Slovenci in na ta način seznanim z enim najvažnejših problemov naše starejše preteklosti tudi one, ki bi jim omenjena knjiga in hkrati nova -izdaja spisa o »Spreobrnitvi Bavarcev in Karantaneev« nemara ne prišla pred oči. Cerkev ▼ Krnskem gradu, r ozadju Gospa Sveta. S prihodom naših prednikov v novo domovino ob koncu 6. in v začetku 7. stoletja je tedanja krsčanska cerkvena organizacija na obsežnem ozemlju med srednjo Donavo in zgornjim Jadranom propadla. Poudarjam cerkvena organizacija, ne morda krščanska vera; ta se je mogla pri ostankih romanskega in roma-niziranega prebivalstva v več ali manj motnih oblikah ohraniti tudi v razdobju preko dvesto let, ki so potekla od onih časov, ko beže škofje iz stare Emone ali Celeja, iz antičnega Virunu-ma ali Teurnije, pred grozečimi slovanskimi in obrskimi navali v varnejše zavetje Italije in Prlmorja, pa vse do druge polovice 8. stoletja, ko uvajata Salzburg in Oglej znova v Vzhodnih Alpah in na sosednjih kraških tleh krščansko vero. Skozi dvesto let imamo komaj par bornih podatkov o krščanstvu na slovenskih tleh. Epizoda je ostal poizkus sv. Amanda, škofa v danes holandskem Utrechtu. Zitje o njem je njegovo prizadevanje zavilo v pobožne besede: »Slišal je sv. Amand, da so Slovenci zamamljeni od prevelike zmote in da jih tišče hudičeve vezi, zato je upal, da bo tamkaj dosegel palmo ran-Čeništva. Sel je preko Donave in obšel tamkajšnje kraje, s svobodnim glasom pridigajoč ljudstvu Kristusov evangelij. Le malo jih je pa prerodil v Kristusu, in ker je tudi spoznal, da mu delo ne donaša sadu in mučeništva, ki ga je vedno iskal in še ne dosegel, vrnil se je naznj k domačim ovčicam.« Danes moramo reči, da ne izvira ta prvi poizkus misijonskega dela med Slovenci iz dobe okoli leta 630 — čigar tisoč-tristoletnico bi mogli torej praznovati — le iz verske vneme utrechtskega škofa, kakor nam to hoče prikazati pobožna legenda. Znano nam je, da je prav tedaj navalila na slovensko zvezno državo, ki jo je med srednjo Labo in zgornjo Savo ustvaril kralj Samo in v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Alpah, ogromna koalicija germanskih narodov, hoteč uničiti Sa-movo državno tvorbo. Po času vzporedno s politično akcijo gre verska sv. Amanda. Poraz, ki ga je kmalu doživela germanska protislovanska zveza je pač prekinil ali onemogočil prvo krščansko ekspanzijo med Slovenci. Pobožen vir pripisuje njen neuspeh spoznanju svojega ju-uaka, češ, da se mea Slovenci ne da doseči mu-čeniška palma. Sele kakih stodvaj«et let kasneje je, hkrati z novo in topot posrečeno politično in vojno akcijo Nemcev, moglo pridobiti krščanstvo med Slovenci trdnejša tla. Kratek čas pred letom 743 so prišli karantanski Slovenci pod nadoblast Bavarcev in nedolgo zatem z Bavarci vred pod frankovsko. Politični priključitvi sledi kmalu verska. Knez Borut, ki je pripoznal sosednje Bavarce za svoje vrhovne politične gospodarje, sam še ni bil kristjan, pač pa je dal na krščanski način vzgojiti in krstiti svojega sina Go-razda. Politična uvidevnost in preračunljivost in nemara tudi nemški pritisk so bili pač pog a-vitni momenti, da se je knez Borut moral odločiti k temu koraku. Kakor Gorazd je bil kristjan tudi Hotimir, ki je po triletni Gorazdovi vladi postal knez karantenskih Slovencev. Iz okolja bavarskih cerkva prehaja prvo krščanstvo med naše prednike. Na otoku Her-renehiemsee sredi zgornjebavarskega t.hiem-skega jezera prejmeta Gorazd in Hotimir krst in krščansko vzgojo. Iz Salzburgn izhaja v sledeči dobi večji del misijonskega dela v slovenski Karantaniji. Tamkaj je tedaj sedež škofa v samostanu pri sv. Petru, tesno prislonjenem pod mesto na bolj skritem kraju, v zakladnici gospo-svetske cerkve ... Smrt Modestova, prvega pokrajinskega škofa med Slovenci, je prejkone zrahljala še mlado krščansko organizacijo v Karantaniji in dala povod, da se je vzdignila protikrščanska stranka v deželi Desetletje od približno leta 763 do po letu 772 spada med najiiurnejše v starokarantanski zgodovini. Dogodki se vrste v dramatičnem poteku v nagli zapovrstnosti. Knez Hotimir zaprosi za novega škofa. Upor protikrščanskih Slovencev njegovo namero omogoči. V deželo pride le duhovnik Latinus. Njegov prihod pa je nemara zopet vzdignil pristaše stare vere in reda, nakar se mora Latinus umakniti. Sledi še par poslanstev krščanskih misijonarjev, toda tudi ti niso, mogli mnogo opraviti. Smrt kneza Hotimirja, ki je bil vnet pospeševalec nove vere, je pa privržence stare opogumila do nove velike vstaje, tako da se vež let ni mogel prikazati med Karantance krščanski misijonar. Bilo je to nekako v letih 7(59—772. Šele nastop bavarskega vojvode Tasila leta 772, ki so ga pri tem mimo verskih intere-resov vodili nedvomno politični, je končno pre-okrenil svoj položaj Nemcem in Salzburgu t ko rist. Dramatična borba za nli proti veri očetov v bogove, za politično svobodo ali pokoritev pod Nemce, za Borutovo krščanstvu in Neniceni pri jazno dinastijo ali proti njej, je odločena z orožjem Nemcem in krščanstvu v korist. Lakonično poročajo k letu 772 salzburški letopisi; »Tasilo je premagal Karantancec. Globoko so se naši nemški sosedje zavedali, za kako veliko odločitev je šlo leta 772 ▼ Karantaniji. Ko je Sel bavarski vojvoda nad Slovence, ga vneto vz|>odbuja neka poslanica: »Pagani in ajdje ao tisti, ki ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo malike. Gospod naj bode s Tasilom! Gospod naj podeli zmago Tasilu in vsemu njegovemu ljudstvu, kakor jo je dal kralju Konstantinu, ko mu je pred bitko na nebu pokazal znamenje križa.< Politični torej in ne le verski so bili motivi, ki so v drugi polovici 8. stoletja vzdignili del naših prednikov v borbo proti Nemcem. Okoli 770 se je zdelo, da bodo vse one posebne metode irsko-anglosaške cerkve, s katerimi je ta skušala pridobiti med kara vanskimi Slovenci kar največ privržencev, zaman. Zdelo se je, da ne bo koristil tudi oni posebni driavno-politični položaj, ki so ga Nemci morali pustiti knezu Borutu in njegovim naslednikom v Karantaniji. »Conversio--sicer pravi, da so Bavarci zaobljubili in podvrgli Karantance. Toda navzlic temu ni smatrati položaja karantanskih Slovencev enakega suženjski pokoritvi. Nasprotno, med Bavarci oziroma Franki na eni in karantanskimi Slovenci na drugi strani je obstojal neke vrste pogodbeno določen odnos. Slovenci so obdržali kneze domače dinastije, le ti so smeli nastopili oblast — ako so za to naprosili Karantanci — samo z dovoljenjem Nemcev, nakar šele so jim Karantanci podelili kneževsko dostojanstvo. Znani in znameniti obred vpeljave in umeščanja koriških vojvod sega nazaj že v dobo, ko so si Karantanci v dogovoru z Bavarci oziroma Franki uredili odnos do svojih novih vrhovnih gospodarjev. Slovenska Karantanija je torej v časih, ko so začeli v deželi misijonarji širiti krščansko vero, uživala neke vrste samoupravo. Politični položaj karantanskih Slovencev ni v zgodovini frankov- Grob st. Modesta v cerkvi pri Gospe Sveti. ske države osamljen. Podobne razmere najdemo še pri nekaterih drugih negermanskih narodih ob mejah frankovske države. Prav tako kot Slovenci obdržali so na zapadu tudi po frankovski pokoritvi svoje domače kneze Bretonci in Baski, na vzhodu pa zavzemajo karantanskim Slovencem podoben položaj slovanski Obodriti in Veleti. Delna samostojnost torej, ki so jo Slovenci v Karantaniji uživali tudi še po politični priključitvi na Nemce, tudi ni bila v stanu pridobiti ves narod za nemški kurz in vero Nemcev. Krščanski smeri, ki je obenem bavarskofrankovska, nasprotujejo velikaši, ne le iz verskih, marveč tudi iz političnih razlogov. Politika vojvodske rodbine Gospa Sveta. jim ni v3eč. Opiraje se na vero očetov upirajo se krščanstvu in nastopajo s tem proti nemški politiki. Vstaje se ponesrečijo. Stranki velikašev se namera, stopiti na mesto neniškofilskih vojvodov, ne posreči, morajo se vdali, posebno še, ko so zmage Karla Velikega nad Otiri ob prelomu osmega v deveto stoletje uničile vsako nado na osamostojitev Karantanije v verskem in (Kritičnem oziru. Zaenkrat je Kari Veliki v svoji politični uvidevnosti in modrosti pustil Karantancem še neke vrste samoupravo z vojvodi domače krvi na čelu. Borba proti krščanstvu in proti dinastiji usmerjenih velikašev tvori historično ozadje znane pripovedke o knezu Ingu, ki nam jo sporoča prav naša »Spreobrnitev Bavarcev in Karantaneev«. Po svojem imenu povsem fabulozni knoz Ingo je dal sužnjem, ki so bili kristjani, postruči v pozlačenih posodah, njihovim gos|>odarjem pa, ki so bili še neverniki, je dal pred hišo jesti in piti v počrnelih posodah. Na vprašanje teh, zakaj tako ravna, je ingo odgovoril: nisto vredni, da ste v družbi onih, ki jih je že očistil krst, marveč uživajte jed pred hišo kot psi. Nato so se neverniki dali podučiti v veri in krstiti. Pripovedka odraža politične, verske in socialne razmere v Karantaniji v drugi polovici 8. stoletja. Gospodarji neverniki so ie omenjeni velikaši. Pri krščanskih sužnjih je pa res misliti na one, ki so bili ob času karantanskega pokristjanjevanja hlaj>ci ali sužnji v deaeli. Som spadajo tudi potomci krščanskega, ob prihodu Slovencev zasužnjenega, večinoma poromanjenc^a prebi\al-stva: Vlahi ali Lahi, kakor so jih Slovenci imenovali (njihova sled Se danes v krajevnih imenih kot Lahovče, Laška vas, Vašiiije itd). Vlahi so bili kristjani in so svoje krščanstvo, vsaj v motni obliki, obdržali tja do 8. stoletja, ali pa s« ob ponovnem pokrščevanju dežele preje ali rajo oprijeli krščanske vere kot Slovenci, njihovi go-s|K>darji. V dot>o nasprotja ined hlapci, ki so kristjani, in velikaši, ki se drže še stare vere, sega izvor še danes znane slovenske besede »kršče-nica« v pomenu »dekla«. Pomen je obveljal tudi še potem, ko »o se pripadniki stare vere v bogove že pokristjanili. Ingova pripovedka je dokaz, da je tudi po krvavo končanih protikrščanskih vstajah bilo Se dovolj pristašev stare vere in z njo seveda tudi nasprotnikov tujcev — nosilcev nove vere. Ko so je za časa Ljudevika Posavskega dvignil drugič del karantanskih Slovencev, skupaj z nekaterimi hrvatskimi in srbskimi plemeni, v borbo za politično svobodo in je nemškemu orožju podlegel, je bilo konec tudi državne samouprave karantanskih Slovencev. Po letu 828 zagospodarijo na mestu domačih knezov karantanskim Slovencem nemški grofje. Sledi sistematična cerkvena organizacija, vzporedno z njo prvi močan germaniza-eijski val pokristjanjevanja preko naše zemlje, od osrčja Alp pa vse do gozdov okoli Blatnega jezera. Konee kristjanizacije pod nemškim vodstvom in germanizacije na vzhodu pa je povzročilo veliko in zmagovito slovansko gibanje proti Nemcem pod vodstvom velikomoravskega Kastisla-va in panonskega Koclja. Hkrati je Metodov prihod v Spodnjo Panonijo leta 869 privedel do prevrata v cerkveni pripadnosti te pokrajine. Metod in njegovi učenci so z bogoslužjem v slovanskem jeziku in s slovenskimi knjigami izrinili salzbur-ške duhovnike in njihovo narodu nerazumljivo li-turgijo na latinskem jeziku. Slovanska nadškofija od Morave do Srema, samostojna slovenska kneževina v Spodnji Panoniji, politična in cerkvena neodvisnost od Nemčije in Salzburga, zato pa politična in nacionalno-teritorialna zveza med severnimi in južnimi Slovani ter konec pritoka nemških kolonistov in duhovnikov — to so ogro.nni uspehi, doseženi v dobi kratkih par let, ki so morali vzbuditi najhujše nasprotovanje in srd pri Nemcih. Tudi Salzburg se je zdrznil. Kaj ko bi s« nova Metodova arhidieceza razširila tudi v Alpe, kaj ko bi tudi tu, kot se je to že zgodilo v Panoniji, slovanski jezik in črke, Izrinile latinski jezik in latinske črke v cerkvenem bogoslužju. Poplava slovanskega vala preko celotnega »karantanskega« ozemlja se je mogel Salzburg i>o pravici bati. Da bi ga zajezil, poslužil se je mimo druge.ga tudi orožja s peresom, dal jc v spomenici, ki jo danes imenujemo »Spreobrnitev Bavarcev in Karantaneev« zapisati in pribiti pravice in zasluge salzhurške cerkve med Karantan-tnnri in v Karantaniji. Slednje pa v drugi |>olo-vici 9. stoletja, ko je sj>is nastal (leta 871), ni |>o-mnnjalo le mogoče Slovenrev tn pokrajine ob zgornji Dravi ali zgornji Muri. Karantanci so v oni dobi Slovenci vobč,e, Karantanija je Slovenija od izvirov Drave do Blatnega jezera. IMS« iiS Med božičem in Pjerhto pri Ziljanih Poletna soočava, razlita po slovenski ziljski dolini, pričenja resno pojemati že v prvi polovici septembra. Noči postajajo hladnejše, podnevi pa se mora ziljsiki kmet kaj- zavrteti, da kratkotrajno in red,ko sončno prigrevico kar najbolje izrabi za košnjo in sušenje zadnje ota-ve kje v višinskih seuo/.etih. Po nekaj deževnih dneh je vsepovsod čutiti odmiranje žarovite sile poletja, a nad vrhovi dreves ee že oglaša veter, ki je jesensko zamolkel. Zašel je v dolino iz planin, ki jih je gorska jesen že zavila v svojo večno meglo in veter. In med prvimi znanilci ziljske je-seni »o konji in krave, ki se v .septembrskih dneh vračajo s planinskih pašnikov v domače hleve. A za teden dva ali tri preobrazita ziljsko dolino v jesensko podobo dež in veter, ki se utrgata «laj od Dubrača, zdaj od Ojstrnika ali Gorjanških planin. Tja okrog Vseh svetih je jesen v Zilji v najlepšem razodetju. Vsa narava se je nekam izjasnila, postala je v svojean jesenskem uboštvu presunljivo prozorna: človeku odpira svojo naj tišjo bit in ga opozarja na predmete in zemeljske vzpetine, ki jih sredi poletnega razkošja in razrasta ni bil lo dano videti. Obrisi zemlje so določnejši in izrazitejši in še /.rak je kakor otipljiva jed. Sredi take ziljsko-jesenske prosojnosti se je morda rodil slikarski genij v avstrijskem umetniku VViegele, ziljsikom Slovencu po rodu ... Od ziljskih poljskih opravkov, ki so čedalje bolj redkejši, preostane med drugim maje-n jo turščice, ki mineva v vsesplošni razigranosti veselih in šaljivih Zi.ljanov. Potem se delo izgublja v razna brkljanja po hiši in hlevu, dokler ne zapade sneg. Tedaj pohiti Z.iljan s sanmi v planinske semo/eti, od koder spravi v dolino seno, ki ga poleti ali jeseni zaradi prestrmih in vegasti.h i>otov /. vozom nikukor ni mogel. Sicer pa vlada v delavnici zlljskega kmeta pomenljivo zimsko zatišje. Kajti zima. čas velikih besed in dejanj, je odprla duri na stežaj in skozi nje so že pričele vhajati čarovne skrivnosti. dobri in zla duhovi, zimski koledarski svetniki in noči prepolne svetlih in temnih dogodkov. Zdaj v globoki zimi se je Ziljan poslovil od narave, da bi zaživel z njo na prazničen način. Noben letni čas ni tako prepleten z raznovrstnimi običaji, verami in vražami, ki eo izve-čine svojstvena /.litina davnega primitivno-re-ligioznega in krščanskega sveta, kot ravno zimski čas, ki se v njem kinetski človek spričo brezdelja neovirano prepučša različnim fantazijskim tokovom, ki jih »počenjajo tn uravnavajo pri hodi svetniških iu božjih postav ter tajnostnih zimskih duhov. Ako hočemo odgoneti ti posamezne letne običaje, ki žive na kmetih v najver nejši podobi, tedaj leta ne smemo razdeliti po koledarju v mesece aH pa v določene letne čase, ampak v večja obdobja s posameznimi viški, prazniki, okrog katerih so se izoblikovali običaji. Obseči moramo torej vso praznično dotbo, nc zgolj posamezen praznik, in skušati iz nje izluščiti običaje in ugotoviti, v katerem letnem času je prav z« prav njih resnično inesto. To pa naj bi bile poglavitne smernice na.rodoslovcu v posebni razpravi, naš današnji namen je le. spoznati v glavnih obrisih slovenske običaje kot so se ohranili v prelepi in nam v>sem še zmerom premulo znani ziljski dolini na Koroškem. S prvo advcntuo nedeljo, bolje s sv. Andrejem. otvori ziljski kmet zimsko pra/.niono dobo. Advent so imenovali stari Ziljani »zuat čast, svitamico al naslednje leto kar najbolj plo-donosno in srečno. Z-iljsku zima pa je tudi ples mrtvih duš, ki se v praznični, sveti zimsiki noči vračajo na zemljo in obiskujejo svoje nekdanje domove. Zato je ziljska sveta noč posvečena spominu umrlih. Na premnogih grofieh za žarijo plahe lučke. In v običaju polaganja kruha v bolvkov kot. je dovolj razločno viden kult mrtvih. Božič v Ziljski dolini pa se takole pričenja: Na sveti večer pogrnejo mizo s sncžnobclim prtom. Nato položijo nanjo dva hleba kruha. In pravijo: »Da bo sv. Duh pr' kruli!' (Vsak kruh, ki je na Koroškem na mizo položen, se imenuje »mizn.jnk«, ne samo božični!) Za mizo v bohkov kov postavijo pinjo (pinco). da ne bi zli duhovi, ki v božični noči obletavajo hiše in hleve, česo »zacoprali«. Hkrati naj omenim, da je bila v Zilji svoječasno ta navada: Ako je na primer kdo vstopil v hišo, kjer so v panji medli mleko, je vedno pozdravil: »Bug dej ten duober čes...«, pozdrav, ki se 7 njim začenja pesem /iljskega Visokega reja. Ta običaj dandanes ni več ohranjen, le ponekod, kjer domu jejo stare gospodinje, najdemo pinco za mizo. Dalje postavijo na ziljski božični večer pod mizo lek (otrobe) in repo (peso), oboje v eno posodo, v drugo posodo pn narežejo toliko koščkov kruha, kolikor je glav živine, v vsak kruh pa dajo še osoljen »strok« česna. To v božični noči žegnano jed da gospodar zjutraj na praznik živini, šele po tej božični jedi pride nn vrsto vsakdanja krma. Kip zazvoni avemarijo, vzame gospodar kadilnico z gorečim ogljem, nanj natrosi špeik in birih (kadilo), gospodinja v/ame hleb kruha in na njem hišni k!|UČ, sin ali hči pn posodo z blagoslovljeno vodo. In družinska procesija gre okrog hiše, obišče hleve, kašče, »kratka vse prostore, pri tem pa moli rožni venec, kadi in škropi. Ko se povrnejo v hišo, položi gospodinja tretji hleb na mizo, gospodar kadilnico pod mizo, nato pa vsi pobožno pokleknejo pred božične jaslice in molijo tri rožne vence ter vse liišne molitve. Po praznični večerji mine čas do polnočnice ob prepevanju starih božičnih pesmi (koled): »Je angel priletu z visokih nebes, }e lepo znžbižgu. še ljepše zapeu. 7„ikaj ne bi žbižgu. zakaj ne bi pen, k' je Ježeš med nami sem lahko vescu. Tan gori na gori tri mizce stajo, k' z zuatnn in srebran pavlječane so. Tan gori na gori tri tučre garo. ki virnan dušican pripravljeni so. Tan gori na gori Marija Klačo, Usmiljanga Jež,ša na rokah držo.« Pod mizo postavijo na božični večer med drugim ludi zvonec, ki se ga ne sme do sv. Troh kraljev nihče dotekniti. Spominja naj vse te praznike družinske člane miru, ki naj vlada drugo leto v hiši. Preden odidejo k polnočni-ci, pogrnejo mizo z gospodarjevo nedeljsko obleko. Tatovi, ki se o praznikih ponavadi klatijo in prežijo okrog hiš, naj vedo, da je gospodar doma. Za Božiič pečejo v Zilji poseben božični kruh, imenovan »kvacni kruh«. Zunaj je bel, znotraj pa črn, ker je iz kvoc, to je iz stihih hrušk, dalje iz fig in rozin. Stari Ziljani so poznali še en poseben božični kruh »ajčnjalt«. 1 >aues ga ne pečejo več. S Ziljska Pjerhta. (Po fotografiji narisal Kr. Gorše.) Na drugi božični praznik, to je na dam sv. Šlefuna, jezdijo Ziljani v Strujo ves, kjer je farni patron sv. štefun Pred cerkvijo blagoslovi duhovnik zbrane ziljske konje. Med Božič in Pjerhto (sv.Tri kralje), je ra/.pet prevažen in pomemben čas, čas dvanajstih dni i.n noči. Za št. Janžom, na katerega no-rfijo Ziljani v cerkev blagoslovit vino in mošt, privihra »šaplu«, dan nedolžnih otročičev. »šap-la« velja v Zilji za dan nesreče, zato se tega dne ne sme gnati živine v planino ali kam drugam, pa tudi nobenega nevarnega dela v gozdu se ne sme nihče lotiti. Prav znto pa se tega dne vošči srečo. Vsak ziljski otrok že zvečer pred r.šuplo« pripravi smrekovo vejico in vrečico za darila, samo da bo zjutraj tned prvimi tepež-karji. Botre morajo tega dne obdarovati svoje liirmance in krstnike s posebnim darilom, s kakim predpasnikom na priliko, z denarjem ali I>ecivom, ki se imenuje »šapla«. Dekle moro darovati fantu, s katerim je šla na žegen v »Prvi rej«. Zvečer »šapajo« fantje. Zadnjega dne v letu, na Silvestra, pa je že <>i>oldne delopust. Pričenja se namreč »bandru nje«, menjavanjej poslov. Zvečer gredo kropit okrog hiše kot na sveti večer. Po večerji, ki je boljša kot običajno, se »trunčva«. Po klopi ali mizi poveznejo devet posod. Vsaka posoda zakriva devet različnih stvari, ki ima vsaika svoj pomen. Tako na primer skriva ena posoda rinč-eo, ki pomeni poroko. Druga skriva muašno, kar znači denarnico ali bogastvo. In dalje po vrsti: patnnošter (duhovnik, nuna ali pobožuost), ključ (gospodarstvo), smrekova vejica (srečo in veselje), punčka (otrok), cula (slovo od doma), glavnik (vdovec), ogel (smrt). Vsak član družine dvigne trikrat zapored posodo. Ako torej odkrije trikrat zapored isto stvair, ga bo tedaj gotovo doletela tista usoda, ki jo odkriti predmet oznanja in prerokuje. Ta novoletni orakelj v obliki igre je zelo dragocenega narodoslovskega pomena. Mimo Zilje in šc katerega kraja na Koroškem je ta novoletna igra v podobni' obliki ohranjena le še v Litvi, v v-zhodni Pnisiji ter v Rusiji pod Uralom. Nanjo je pri nas opozoril dr. Ivan Grafenauer. (Časopis za zgod. in narodopisje, istoj! Ne bo« nam nčla!« In že je bil cerkovnik tik nje. zgrabil jo je za roko in ji potegnil golega Jezuščka izpod predpasnika. Vsi smo se strnili krog Lenke, ki je stala pred nami povešenih rok in oči. »Vse slabo sem ti že prisodil. Lenka,« je rekel učitelj, »a dn si tako hudobna, vendarle nisem mislil. To je prav navaden zločinski božji rop, rop vpričo Najsvetejšega, kar si ti zagrešila. Zdaj pa moraš nazaj k cerkvi! Kazen že dobila.« In ko je Lenka še zmeraj nepremično stala pred nami, jo je cerkovnik močno zgrabil za roko in jo potegnil naprej. Videl sem le njeno sklonjeno glavo im njen bledi, prestrašeni obrazek. Jako sem se pa čudil, da nisem videl nobene solze. Nasprotno — njeno lice je bilo ko okorelo in kot bi bila mrtva, se je pustila vleči cerkovniku po stezi. Ko smo bili blizu vasi, smo videli ljudi, ki so stali ob cesti in so nas pričakovali. Otroci so govorili o hudih kaznih, ki bodo brez dvoma zadele Lenko. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: s steze, ki vodi od župni.V a navkreber v vas, je stopil župnik. Videl sem, kako je kaT obstal, a se nam nato počasi bližal. Sprevod se je ustavil in župnik je vprašal s svojim spokojnim glasom: • »Kaj pa imate? Ali se je mali kaj zgodilo?« »Zgodilo? Nič.« je zavpil cerkovnik. »Hudoben. ničvreden otrok je to. Vsa šola, vsa vas bo rudi nje na slabem glasu.« Im zdaj sta poročala o vsem zdaj učitelj zdaj cerkovnik. Meni je ves čas divje utripalo srce prav do vratu in moje oči eo pozorno strmele v župnikov obraz. Videl sem, kako so bile njegove poteze spočetka resne in žalostne. A ko je nato učitelj povedal, kako je Lenka z Jezuščkom v naročju sedela v seniku na kladi in kako so one tri prepevaje skakale krog nje, je na župnikovo lice legel veder smehljaj, fn Eotem sem nenadoma zagledal, kako se je mala, el« Lenkina ročica oprijela črnega talarja, kakor da išče pomoči. Im ničesar drugega ni bilo videti ko to zbegano, onemoglo ročico, ki je iskala varstva. Za hip je bilo vse tiho, nato (o župnik položil svojo roko Lenki na glavo in dejal: »Kaj si pa mislila storiti z Jezuščkom, Lenka? Zakaj si ga pa vzela iz hleva?« . Tedaj so se prve solze potočile iz Lenki nih oči in ihte je povedala, držeč se opiroč za talar: »Jaz sem se — hotela — z Jezuščkom — samo malo — igrati — ajatutaja — po ga dati — spet — nazaj ...« Župnik je prikimal in smehljaj se je spremenil v radosten in glasen smeh. »Mislim,« je dejal cerkovniku in učitelju, »da ta stvar ni tako huda, kakor je videti. Le prepustite memi vso zadevo. Lenka bo nekoč prav dobra mamica, ki ji bo Ik>g podaril rano-so olrok. s katerim se bo mogla igrati ajatutaja. Ne dajmo si lepega, božičnega praznika motiti s tem razburjenjem!« Pristopil je k cerkovniku, mu vzel Jezuščka iz rok im rekel: »Tako! Zdaj naj l^nka nese Jezuščka spet nazaj k Mariji in Jožefu in naj ga položi v jaslice.« Potem ga je dal Lenki v roko, jo prijel za drugo roko in šel z njo skozi vas in v cerkev. Molče in obotavljajo sta šla cerkovnik in učitelj za njima Mi otroci smo bili pa kar ve-solo ganjeni. Zakaj; župnikove besede so nam bile ko evangelij tn čebljali smo vso pot im šli z njima nazaj do cerkve. Ko smo stopili vanjo, smo utihnili in občutili smo svečan praznik. Zakaj, videli smo, kako je župnik vodil Lenko k hlevcu, kako je Lenka pokleknila in položila Jezuščka na slamnato posteljico. Nato je bilo njeno lice vse srečno in blaženo. (Jakob Kneip.) Kil,»Mit Sk»'JBt(®l teiiu&m* st.fc Mroanfli " iS&SJn-S . »f. SillllL i K V £ T U U Jezusovo rojstvo veliki filozofi, pisatelji, politiki, vojskovodje, katerim se pripisuje genialnost, imeli izredno veliko fantazijo, Kant jo je imel, ko je ustvarjal »Kritiko čistega razuma«, prav tako Hegel, ali Newton in Bergson. Isto bi se dokazalo pri takih osebnostih kakor Bismark, Gambetta in Cavour. V književnosti kažejo to lastnost predvsem Shakespeare in drugi, v vojskovanju pa Napoleon in tudi drugi. Ustvarjajoča moč, torej genialni instinkt, pokazuje povsod veliko količino fantazije, ki ga preveva. Ni to vprašanje podedovanosti, niti vprašanje ugodnega miljeja. Genij je bolj nekaka skrivnostna iskra, v kateri tiči nekaj božanskegal In prav zato se ne da opredeliti. Velika razlika me-d talentom in genijem je v tem, da talent more izkoristiti samo že dane možnosti, genij pa nove možnosti šele ustvarja. Nikdar genij ne ustvarja na teoretičnih momentih. Genij namreč intuitivno ve, da življenje, če hoče kaj učiti, obstoja v spoznanju, da >o pravila samo zato tu, da jih nekdo zlomi, ter da na« izkušnje vedno znova silijo, da zanikamo to, kar smo na teoretični način dognali in oznanjevali. č« smo fantazijo označili kot glavni moment pri genijalnosti, vendar ni edina sestavina. Fantazija mora, če hoče pripeljati k genialnosti, iti družno z logično silo pretehtanosti ter zavestjo vsemoči. Prav tako pa človek, ki vsebuje sicer precejšnjo količino teh dveh lastnosti, ne bo nikdar ustvaril velikega, genialnega dela, če ne bo imel tudi še fantazije. Poglejte v naravo in povejte, ali ta princip ne obvladuje vseh čudov tega sveta? Brez teh principov ni mogoč nikak napredek, svet bi brez njih bil enostransko siv in mrk. Onostran neizprosne nujnosti kavzalitete ter tistih dogodkov, ki jih znanost označuje kot vodilne linije življenjskega razvoja, je še cela vrsta »im-ponderabilij«, ki jih ustvarja prav — genij. Pogosto se je prilikovalo ustvarjajoče delo z razvojem človeškega telesnega plodu. Dasi je veliko resničnega pri tem, vendar predhodi rojstvu mojstrskega dela dolga predigra trpljenja. Dolgo časa se zvija umetnik med stiskajočimi konflikti. Jaz sem izkusil to periodo dolgega, s strahom napolnjenega pripravljanja. Potem pa se takoj pretrga napetost ter se rodi bliskoma nova, ustvarjajoča misel, kakor da je prišla popolnoma spon- tano Ni nikakih določenih vzrokov zanjo, pa vem čisto jasno, da je prava. V tej veri se rodi velik entuziazem za njo, ki vpliva brez prestanka, dokler ni misel našla popolnega izraza. In življenje ne more nikdar dati takega zadovoljstva, ki bi se dalo primerjati sreči tega trenutka. td Kult C. M. IVebera v poljski literaturi 18. t. m. je ves kulturni svet praznoval 150 letnico rojstva velikega glasbenega genija C. M. We-bera, komponista opere »Strelca« (»Freischiitza«), »Preziose«, »Oberona« in drugih, ki so svoj čas bile deležne triumfalnih sprejemov po vsem svetu, tako na Angleškem, Francoskem, Ruskem in tudi Poljskem, dp ne omenjam njegovega kulta pri Nemcih samhi Krakovski »Kurjer codzienny« prinaša v zadnji Številki zanimivo razpravo dr. S. Zetkov-skega o tem, kako je Weberova romantična muzi-ka prevzela največje poljske pesnike, ki so jo vsi hodili z navdušenjem poslušat v Varšavo, kjer so igrali »Lovca« in »Precioze«. Mickievvicz je — kadar je le mogel — šel k predstavam, znano je celo, da je takoi po prihodu s potovanja s poštnega voza peš tekel v gledališče. Vpliv Weberovega boja dobrega s slabim vidi ta raziskovalec v Mickiewi-czevi »Improvizaciji«. Prav tako Slovvacki, pri katerem prof. Kleiner vidi vplive Webera v »Bala-dini« in »Kordjanu«. Prav tako je Fredro črpal inspiracijo iz »Precioz« in pozneje Wyspianski (Zlati rog iz »Svatbe« spominja na »Oberona«), Največji Weberist pa je bil Krasinski, ki je naravnost oboževal njegovo muziko: »Ta nima enake na svetu. To je srednji vek, je podobna skandinavskim sagam, v katerih je čutiti še borbe bogov s človeškimi orjaki. To je Ajshil, Shakespeare, to so Nibe-lungi, nesrečna Goethejeva Gretchen.« V tem smislu označuje še naprej Weberovo glasbo kot borbo orkanov, borba duše s satanom... In prav Kra-sirtski je postavil nemškemu glasbenemu geniju spomenik, kakor mu ga nihče ni: »Nebožanska komedija«, njegovo največje delo in eno največjih del poljskega duha, je v svojem prvem delu zavestna dramatizacija Weberove uverture k »Frei-schutzu«, je — kakor pravi revija Kvart. muz. 1932 — naravnost libreto k Webrovi muziki. Za ostale dele pa ga je inspiriral psevdoweberski glasbeni opus: »Zadnja misel Webera«. Tako pomeni gran-diozna »Nebožanska komedija« poljskega romantika S. Krasiiiskega največji spomenik nemškemu glasbeniku C. M. Weberu v svetovni literaturi sploh. td. Preska Vineencija it Rastra ii 1.1474 v beranski podružnici Devica Marija na ftkrilju v Istri. (Fot. dr. Stelfe.) Srečni tisfi, ki so Ga videli hoditi po svojem kraju; srečni tisti, ki so Ga videli hoditi po zemljil Jeruzalem, Jeruzalem, bil si vsebolj blagoslovljen ko Rimi Resnično, resnično, več ti je bilo dodeljeno, Jeruzalem, ti si bil srečnejši! Ti pa, Nazuet, malo mestece judovsko, najmanjše izmed judovskih mest, najjasnejše izmed judovskih mestec, ti boš večno žarel tako, med vsemi mesti zemlje boš žarel, in med vsemi mesti krščanskimi, večno, brez konca med našimi temnimi mesti, med našimi malimi krščanskimi farami! Kdo bo še kdaj pomislil na slavno Reimsko katedralo? Kdo se bo še spomnil, da je kdaj bili? Reims, ti mesto posvečeno! Najkrasnejie francosko mesto I In ni krasnejšega obreda na svetu, ni ga na svetu tako veličastnega obreda, kakor je posvečenje francoskih kraljev, ▼ nobeni deželi ga ni. Toda odkod si, mesto Reims? Katedrala reimska, kaj pomeniš? Kaj sta? Hlev pa ▼ izgubljenem mestečku, hlev v ubogem malem mestečku betlehemskem, hlev je videl rojstvo kraljevske moči, ki nikdar ne preneha, preprosti hlev kraljevsko moč, ki ne preide, moč kraljevsko, ki ji ni konca v vekih vekov, nikdar, hlev je videl rojstvo Kralja, ki bo vladal na veke. V oni zemlji. V Sveti zemljil Charles P 6 g u y. — td. O zadnji Maritainovi knjigi Jaques Maritain je profesor filozofije na pariškem katoliškem vseučilišču, razborit učenjak z mnogimi napisanimi deli, ki v njih na novo razodeva miselno moč tomizma. Glas o tem vztrajnem neoto-mistu je že davno prestopil francoske meje. Njegovo osebno delovanje v ozadju in mogočna ne-volja, ki jo je vzbujal, sta sicer dolgo zadržavali pogled na njegovo poslanstvo, toda zadržati ga nista mogli Danes je Maritain jasna osebna podoba, sugestivna miselnost, nadoseben simbol. Ta človek, ki izredno marljivost veže z milosti polno nadarjenostjo, je priznan najkulturnejši vodja francoskih katolikov. Na svoji poti od Maurassa in Descartesa preko Bergsone do Tomaža Akvinskega, je očistil sebe in francoski katolicizem. Ni povedano preveč, če gledamo v Maritainovem življenjskem razvoju in delovanju zgodovino modernega francoskega katolicizma, Oba sta danes tako močna, da ju priznava ves svet in da n. pr. Maritainea obenem z A. Gideom za dva vrhova sodobne idejne Francije, vodje tomizma in marksizma, ki se okrog njiju zbirajo ustvarjalne sile (glej NRF, april 1936, str. 489). V zadnjem času ni dogodka, ki bi ob njem Maritain ne dvignigl svojega glasu. Igral je važno vlogo že v slučaju Action franijaise. 0 abesinskem vprašanju je uredil in izdal manilest, kjer je zavzel krščansko stališče izven levičarjev in desničarjev. pokroviteljstvo novega politično-kulturnega tednika »Vendredi«. Izraz teh naporov so mnoga dela in članki O svobodi, 0 kulturi in krščanstvu, O zgodovinskih izgledih novega krščanstva, 0 vladanju, O družbi, o človeku itd., ki jim je Maritain položil krono s svojim zadnjim obširnejšim delom o celovitem človečanstvu. (J. Meritain: Humanizme integral, Bubier, Editions Montaigne.) V tej knjigi se tomistična miselnost dotika in veže z najbolj živimi metafizikami današnjega časa. Maritain dokazuje, da se bo na razvalinah meščanskega humanizma dvignilo novo krščanstvo, ki bo svojo moč in realizem črpalo ne samo iz Tomaževih političnih in gospodarskih vodil, ampak predvsem iz njegove antropologije. Novo krščanstvo se bo Slovenska ljudska umetna obrt: domače jaslice, drlo kmečkosa fanta Valentina Sršena (Hrtiovrga Tiuota) iz Dopalc vasi pri Trzinu JASLICE od dosedanjih razlikovalo predvsem po določnejši alnosti in profanosti. Ker fdeal krščanskega sveta ravno tako temelji na razliki med pojmoma sakrali 0 sodelovanju z nekatoliki je napisal programa-tično brošuro Iur l'ind6pendance. Isto je v novem manifestu vpostavil ideje novega reda. V neposred- • i 1 1 i* - _ _ t___J11 t. >Xn A-lr/tn« VMrfl A ni preteklosti je obsodil fašlstično-konservativne katolike s tem, da je skupaj z A. Gideom sprejel analogiji, je srednjeveško krščanstvo le eno med mnogimi zgodovinskimi oblikami, ki ne more nikomur biti popolen vzor. Novo krščanstvo bo to-stranstvo ocenilo mnogo pozitivneje, vsled česar bo časnost vživala večjo in bolj zdravo avtonomijo. To vse pa zaradi mnogo večje pomembnosti človeškega smisla, ki se posebno danes razodeva v živem stvariteijskem sporu, kar je že Tomažu kriterij resničnosti. Ustvarjanje in delovanje kristjanov v tem svetu bo veselejše in mnogo razgibanej, še, ne bo se namreč več razvijalo le v okviru verske enotnosti, ampak bo počivalo na tkzv. pluralizmu vseh pozitivnih ustvarjalcev. S to knjigo je katolicizem povedel veliko besedo. E. K. Luigi Pirandelto: O genija Pred tednom umrli Nobelov nagrajenec Luigi Pirandello je nekoč v pogovoru razvijal tele misli o geniju: ... ... ... Ce bi se dal genij lahko definirati, bi ne bil genij. Vse, kar se da z lahkoto opredeliti, je v nasprotju z genijem. Ta majhen, tako težko opredeljiv nekaj, ki ga imenujemo genij, leži tako daleč izven možnosti našega razumevanja, da se mi krat-komalo težkoči opredelitve izognemo na ta način, da poudarimo ob dejstvu: »Tu j« ustvari al denii«. Devetstodevetindevetdeset ljudi izmed tisoč je absolutno nezmožno razumeti, da je resničnost v splošnem »amo konvencionalna fikcija l|udi. Naše pojmovanje realnosti je namreč vedno odvisno od pojmovanja drugih ljudi. Kaj so gore, drevesa, ce-; ste drugega kakor le prazne besede, ki smo )th mi napolnili s pojmi? In če potem kdo reče, da |a njegova iluzija, če tem besedam vename te menimo, da je lažnik. Velika večina ljudije absolutno nezmožna, da si ustvari pravo podobo o sebi samem. Mi menjamo svoja mnenja o stvareh in narodih tako pogosto, da smo v dvajsetih letih svojega življenja že celo lestvico teh mneni prešli. Vse torej, kar je plod razuma, je tako zelo relativno. Genij je vsak človek, ki ▼ svojem delu sledi fantaziji, ki je v njem dejavna. V literaturi ni nobenega mojstrskega dela, nobenega znaka popolnosti, ki bi se ne mogel na fantazijo, na njeno svojstveno skrivnostno udejstvovanje nazaj reducirati. 0 geniju mora veljati, »da daje večji poudarek na izraz svoje notranje zavesti, kakor pa na kakršnokoli razumevanje s človekom.« V pojmovanju genijev so principi čista abstrakcija. Genij je prepričan, da mu v nobenem oziru ne stoji nihče nasproti ter da ni nihče drugi sposoben prav tako delati ter gledati stvari na isti način. Nasproti stvarem pa ostaje genij vedno v popolni nezavisnosti ter brez ozirov na kakšno korist. Ničesar ni razvoju genija bolj nasprotnega kakor tako imenovani — poklic, kajti, kar človek more misliti v svojem najtišjem kotičku, tega često radi poklicnih razmer ne more izpovedati, ter mora tako žrtvovati svojo misel. Vsako dejanje ,vsako delo in vsako udejstvovanje čistega genija pa je tudi popolnoma svobodno vsake umazane špekulacije po materinih koristih. Fantazija je torej eden glavnih elementov genija. In ta se nahaja na vseh področjih. Prenesite genij na najrazličnejša področja filozofije, literature, politike ali vojski, in videli boste, da so vsi »Hosana!« angelski zbori pojo... Za pesmijo kralji brez kron, pastirji brez čred gredo, vsakemu posebej se je razgorel v škrlat Tvojega uboštva majestat. Tako stojimo krog podob, okorno rezanih v les, in v barvah živih, kričečih, v marsikaterem licu manjka še zadnja rez in na robovih plaščev visečih. Vsa zemlja z mesti, gozdovi in s prapori v bojih postala je Betlehem, vsa zemlja ureja se tiho ob jaslicah Tvojih, radostna v žalostnem času tem. Ne manjka svatb in pogrebov in smeha in solznih oči v tem dolgem, predolgem sprevodu, še smrt jezdi v njem in mrzle zaspance budi ob Tvojem porodu. »Hosana!« angelski zbori pojo ... Za pesmijo kralji brez kron, pastirji brez čred gred6, vsakemu posebej se je razgorel v škrlat Tvojega uboštva majestat. jan Zahradniček, poslovenil Tine Debeljak. (Pesnik je dobil letošnjo nagrado mesta Prage za poezijo, in sicer za zbirko »Žejno leto« ^ Ziznive leto, iz katere je vzeta ta pesem.) Vera s« ne ozira na svet. Trdno stoji sredi burje kakor tudi sredi tihega tlenja, gnitja in razpada. Toda ljudje smo in zato nam ni vseeno, takšni so Ifudje in njihova usoda; kajti ta lastnost je nam prirojena in jo je dal Bog sam. Ne moremo si želeti le, da bi Bog ostal samo nedotaknjen od zlobe in izdaje sveta, temveč tudi to, da bi se kraljestvo Njegovo vzdržalo in Sirilo do poslednjega trenutka časa. Gre nam za vsako človeško dušo In ne smemo jo pustiti niti takrat, kadar nam razum in verjetnost odvzameta vsak up. Vse duše pripadajo Bogu, tudi duie teh, ki Ga ubijajo. V tem upanju je Bog tam prišel na svet ter je delo Odraianfa vir našega upanja. Tudi duše aorčavalcev, odpadlih, nevernikov in uničeva-teljev vere je prišel Kristus odrešit ter na tem ničesar aa spremeni dejstvo, da se ljudje t salonih, na govornicah, v delavnicah, na shodih, v tisku in privatnem življenju temu posmehujejo z vzvišenim zaničevanjem, bodisi da to odklanjajo s cinizmom, bodisi da smatrajo to vero za nekakšen uspavajoč strup, ki že od pravadna deluje v ljudstvu. Nobena služba, nobeno okolje, nobena čast, učenost, slava in vzvišenost, nobeno energija in nobena ovira ne odvezuje človeka tega razmerja do Odreienika, ki traja v vseh življenjskih okolnoslih, na vseh mestih in ▼ vseh časih. Vseprlsotnost božja velja za vse ljudi, T vsem življenjskem toku, tudi na begu pred Bogom, tudi pri njihovem sovraštvu do Boga ln norčevanju se iz n|ega. Vsakega človeka spremlja Bog, če treba, ludi na kraj pekla. Ce torej čuva Bog tako upanje v slehernega človeka, nc smemo ga izgubljati mi. Glavno pri vsem (em pa je ljubezen. Jaroslav D u r y c h — td. 7 mm&m®m®m®mm mmimmmmmmmmM DRUŽINA PRI JASLICAH Slovenska božična miza Skromna je, če hoče biti zares slovenska, po šeguh nušili dedo\ in babic. Na dan svetega večera je velik post in tak post da tedaj niso ves dan kuhali Skuhan je bil fižol za ves dan in suhe hruške in krhlje — za vas dan. Oboje je stalo v dveh velikih skledah: kdor si bil lačen, si zajel in prigriznil kos črnega kruha. Zvečer, ko so že pokadili in z blagoslovljeno vodo po-škropili po hiši, hlevu, skednju, v kleti in nn podstrešju, so sedli za mizo, prižgali lučko pri jaslicah. brali Mohorjeve in druge knjige, molili rožni venec, prepevali božične pesmi, raz vozlavali uganke Do polnoči; tedaj se je vsu družina odpravila k polnočnici. Medlem so se po doma. \ veliki peti pekle krvave klobase. Prišedši od polnočnice, so jedli klobase, kdor ni bil tako zaspan, du ie legel. Na sveti dan popoldne so prišle šele potice na vrsto, predvsm orehova. A v teh poticah je le tu pa tam samevala kaka ocveba in da je bilo testo bolj rumeno, je bil v poticah žafran, saj je bilo škoda jajec, ki so jih lahko prodali. Mogoče je kdaj kaka kura zašla v lonec za sveti dan. ali so kje spekli svinjsko pečenko. Potice so se morale »držati« tja do novega leta, le majhne kose so jih dobivali otroci. Božična darila nismo nikoli poznali; nosil je le Miklavž in še ta le jabolka, hruške, kak sladkorček, predpasnik. Zdaj: imamo na deželi in po mestih tudi na Slovenskem drugačne navade. Skoraj jnivsod na deželi dobiš božično drevesce, ki bi ga nam za-res ne bilo treba uvajati. A brez dvoma je okras božičnega drevesca nekaj, kar veseli otroke in radostno 'e jim iskrijo oči ko zažarijo lučke. Tudi božičnim darilom smo se na eni strani v škodo, na drugi v korist — privadili in po naših hišah je o božiču prav tako, ko drugod jx) mestu. Izenačili stno se božično (saj smo o veliki noči celo »zajčka« u\edli!) z vsem svetom. Najlepša pa je zahva'a Lahko je dati, saj govori z nami vred tudi darilo in nam prihrani vsakršno izražanje z besedami kako pa darilo sprejmeš: to je veliko več, to zahteva nekakšnega izenačenju med radostjo radi darila in veseljem radi osebe, ki je darilo dala. Časih se je treba lepo premagati, ko nas kako darilo razočara, ali je potrebno, da smo lepo dostojno vljudni, kadar vemo, -plačamo tistega, ki uam kaj podari. Tisoč in ena noč na tleh Dragoceni robec iz 18. 6toletja. Orientalska preproga je pri na« že stoletja jako zaželena in njeno prelestno krasoto, ki spominja na pravljice iz Tisoč in ene noči, so v Evropi z besedami in podobami hvalili, odkar so take preproge z beneško trgovino prišle v 13. stoletju k nam. — Umetnost orientalskega izdelovanja preprog je pa dosti starejša. Doma je v notranji Aziji pri turških pastirskih narodih in se razteza do Male Azije in Egipta In do Indije in Kitajske. Raziskovalci so dognali, da so začeli izdelovati te krasne preproge v dobi 200 let pred Kristusom in 300 po Kristusu. Neprekosljivi mojstri orientalske umetnoeti izdelovanja preprog so Perzijei, kjer je ta umetnost dosegla višek med 15. in 17. stoletjem. A tudi dandanes izvažajo iz Irana preproge, ki se — ko nekdanje — odlikujejo z mehkobo in trpežnostjo in sijajnim bleskom. Perzijsko podnebje in ondotna zemlja sta take vrste, da imajo ondi volno, kakršne drugje na svetu ne morejo imeti. Ko volno barvajo, je velikega pomena voda in poedine pokrajine proizvajajo prav posebne barve. Odtod »o oni značilni odtenki posebnih barvnih razlik v eni in ieti preprogi. Barvanje, ki zanj seveda že nekaj desetletij ne uporabljajo samo rastlinskih in živalskih snovi, je umetnost zase. Uporabljajo le take niti, ki so ročni izdelki V tej dobi, ko imamo najizbranejše predilne stroje, je pradavni način izdelovainja preprog zares duhovita preprostost. Perzijska preproga je tema lepSa in dragocenejša, čim boljša je volna (ovčja, kozina in kamelja, malo je časih tudi bombaža vmes) in čim trdnejša je nit. Čim več vozlov je na kvadratnem centimetru preproge, tem dragocenejša ie. Na slavni cesarski iovski preprogi iz svile, ki je zdaj kot najdragocenejši predmet v dunajskem muzeju, je na enem kvadratnem centimetru 12.700 vozlov. — Perzijske preprogo so tako dragocene, da si more le malokdo okrasiti z njimi svoje stanovanje. A kjer je to mogoče, so s tako preprogo zares lepote na tleh, ki so ko pravljica iz Tisoč in ene noči. Redovnice - zdravnice V Rimu so izdali važno odločilo, ki je zlasti pomembna za misijonstvo. Zavedamo se, kakega j>omena je zdravniško delovanje vseh vrst po onih pokrajinah, kjer ni nihče medicinsko izvežban. Po sebno važna je ondi porodniška pomoč in nega dojenčkov. Doslej so ženske misijonarke že mnogo storile za strežbo bolnikov, a da bi se udejstvo-vale kot zdravnice, pa jim je bilo prepovedano. Zdaj pa je izšla naredba, da 6e morajo sposobne redovnice izobraziti za zdravnice, posebno glede na porodništvo. — Ta odlok je jako globokega f»omena, saj bo misijonstvo še tesneje združeno z ljudstvom. Vprav v deželah, kjer živijo ženske še zelo zase, ko na primer v kitajski provinci, kjer moški zdravniki nimajo dostopa, bodo mogle pomagati ženske zdravnice-redovmce. Ko so bila krila na obroče Ko so bila krila na obroče. Modne novosti in budalosti prihajajo in odhajajo. O b r o č a s t o krilo je bilo trikrat v modi. Najprej je vzbujalo pozornost sveta konec 16. stoletja: |x>tem v dobi rokokoja in slednjič pred 80. leti. Podoben kos oblačila je bila »ik o m o d a«, ki je bila po tedanjih besedah takale: »Komoda je okroglo podolgovata, me hka in nalahno napolnjena blazina (ali na pol svitek), ki si jo ženščine privezujejo od zadaj okrog života |xwl svojo vrhnjo in posebno ploščato spuščeno obleko, da ima život na ta način posebno poudarjeno l.ice...« Nič manj se niso rognli v I e č k i. Izšla je iz renesančne dobe in se je tako razpasla, da so se morali občinski uradi italijanskih mest baviti z njiimi. Živele so pa tudi gosipe, ki so zmale vleeko lepo im častitljivo nositi. »Mogočni rop« ^o si po večkrat ovile krog telesa in so vzele skrajni konček v roko. Zares nora modna norost so bili če vi ji -kljunači. Neki grof Fulvo iz Anjouja jih je baje odkril krog leta 1200, da bi z njimi pokril grdo obliko svojih nog. Ti čevlji so imeli posebni vrstni red: navaden meščan je smel imeti šest eol dolg kljun na čevljih in knez za šest čevljev dolg kljum! Na koncu kljuna, ki je bil pri vitezih pol metra dolg! — so imeli zvončke. Leta 1212 je pariški koncil prepovedal duhovnikom nošo takih kljunačev, leta 1353 je predpisovala zittavska policijska naredba: »Kdor hoče biti č-lan naše občine, nc sme nositi kljunastih čevljev.« Kdor jih je pa le nosil, so mu odsekali kljun na čevljih. A nikjer se ni okus tako zmedel ko pri frizurah. kaj je ljudi napotilo, da so dali vrh svojih las še umetne lase? Ko so take imeli Medejci, Perziici in Egipčani, so dejali, da zato, da bi bili bolj strašni na pogled. A zakaj je leta 1620 imel gospod Riviere tri četrt kilograma težko laisuljo, je pa neznano. Telesna iasuljar Ludovika XIV., Binette, je kasneje iznašel tako zvano lasuljo-allonge, ki je vihrala po vsej glavi in še do pleč. A najbolj bedaste so lasulje rokokoja. Na glavi so tedaj nosilj belo zgradbo, ki jo je bilo treba prirejati več ur. Večkrat so bile frizure tako visoko nagro-madene, da so morali iz kočije odstraniti blazine, da so mogli sploh sedeti v njej. Tedaj s>o živele ženske, ki so imele v frizuri med kozjo dlako steklene sklede in v njih žive, zlate ribice! Monsieur Leonard, kralj frizerjev, je zasnoval frizuro, ki je sestojala iz zavihanega prtiča. v katerem je bilo: artičoka, zeljnata gla va, korenček in nekaj rdečih redkvici Zato ni čudno, da je dejala nekoč prirodna maroška princesa, videč taiko »damo« p red seboj: »Ali si to ti vse sama?« (misleč, na ima dva člo-Teka pred seboj!). V glasu vsakem Bog odmeva, t žarku vsakem Bog odseva. BOŽiČ - PRAZNIK DRUŽINE SPET - IZGOVARJAMO TO BESEDO - NEŠTETOKRAT IN V RAZLIČNIH ZVEZAH - TO LJUBO, MALO BESEDO, KI VZBUJA V OTROCIH BLAŽENOST, V ONIH, KI SO SREDI ŽIVLJENJA, PRIKRITO RESNOBO IN V STARIH MILO SMEHLJAJOČO SE ODPOVED NIKOLI NI DRUŽINA TAKO ZASE, TAKO V SEBI CELOTNA KO PRI JASLICAH. KO GLAS ZVONA IN PETJE ORGEL IN GLASOV V CERKVI PRI POLNOČNICI, KI SE VSI SPAJAJO V ZAHVALO OTROKU, KI NAM JE PRIŠEL ODREŠIT SVET, TAKO SE BESEDE IN MISLI IN KRETNJE DRUŽINE PRI JASLICAH OKLEPAJO TOPLEGA GNEZDA, OGNJIŠČA DOMAČEGA, LJUBEZNI DO TE RODNE, SLOVENSKE ZEMLJE. KDORKOLI SI, PRIDI DOMOV NA TA SVETI VEČER, ODPUSTI VSE IN POZABI IN MISLI NA TO, DA JE DRUŽINA LE V SVETI DRUŽINI PRI OTROKU CELA IN ZARES DOMA! „Mati gred Previdno jo je postavila na mizo, rekoč otrokom »Nikar je ne prevrnite!« To je bil svečan trenutek, ki je odslovil dan i,n povabil noč, naj le začne po svoje živeti, ker smo oboroženi zanjo. Kako se je vsa soba spremenila, kakšna skrivnostna pokrajina je bila to! Onstran svetlejšega kolobarja krog mize, ki so ga prekinjale sence stolov, so vstajale omare polne senc in izginjale v temi. Zofa je bil zdaj pokojno gnezdo, kjer si mogel skoraj nevidno čepeti in opazovati prizore za mizo ko v kakem gledališču. Tako mili so bili vsi obrazi, krotka luč svetilke je izravnala vse trdote in je svečanostno preobrazila lice matere. Na stenah pa se je začelo skrivnostno beganje senc. Medtem je stala trebušasta svetilka trdno na mizi v varstvu matere. Vsa prešinjena s ko-prnenjem po razsvetljevanju, je svetila in se zaeno použivala. Nenehoma je njen stenj srkal hrano iz okrogle, porcelanaste krogle, ki je bila polna petroleja in s sijem je izhajal iz nje prav tih vonj. Radi tega je bila nekaj zase, ko kako živo bitje. Naše današnje svetilke nimajo nobenega duha. Žal, da ga nimajo; tem bolj so mrtve. Kdor pa pozna vonj po svečah in gorečih polenih, pa občuti še globlje, česa nam nedo-staje. Ti predmeti, te snovi so se vsako sekundo žrtvovale, da so nam svetile. Ali še vemo, kako neizmerno je to: »ln luč sveti v temi...« Zdaj imamo kar prehitro pri rokah pripravo, da moramo temo spremeniti v luč. Iz avtomata prihaja, soba je tako gola in pustu, obrazi so bledi Ln plehki in naše misli, ki jih komaj še zberemo za kako mirno uro, so nenadoma razdražene. Že je slišati opominjajoče glasove, že nam govorijo, da nam slabijo oči radi prehude luči. Koliko truda so imele naše matere s prijazno svetilko! Zjutraj je stala svetiLka vsa utrujena, izgorela na mizi in je čakala postrežbe. Treba je bilo paličice in cunj. Očistili smo zakajeni stekleni cilinder, mlečnobeli senčnik in kovinasti podstavek. Stenj smo priistrigli in ga pravilno privili. In potem najvaž.nejše: novo jx»živilo smo nalili v svetilko, dokler ni bila nasičena ia je lahko mirno čakala večera in prižgane vžigalice. Za oskrbo se je zahvalila z zvestim službovanjem, a če je bila zanemarjena, se je bridko maščevala: plapolala je, se kadila, smrdela in ugasnila. > z lučjo!" Zdaj smo obubožali, prav zato, ker imamo vse lako izlahka pri rokah. Kar nam zdaj gori in daje luč, ni drugega ko naprava za svetlobo, ki je prav ta.ko grda Ln brez značaja ko te besede . Nikakršnega okroglega, polnega trebuščka ni več potrebna. Vitka cev zadošča, da vodi žico, ki sprevaja luč. Tn to je zdaj vprašanje: kako spraviti v pravšne mere obseg svetlobnega kolobarja. Večkrat se pozibavajo orjaški, j)a-pirnati senčniki na tenkih, kovinastih ceveh, kur je smešno in ne vzbuja zaujianja — in je zaeno ovira za igrajoče se otroke in tiste, ki hodijo po sobi. I.n vedno se vije zlohotna kača električne vrvice po tleh, da črpa tok iz grde nabrekline stikala. Nekateri so se v svojem obupu zatekli k drugačni luči: na strop so jo namestili, dali v steklene krogle in omare. Podnevi se dozdeva, da je vse lepo, a luč, ki zvečer treska nizdol, je neusmiljena, kričeča in razgali vse predmete v sobi. Kako 6e tu vse. kar je živo, prička s tehniko! Ne morejo se še strniti v lepe oblike. Ali je to sploh nemogoče? Res sc tehnika trudi, da nam vso svetlobo proizvaja čim preprosteje, ceneje, urneje. Toda — naš končni smoter ni le svetloba, ampak »luč«, svetilka! Luč je v e č ko le toplota in svetloba. In tisto, kar je več, tisto /.ah te varno in si želimo! Mogoče pa ni moči žive duše luči zajeti na tehnični način? Mogoče je z njo tako kakor z gromofonsko ploščo, ki tudi ne more pravilno zajeti godbe in človeškega glasu? Mogoče je potrebno, da se luč vedno nanovo proizvaja spričo nas, sredi nas in le tedaj pravilno sveti? Vidno mora nekaj izgorevati in izginjati? Mogoče se za zmeraj zaman trudimo za pravo luč in obliko svetilke, za tisto središče in jedro, ki daje nam in našim prijateljem luč, v kateri nam je domače? Ondi, kjer razsvetljuje luč samo delo, delovanje, — po delavnicah, tvornicah, pisarnah —, ondi kjer je svetilka le orodje —: tam je na mestu električna razsvetljava. Toda doma, v družinski sobi, v krogu domačih znancev: tu še nismo dobili nadomestka za svojo nekdanjo luč —, in električne sveče v cerkvi ga še tudi niso dobile. Vendar so ljudje, ki celo svečke na božičnem drevescu in pri jaslicah prižgo električno in ki hodijo v tuje dvorane obhajat »Miklavža«. »Lučka, lučka!« Spavaj, Dete sladko! 0 mmmmtmm Pastirčki gredo K.: v Bettehem ( Janezkov najlepši božični večer Prizorček Pastirčki (s svetilkami v rokah pripojo): Novoj je čudno lep večer: ves svet kot struna zlata brni s skrivnostnim glasom in odpira božja vrata. I. pastirček (ves zavzet pokaže z rcAo): Glejte, glejte — betlehemski hlevček! II. pastirček: In na slami On — kot največji revček! III. pastirček: Saj je rekel: »Ni bogastvo moje od tegžt sveta«! IV. pastirček (se skloni nad jaslicami) Joj, kako dobrotno v sanjah se smehlja! I. pastirček: Ce pa Jezušček naš spi — potlej smo zastonj prišli. II. pastirček (prepričevalno): Kaj še! Tudi v sanjah Jezušček vidi vse in sliši — to za večne čase si v dno srca zapiši! Vsi (pokleknejo k jaslicam in .-.kleutj.; .oke kot k molitvi): K Tebi mi pastirčki smo prirotnali nocoj, tri goreče želje v srcu nosimo s seboj. I pastirček: Prva naša želja: pošlji nam svoj blagoslov, da se naselila sreča bo pod slednji krov. II. pastirček: Druga naša želja: naj dobrotni Tvoj nasmeh vsem trpečim solze posuši nocoj v očeh. /si (sproščeno dvignejo roke): Noooj, oj, nocoj ie praznik miru. Vsi v mislih bodimo pri Jezuščku. III. pastirček: Kot bratje in sestre, kot ena družina. IV. pastirček: Nocoj nas ne loči nobena daljina. Vsi (v zboru): Nocoj naj sovraštva med nami ni več, srce govori naj, ne puška in meč. '.. pastirček: En sam skupen dom, en sam blagoslov — Vsi (v zboru): nocoj naj nam bo ta hlevček Njegov! (Zapojo božično pesem: »Sveta noč, blažena noč.. 0 Za Mor. Zvonovi v hiši Zvonenje v hiši? Pa še brez zvonov navrh! Bosa je ta, boste rekli. Pa ni. Se zelo enostavno je. Vzemimo približno meter dolgo vrvico m pri; vežimo na vsakem koncu gumb. Gumba morata biti enako velika. Potem natančno izmerimo, kje je sredina vrvice. V to sredo privežemo žlico iz srebra ali alpake. Gumba vtaknemo v ušesa in se postavimo pred kakršnakoli vrata. Sklonemo se tako globoko, da udarja žlica v enakomernih presledkih lahno ob vrata. . , . _ Slišali bomo najlepše zvonenje — prt kavinitl žličkah jasno in čisto, pri velikih žlicah pa globoko in doneče. Poskusi te I Na cesti Gospod ustavi na cesti majhnega deSta in ga ^^tjanezk. povej, ali se pride po tej cesti v Ljub- ''aiK>»Kdo vam je pa rekel, da ie meni Janezek e dečko srepo pogledal. « je odgovoril gospod. »Jaz uganem "»Ce uganete vse, pa uganite še to, kam drži ta cesta!« 6e je odrezal deček, ki mu je bilo ime Mihec in ne Janezek, ln se je obrnil in stekel, kar so mu dale noge Janezek je bil sirota brez očeta in matere. Stanoval je pri slepem beraču. Za skromno prenočišče mu je moral dajati vse, kar je zaslužil z raz-našanjem časopisov jx> hišah. Dan pred božičnim večerom se je Janezek vračal s tovarišem Pavlom iz šole donvov. Drugi otroci so s hrepenečimi srci mislili na jaslice in na božične darove, Janezek f»a je bil žalosten. »Naše božično drevo sega do stropa in hna najlejjše božične okraske: zlate orehe, srebrne zvezde, pisane verižice in sto svečk,« se je pobabal PaveL »AH mi ga boš pokazal, če se oglasim pri vas?« je vprašal Janezek in ga proseče pogledal. »Saj si ga lahko ogledaš skozi okno. Razgrnil bom zavese, da ga bodo vsi. ki bodo hodili mimo, dobro videli,« je odgovoril sebični Pavel. Niti na inisel mu ni prišlo, da bi zapuščenega Janezka jx>vabil k sebi. Sveti večer je prišel. Narahlo so naleta vale snežinke in zagrinjale zemljo v belo praznično odejo. Janezek je romal z velikim šopom časopisov |K>d pazduho od hiše do hiše. Oblečen je bil samo v tenek jopič; zeblo ga je do kosti. Srečal je trop otrok, ki so z žarečimi obrazi govorili o božičnih darovih. Janezek je ves lih in potrt gledal za njimi. Se nikoli se m tako bridke zavedal svoje zapu-ščenosti ko ta večer. Dva velika lan-ta sta Janezka že dalj časa opazovala in se hotela jx>-norčevati iz njega. Kot po nesreči sta se zadela vanj, da so Janezku padli časopisi izpod pazduhe na tla. Ves prestrašen je Janezek gledal, kako sta jih teptala z nogami. Proseče je dvignil oči, brezsrčna fanta pa sta se mu škodoželjno zasmejala v obraz: »Zakaj pa zijaš okoli sebe, kadar nosiš časopise?! Nikar si ne doanišljuj, da je božični večer tudi zate. Jezušček takšnih beraških otrok sploh ne mara, on hodi samo k bogatim otrokom.« Te besede so Janezka zaskelele v dno srca. Sklonil se je nad razmetanimi in pomečkanimi časopisi ter jih začel jx>birati. Debele solze so sc niu vlile jx> bledem licu, ko je ponovil besede razposajenega dolgina: »Jezušček hodi samo k bogatim otrokom. .« Ali je to mogoče? Ali naj verjame? Ves jx>trt in truden do smrti je prikoracal do hiše Pavlovih staršev Pavel je držal besedo: zavese na oknu so bile razgrnjene in božično drevo je lesketalo v vsej svoji lepoti. Janezek je stopil tesno k oknu, da bi si vso to krasoto ogledal prav »Kaj ne, lep jc božični dreveščefc?« ga je vprašal Janezek. »Čudovito lepi« je pritrdil fantek z glasom, ki je zvenel kot srebrn zvonček. »Potrkal sem na vrata in lejjo prosil, naj me sprejmejo medse, f>a je bilo vse zastonj. Nisem sniel stopiti čez prag.« »Revček, kar jx>tolaži sel« je rekel Jane: ♦Tudi mene Pavel ni hotel povabiti noter, čeprav je moj sošolec. Ampak ti si še bolj reven kot jaz. Ali ti je mraz?« »Joj, pa še kako I Od puraga do praga *m hodil, [jovsod sem trkal in prosil, naj se me usmilijo, pa sem povsod našel gluha ušesa in trdo srce.« »•Povej,« se je zdajci spomnil Janezek, »povej, ali ie res, da Jezušček obiskuje samo otroke bogatin 6taršev?« Drobna, trepetajoča jjostavica jc dvignila glavo in začudeno jx>gledala Janezka Janezek je ves zavzet strmel v lepi dečkov obrazek, iz katerega nm je z nadzemskim sijajem žarelo nasproti dvoje velikih, kakor majsko nebo sinjih oči. »Le kako si moreš kaj takšnega misliti o meni?« je izpregovoril lantek z milim glasom. »Brezsrčni bogatini okrasijo svoja božična drevesca sami, darove pa si kupijo v trgovinah. Z njimi nimam nobenega opravka. Oni prav tako nočejo ničesar vedeti o meni, kot nočejo ničesar vedeti o tebi. Ves moj blagoslov je namenjen revnim in zapuščenim.« Izginil je drobni, bledi fantek, na njegovem mestu pa je stal [>red zavzetim Janezkom — Jezušček sam. »Jezušček. to si ti, moj ljubi Jezušček... Joj, odjjujti, da sem bil neveren!« Janezek je padel na kolena in ves presunjen jKutegnil čepico z glave: »Jezušček, si ti, moj ljubi Jezušček... Joj, od-fnasti, da sem bil neveren!« Kakor s sončnimi žarki obli! jc Jerušček stal pred njim in 6c dobrotno smehljal. Potem pa 9e je sklonil k njemu in ga ljubeče poljubil na čelo. »Odpuščam ti; vdrngič pa ne dvomi več. Ta poljub naj bo moj božični dar.« Na te besede jc Jezušček izginil. Od tega dneva dalje je bil Janezek kakor prerojen. Imel je čudovito srečo jiovsod: pri prodaji časopisov in pri učenju. Učitelji so kar strmeli, tako bistroumno jim je odgovarial na stavljena vprašanja. Njegov razrednik se je z vsem srcem zavzel zanj in poskrbel, da so ga sprejeli v zavod za zapuščene otroke, kjer so ga začeli učiti rokodelstva. Cez nekaj let je postal Janezek spreten in marljiv obrtnik, pozneje pa premožen mož in »rečen družinski oče. Za vso svojo srečo se je moral zahvaliti blagoslovu, ki ga je Jezušček na sveti večer dahnil v svoj poljub. Vinko BUenc: t,-:,;*. Km od blizu. »Ali je mogoče... ali Jezušček v resnici hodi samo k otrokom bogatih staršev?« se je z bridkostjo v srcu vedno znova izpraševal. Polglasen vzdih je zazvenel na njegovo uho. Obrnil se je in zagledal pred seboj majhnega dečka, ki je bil še bolj revno oblečen, še bolj droben in bled kot on. Jurčhov sveti večer V nezakurjeni sobl sedi Jurček sirota in liho ihti; mraz se po kotili, pod stropom razteza, o čudnih oblikah po stenah pleza. Nocoj, oj, nocoj je speti večer, pa je še oedno zaklenjena dner; očka sam Bog ve kje se mudi, mamice tudi še z dela ni. Da bi osa j jaslice Jurček imel, pa bi bil neizrečeno vesel; lučka rdeča ob njih bi gorela, žalostno dečkooo dušo bi grela.-. Pa ni ne jaslic ne lučke nikjer, tih in samoten je sneli večer; zvezde le gledajo — Jezušček gleda o sobo, kjer mraz je in beda, beda ... Ime?« ga je d »Nihče! Božična nagradna slikanica Svelonočnema zvončku Doni, zvonček, doni, ivoni, zvonček, zvoni- Tihi soetonočni spev celi rane igoče, tel je teši vroče in izpira o srcih srd In gnei K Jaslicam trpini o bridki bolečiniI V jaslih spi nebeški Sin: milosti obilo nam bo naklonilo Detece, delivec vseh dobrin. Zvonček, s tabo poje tudi srce moje. Rešenik prišel je v dom solzav in zdrobil nam spone. Svet presrečni tone o morju blaženosti, božjih sani Doni, zvonček, doni, n dušo nam priznoni liho, blaženo božično noč! Sveta osa in mila o bolne duše zlila bo nebeški mir in božjo mor Sonce svelon očnega praznika Kadar pošlje sonce v mrzlo in z gosto meglo obdano doilno svoje vedre žarke — je ose o nas in okoli nas kakor prerojeno. Svetloba, radost in toplota napolnijo srca ljudi, živali in rastline. Kako lepo si, sonce nebeško1 Dvakrat lepo, kadar posiješ sredi mrzle zime. Mnogo ljudi živi ta težki čas kakor v megleni pokrajini, brez radosti, brez sreče. Pa nenadoma zmlonijo zvonovi. Tako lepo zndonijo, kakor da so si izposodili božajoče zvoke naravnost iz nebes. In tedaj nenadoma zrastejo pred našimi očmi božične smrečice, na njih pa zagori brez števila lučk, kakor da jih je kdo prinesel iz pravljične dežele. In nekateri ljudje postanejo ta dan tako radodarni in dobri, posebno proti otrokom in siromakom• Kaj se je zgodilo? Sonce prelepega, čudovitega sveto-nočnega praznika je posijalo o človeško srce. Tako lep je sveti dečer celo o teh žalostnih časih. Kakor da se je odprlo nebo in je božje Dete z vsem svojim sijajem stopilo na našo zemljo, da nam prinese nove vere, novega upanja in nove ljubezni- Metki se obraz kar topi od sladkosti... JBH ." -.v . I i a • *' -v- : i? ''.'-.M-... Risba vam kaže mladega risarja, ki pravkar slika debeloglavega ptiča. Deček slika ptiča — vi pa poskusite naslikali njega z barvastimi svinčniki ali pa s čopičem. Cim lepša bo slikanica, tembolj je bo Kotičkov striček vesel Hlačke mladega risarja jiobarvajte z rdečo barvo, jopič z modro, ovratnik pa tudi z rdečo barvo. Stolček, na katerem mladi risar sedi. in stojalo za platno jf> barvajte temno rjavo, držala čopičev pa svetlo rjavo. Lonček za čopiče naj bo temno siv. platno na stojalu pa svetlo sivo. Ptiča pobarvajte zeleno, kljim pa mu napravite rumen. Čopič pobarvajte lepo pisano, taMca za barvice naj ostane bela, na njej pa naj bo nekaj pisanih madežev. Kdor pa je iznajdljiv in >ma oki« za barve, bo pn slikanju ujKtrabljal dnigačne barve in se nc bo prav nič oziral na to navodilo. Ko je slikanica končana, jo izrežrte in prilepite na trd papir. Potem jo pošljite najkasneje do četrtka. JI. t. m. na naslov: Kotiokov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sedem najboljših in najlepših slikanic bomo nagradili z lepimi mladinskimi knjigami. Nagrajence bo določil žreb. Mnogo sreče 'am želimo! * ■ iiim s »Joj, kako je to lepo!« Pri spovedi Učenci vaške šole so imeli skttpno spoved. Franček je bil zadnji na vrsti. Ko je bila spoved končana, je še kar naprej klečal pred spo-vednico. Žtijinik se jc začudil in ga vprašal: »No, Franček ali imaš še kaj na vesti?« »Veste, gospod župnik,« ie Franček /aujmo rekel, »zmanjkal mi je pipcc. Ali vam jc morda kdo izmed otrok priznal, da ga je ukradel?« Umetnica Metka Metka je pritekla k materi v kuhinjo in ji ponosno jiokazala. kaj je narisala. »Poglej, narisala sem tete Meto!« je rekla. »Kakšno teto Meto?« 6e je začudila mama. »Kje pa je? Jaz vidim na papirju samo nekakšno hišo.« »Seveda! Teta Meta je v hiši!« se jc odrezal* mala umetnica. k« »,.•ram Država pingvinovnq Ju^nem morja / Pingvini ie kopljejo in solnčijo. Daleč na južni polovici zemlje, na samotnem skalnatem otoku, od koder je na tisoče kilometrov dolga pot do najbližjih celin, do Južne Amerike in do Afrike, pa prav tako daleč do celine okrog Južnega tečaja, živi svoje lastno, čudovito življenje država pingvinov. Ta žival, ki v svojem življenju spominja tako na sesalca, kakor na ribo, je v resnici ptič, toda ptič posebne vrste. Njegovo nagnjenje k družabnosti, njegovo vedenje in obnašanje in pa zlasti njegova precejšnja razumnost sta močno podobni človeškim navadam. Ptič, ki najraje obdrži pokončno hojo, ki ima neko moralo in neko zavest Bkupnosti, pa tudi neko pre-vdarnost in premišljenost, ta ptič se naravoslovcem zdi, kakor da bi se učil v človeški družbi. Še več: razne napake in slabosti ptiča v marsikaterem pogledu spominjajo na človeške slabosti. Med njimi se prav tako dogajajo razne idile, razna tekmovanja, pa tudi sovraštvo in boji. Nad vsemi pripadniki pingvinskega rodu na tem otoku pa prevladuje največja zavest: namreč, da so vsi pingvini, med seboj si enaka in z isto usodo povezana bitja. - ■ _ .i - ■" : ' : . -S'- Skupina pingvinov opazuje na otok došle ljudi. Angleški naravoslovci so otok v zadnjih letih natančno preiskali in tam tudi seveda zasadili angleško zastavo. Otok je pod zaščito angleške države, toda sleherni naravoslovec se skrbno boji izdati natančno zemljepisno lego, to je zemljepisno dolžino in širino. Na svetu so namreč kupčij-ske družbe, ki vedo dobro, da gredo pingvinske kožice, perje, meso, mast, najbolj pa jajca, prav dobro v promet. Razne ladje, ki jih drugače ne moremo označiti kakor >gusarske<, ropajo po vseh svetovnih morjih kile, tjulne, mrože in druge morske živali, celo morsko rastlinstvo. Za kita se naravoslovci že boje, da bo zaradi tega ropanja celo izumrl. Japonci so na primer med rusko državljansko vojno izrabili priliko ter izropali vse Ohotsko morje med azijsKo celino, Kamčatko in Sahalinom vsega živalstva in rastlinstva tako, da je še danes prazno in pusto. V severnih tečajnih deželah je v prejšnjem stoletju živel ptič alk, ki je bil soroden južnomorskemu pingvinu. Razne trgovske družbe so ga popolnoma iztrebile, da danes ni mogoče dobiti niti enega para več. Država pingvinov na jugu je navaden skalnat otok, ki ima kakšnih 6 in pol kvadratnih kilometrov, toda na njem živi v nekaterih letnih dobah nič manj kakor 5 milijonov ptičev: kormoranov, galebov, morlkib lastavic, hudournikov, illisov, pingvinov pa je kar na milijone. Na Južnem morju pingvini žive sicer v raznih krajih, nikjer pa jih ne mrgoli toliko kakor na tem otoku. Tu pingvini največ gnezdijo, predvsem pingvini s črnimi nogami in imajo neprijeten glas, zakar jih nekateri naravoslovci imenujejo tudi »oslovske« pingvine. Teh Je toliko, da se komaj prerivajo med svojimi gnezdi, in pogosto se pripeti, da ne moreta dva pingvinska para najti dovolj prostora, ker sla obe votlini druga v drugi. Naravoslovec, ki stopi na ta otok, se zdi sam sebi kakor Guliver v Liliputu: edini človek med čudovitimi ptiči, tako zelo podobnimi po svojih navadah človeku. Najkrajša pot do tega samotnega otoka vodi od Kapskega mesta (Capatowna). Otok sam obdajajo visoke skale in obrežni grebeni. 2e pred otokom potnik opazi prve srebrnočrne lise v morju, ki se hlastno pode za ribami: to so pingvini. Prvi korak na otok nudi mogočen vtis: vidiš čredo kakšnih tisoč pingvinov in že ta množica ptičev te prevzame. Toda čimbolj prodira človek v notranjost otoka, tem bolj se čudi. Pred njim vstaja nov svet, prava organizirana država pingvinov. Pingvini Imajo zunanjost malih gospodov v frakih. Spredaj imajo belo kožo, ki izgleda kakor bela srajca In bel telovnik, noge so kakor bele hlače t črnimi čevlji. Vendar so noge bolj podobne belim ženskim športnim hlačam kakor pa salonskim hlačam, to pa zaradi tega, ker imajo zelo kratke noge, na katerih se telo dviga kakšen clr?irneter nad tlemi. Kadar pingvini hodijo, delajo zelo male korake, se nekako opotekajo in se majejo na levo in desno V primeri z drugimi pticami, ki se radi premikajo peš, na primer z nojem ali s petelinom, bi napravili pingvini zelo slab vtis. Ako pa se jim na zemlji prav mudi, potem pingvini kar počepnejo ter se zakade naprej kar po vseh štirih. Pri tem čudnem načinu premikanja si namreč pomagajo z nogami in pe-rotmi, ki pa bi jih bolje imenovali plavuti. Čeprav pingvini prežive polovico leta na otoku, vendar očitno suha zemlja ni njihova prava domovina. Tudi v zraku niso doma, zakaj čeprav je pingvin ptič, so njegovi peruti le plavuti. Leteti pingvin ne zna. Toda zato je v morju doma. Na suhi zemlji se gtblje le težko in nerodno, plava pa tako hitro kakor morski volk in najhujši morski vihar ga ne ustraši. Ako ga opazujemo v besnečih morskih valovih, ni več smešen kakor na zemlji, temveč ga je sama lepota. Glavo ima dvignjeno podobno kakor raca. Plavuti se mu razširijo in kakor blisk drvi skozi vodo, kakor temna senca, ki jo žene neznana volja naprej. Tam po Južnem morju lovi pingvin svojo edino hrano, neke vrste zelo mastnih sardin. Vsakih sto metrov dvigne glavo iznad površine morja, da vdihne zrak, nakar se zopet potopi pod površje. Zvečer pride na površje ter enako kakor raca preživi na morju vso noč, ne glede na to, kam ga neso morski tokovL Pingvin je svetovni mornar. Opazili so take s črnimi nogami na otoku Kerguelen, ki je le kakšnih 1000 km oddaljen od južnega tečajnika, kasneje pa mnogo dalje na severu, celo v Madaga-skarskem zalivu. Pingvini bodisi plavajo, bodisi pa jih zanesejo morski viharji tako daleč. Tako velika potovanja po morju so možna le zaradi izredne hitrosti, s katero plava pingvin. Dvesto kilometrov preplavati, to ni za odraslega pingvina nič. Plava izključno pod vodo, pogajanja se s plavutmi, iztegnjene noge pa ima za krmilo. Ko se potopi, stegne posebno mrenico čez oči tako, da mu ne more škodovati slana morska voda. Ušesa si napolni s posebnim oljem, enako pa tudi se mu s podobnim oljem zamaščijo peresa in nežna kožica, tako, da voda sploh ne pride do teh nežnih delov njegovega telesa. Narava je dala pingvinu res vse, kar potrebuje za življenje v vodi. Na vratu ima posebno golšo, ki jo stisne ter se potopi. Podobno načelo so ugrabili ljudje, ko so gradili podmornice. Hitrost pri plavanju mu omogoča lov za hrano, pa tudi beg pred sovražnikom. Pingvin — samec se tonL Najhujši sovražniki pingvina so: hobotnice, morski volkovi in večje ribe. Še nihče prav za prav ni videl boja med morskim volkom in pa med pingvinom Do boja prav za prav priti ne more, ker gre prav za prav le za divjo gonjo med bežečim pingvinom in široko odprtim žrelom požrešnega morskega volka. Naravoslovci pa so že videli posledice takih bojev, namreč pingvine brez ene noge. Kadarkoli so srečata morski volk in pingvin, prične pingvin bežati. Ima namreč izredno ostro oko. Ako je pingvin odrastel in krepak, more še upati, da bo pred brzim morskim volkom pobegnil, to je, da bo hitrejši. Ako pa ga morski volk ujame, more biti pingvin zadovoljen, da mu volk odgrizne samo eno nogo. Poleg hitrosti varuje pingvina še ena lastnost pred nevarnostjo: namreč barve njegovega telesa. Pingvin je zadaj črn in spredaj bel. Dokler hodi po suhi zemlji, je to zanj vseeno; kadar pa plava v vodi, morski volk težko opazi njegov črni hrbet; ako pa pride morski volk pod njega ali proti njemu, ga pa zopet slepi bela bnrva njegovih j>rs in trebuha. Zaradi bele barve tudi ribe težko opazijo pingvina, ki jih lovi, nasprotno pa jih on izvrstno vidi. Pingvini pri lovu postopajo natanko tako, kakor ljudje pri lovu, namreč da preže na roje rib, se med seboj opozarjajo, jih zganjajo skupaj ter jih nato hlastno požirajo. Male ribice, ki jih opazi četa pingvinov, so izgubljene. Toda pingvini jih ne razkosavnjo temveč jih goltajo kar cele. Ko so siti, ali ko je hrane zmanjkalo, se zopet dvignejo na površje. Pingvin je radoveden, tnko na suhem kakor na morju. Ako se pojavi človek na njihovem otoku, gn strme obslopnjo in si ga ogledujejo. Ako pa na morju pripluje mimo njih ladja, priplnvajo takoj pingvini do nje, se potapljajo okrog nje, jo obkrožajo in si jo ogledujejo, kakor turisti kakšno mestno znamenitost. Kakor hitro pa zadoni glas vijaka ,se pingvini obrnejo In naglo izginejo. Po eele tedne so pingvini s svoje obale, pa naj potujejo blizu okoli, ali kam daleč. Enkrat na leto pa le pride njihov čas, ko se morajo ločiti od morja in morajo na suho zemljo. Naj ptič pingvin še tako ljubi morje, vendar tam no more leči jajc, temveč potrebuje za to trdna tla. Zato obiskuje otoke, najbolj pa tega, ki ga opisujemo mi. Čudno je, kako pingvini dobro vedo. kje ti otoki leže in kako dobro najdejo pot nazaj tja, kjer so se izlegli. Obročkali eo tudi pingvine in ugotovili, da se je pingvinka tri leta zaporedno vračala na isto mesto in na istem otoku legla jajca. Februarja meseca in septembra se pingvini parijo. Šest do osem tednov potujejo ter se zdru-zujejo v plavajočo armado. S severa jih pride milijon, dva milijona z vzhoda, pol milijona t zahoda, pridejo še manjše skupine, ki se vsi po občutku družijo ter skupno plujejo proti svojemu otoku. Pingvinski otok je za človeka zelo težko dostopen in pingvini snini morejo le na štirih krajih otoka priti na otok. Otok nima gričev. Najvišja točka se dviga kašnih 28 m nad morjem. Sveža voda je le po posameznih lužah, kamor se je natekla deževnica. Na otoku je le malo rastlinja. Podnebje je zelo različno. Podn3vi je vroče do neznosnosti, ponoči pa zelo mrzlo. Taki otoki so prav za te ptice. Ves otok je poln lukenj, ki so največkrat med seboj oddaljena le za slab meter; to so gnezdišča pingvinov. Na vsem otoku niti koščka zemlje ni, ki bi bil brez teh gnezd. Pingvinski par, ki najde naravno gnezdo pod kakšno skalo, je zavidan od vseh sosedov. Mladi pingvinski pari si morajo zgraditi sami svoja gnezda, Gnezdo pingvina. stari pa se vedno vračajo na svoja prejšnja. Glavni namen pingvinov je, da v gnezdih zaščitijo svoja jajca pred vetrom in viharji. Ginljivo je gledati pingvinsko dvojico, kako gradi novo gnezd-). Pingvini kopljejo gnezda z nogami. Pri delu se menjavata samec in samica, tako da se more vsak spočiti, ker je to delo trdo. Izmenjavata se v pravih »šihtih« po dve do tri ure. Vsak večer pa gresta skupno do morja, da si tam nalovita rib za hrano in da se očistila prsti. Lepi fraki pingvinov postanejo med delom namreč umazani, po kopanju pa zo zopet sveži in lepi. Za gnezda nastanejo včasih pravi prepiri. Mlad par si namreč rad lajša delo ter se vgnezdi v zapuščeno gnezdo starejšega para. Ko pride starejši par k svojemu gnezdu in najde v njem dva vsiljenca, je treba seveda mnogo debate v pingvin-ščini, mnogo srditega zmerjanja in tudi marsikatero pero odleti, preden se mlada vseljenca odstranita iz prisvojenega gnezda. Mladi pingvini pa, ki si še niso izbrali samice, store to takoj, ko se vrnejo s prvega daljšega potovanja po morju. V mestih se mladi ljudje seznanjajo na promenadi, na deželi pri po-menku pod lipo ali na sprehodu ob reki — in tako delajo tudi pingvini.Ob bregu otoka imajo urejeno pravo promenado, kjer se sprehajajo mladi samci in samice. Kakor kak mladenič na cestni promenadi v človeških mestih, ki si snaži zobe in se ogleduje v zrcalcu, tako si tudi na pingvinski promenadi kak mlad ljubimček še zadnji hip osnaži perje. Mlad pingvinček »meče« oči na levo in desno, si ogleduje samice in samice tudi kritično molre samce. Končno pa ta pingvinček vendar pride do svojega namena Opazi namreč brhko samico in si najbrže misli: »Oho, vidiš tam brhko dekle. Ta bi bila moja žena!« Po prevdar-nem posvetu in klepetu s svojimi pingvinskiml prijatelji se mlad 6amec — nekoliko okorno in plaho sicer — le odloči in se približa zaželjeni sanici ter jo očitno povabi, naj bi se skupaj sprehajala. Pingvinska krasotica je seveda nekoliko domišljava in ji ni kar prvi všeč. Vendar si skrbno osnaži perje in nato zelo kritično premotri svojega snubca: kakšen je, kdo je, nemara ga vpraša, ali je iz ugledne rodbine in ali ima kaj dote, to se pravi namreč, ali je dobro izvežban v ribjem lovu. Nato se sramežljivo obrne, vendar tako, da more snubec videti vsaj tri četrtine njenega obraza s kljunom vred. Pred kakšnimi 30 leti bi taka pingvinska krasotica najbrže sramežljivo pogledala na tla in nato bridko vzkliknila: »Oh, kako sle poredni! To je prišlo za me nepričakovano! Govorite z mamico!« Tega pa dandanes ne delajo niti človeška dekleta, prav tako pa tudi ne pingvinska. Ako ji snubec ugaja, skloni glavico na stran, kar je za snubca znamenje, da ji je všeč. Tako osnujeta novo pingvinsko družino. Toda samica še ni končnoveljavno njegova ter jo mora neknj dni še stražiti noč in dan, ker jo oblegajo tudi drugi občudovalci in šele čez nekaj dni se izkaže, da je samo njemu zvesta, ker je prepričana, kako izvrsten dečko je. V vedenju po »poroki« sta mlada pingvinska mož in žena povsem podobna ljudem. Mladi pingvini poznajo prav tako vse nežnosti iskrene ljubezni in vse pozornosti. Mladi pingvin je celo tako pozoren do svoje ženice, da ji pogosto odstopi kakšno bolj mastno ribo iz kljuna v kljun, pa tudi ji preskrbi boljše mesto v gnezdu ali na solncu. tudi pri plavanju jo skrbno varuje. Pingvinka izleže dva do štiri jajca. Štiri jajca so že rekord v pingvinski družini. Na njih gnezdita menjaje se po 12 ur oče in mati skozi 4 tedne. Toda le 60% jajc da res male pingvinčke. vsa druga nnmreč pozobljejo galebi, kormorani ibisi in drugi sovražniki pingvinov. Te ptice živr na otoku sicer vzajemno s pingvini in med njimi ne pride do prepirov, toda če pingvinka ali pingvin samo zn trenutek pustita svoja jajca iz nadzorstva, že švigne iz zraka galeb, ki pograbi jajce s kljunom ter ga nato iz zraka spusti nn skalo in požre slastno vsebino Ko pn se mladi pingvin čki le izležejo, potem stara pin-rvina poskrbitn. da Be del gnezda spremeni v mnlo otroško sobo. Še vedno pa morata biti noč in dan na straži, takaj tudi na pingvinske piščančke preže nevarnosti. Njihovo nežno meso je prav tako zaželjena slaščica ibisov In galebov. Oba starša izmenoma hodita na lov in prinašata ribice svojim piščančkom. Toda dokler so piščančki še mali. jib stara ne krmila z ribami samimi, temveč ribe Batna prežvečita, iz prebavil se jim nato odteka skozi kljun oljnata tekočina, ki je izvrstna hrana za pingvinske piščančke. Pingvini takorekoč doje svoje mlade s kljunom in imamo torej tu primer resničnega ptičjega mleka. Ako imata pingvina samo enega piščanca, zrase ta nenavadno hitro, tako, kakor tudi po mestnih človeških družinah starši najraje skrbe za svojega edinčka. Ako pa je v pingvinski družini več otrok, rastejo pingvini pač bolj počasi, ker tudi pingvinske družine poznajo včasih krize In pa brezposelnost, namreč pomanjkanje izdatnega lova na sardinice. Pa kakor se pozna na značaju doraslega človeškega edinca pretirana skrb staršev v zvezi z moralno pokvarjenostjo, tako pokaže tudi pingvinski edin-ček zelo podobne človeške lastnosti. Postane namreč neizrecno domišljav in bahav Tak edinček med pingvini je vase zaljubljen, prezira druge tovariše iz »revnejših družin«, se na vso moč in brez potrebe snaži, si ogleduje svojo toaleto ter se najprej in najbolj pogosto prične potepati s pingvinskimi mladimi samicami. Gorje pa je ubogemu pingvinskemu otroku, ki pride na svet z dedno obremenenostjo, namreč, da se mu ne razvije lepi elegantni pingvinski frak. Kakor vse ptice in mnoge druge živali, se pripeti tudi med pingvini primer albinizma. Nesrečnega beloglavega pingvina se tovariši ogibljejo kakor ljudje gobavca. Ptič namreč ne dobi naravne barve svojega rodu, temveč je ves bel, razen črnega kljuna (Podobni pojavi so na primer bele vrane, beli vrabci, beli kanarčki itd.) lak albinec je izpostavljen splošnemu _ zasmehovanju in preziranju vsega rodu. Ako si zaželi družbe, se mu vsi pingvini izogib-ljejo, pa čeprav je še tako dober lovec In ribič in čeprav je morda krepkejši od vsakega svojih tovarišev. Deležen je splošnega zasmeha in opravljanja. Godi se mu približno prav tako, kakor pri ljudeh, ako bi zašel na kakšno prireditev, kjer je predpisan smoking in frak, kdo v beli polelni obleki. Tudi ako se tak pingvinec približa samici s popolnoma poštenimi nameni, da bi z njo osnoval lastno družino, ga vsaka ogorčeno odkloni. Nevesto si najde le. ako naleti na enako mu al-binko. Vendar se to dopaja le redko, zakaj le malo je albinskib potomcev ter se ne razmnožujejo. Zaenkrat živi država pingvinov na samotnem otoku južnega morja, srečno in mirno Življenj« Svojih dosedanjih sovražnikov je vajena ter se jih otepa na svoj star vajen način. Pingvini se branijo z begom, s čuvanjem svoiih jajc. pa se tudi marljivo množe, tako, da njihovemu ptičjemu narodu ne grozi izumrtje. Nevaren mu je samo en sovražnik, ki je bolj pretkan, kakor pa so vsi, ki prav tako pozna morje in ve za skrivnost njihovega otoka, namreč človek. Anglešk« vlada je proglasila sricer ta otok za ptičji park in ga skrbno varuje, toda na Izorstvo nad njim jo težko. Upati je, da pingvina ne bo doletela ista usoda, kakor alka, njegovega sorodnika v severnih te-čajnih deželah Prire(Jil Q imm Maaiffla Božična nagradna križanica »Rešitev« pošljite najkasneje do četrtka, 31. decembra opoldne na »Uredništvo Slovenca« in označite na knverti »Križanica«. Vsak četrtek ob treh popoldne je žrebanje. V pisma naj bo samo izrezana križanica iz »Slovenca« ln znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno reSitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad. Izžrebani bodo dobivali »Slovenca« mesec dni brezplačno. Problem sodobne telesne vzgoje Znani publicist Egon Erwio Kisch, je »Enačil športno bodočnost takole: »V areni bodo »tali samo še zamorci in drugi pisani kolotn-jalci, njih beli gospodarji pa bodo sedeli na tribunah in bodo gledali, debatirali, ploskali in grajali.« Bridke so te besede in značilne zn današnjo dobo. ko je šport začel iskati nove — napačne smeri. Žalostno, a vendar resnično je dejstvo, da današnji šport marsikje ne ustreza svojemu namenu, ker so ga voditelji zjiali spretno izrabiti v svoje egoističue tn materialne na- Besede se začno pri Številki, končajo pri debeli črti ter pomenijo: Vodoravno: 2. božična pesem. 20. sibirska roka, 22. azijsko višavje, 23. vrsta na glasa, 24. vodopad, 25. grška gora, 26. kratica za sledeč. 27. kmečko orodje, 29. aziiska gora, 30. koroška gora, 31. leposlovna oblika, 32. del •obe, 33. važna žila, 35. azijska država, 36. utrjeno poslopje, 38. ai celota, 39. vzklik veselja, 40, mesto v Sremu, 42. rastlina, 44. drag kamen, 45. italijanska nota, 46 umetnina, 47. del glave, 46. vas pri Domžalah, 44. turški oblastnik, 50. kratica za neznana imena, 51. Trsta dajatve, 53. veznik, 54. latvka stvar, 56. del telesa, 58. spleteni lasje, 39. osebni zaimek, 60. kratica za akademski športni klub, 61. aibesinski poveljnik, 62. druga beseda za hudo, 63. navadni števnik 65. vzklik veselja, 66. oziralni zaimek, 68. del naslova, 70. slovansko drevo, 72. spona. 73. del strehe, 74. nd družine, 75. tvorba na želez«, 77. ploskovna mera, 78. del dneva, 81. dva so-glasnika, 83. moško krstno ime, 86. divja žival, 87. kazalni zaimek, 88. trgovski izraz, 90. učenje, 91. neresnica, 92. ima krava, 93. gruča prsti, 95. ameriško jezero, 102. ilirski pesnik, 104. madžarska reka, 105. rastlina za j pital k a, 107. ameriška država, 108. dalmatinski otok in mesto, 110. služabnik, 111. postaja ob dolenjski železnici, 112. veda o pravilni vagoji. Frtaučku Gustl ma beseda Jest sem vnder misln, de boma le-77/ tas za Meklaui* 5 vAP dubl autunumija, ke nam ja ie več ket dv« let ublebujeja. Ke za Meklatiža ni blu nč, sem se tro-itu, de ja boma prou fviftcn dubl saj ia Božeč. Pa spet ni nč. Jest aa v«m kna tulk časa mečkaj* 7 Č« b mou jest k«j za guvort, h ja m«l ž« zdatmi tla. Jest na vem, a s« gespudi dol na jug« aa spomaja aa teke reči, al kaj? Autunumija j« tku «sa ajnfoh reč, d* nkol Ucga. Tu se reče: ti« mat* autunumija, pa s« kumenderit«, koker se vesta in mat«. Mi b že pol pugruntal, kuku se U reč naprej pele. Sej nisma tku zarukan. Zadnč enkat — tu je blu hmal pu svetimi Me-klauže — sem iou Um mem Kazine. U kavarn ni blu Idi. Sam pr en miz tam zraven vokna, sem za-merku engi gespuda, ke je z žlička mežu pu en Salc, pa u en časupis j« biu prou zavervan. Ke se m je ta gespud zdou precej znan, sem se pa ustavu pred vokn&m ia ga začeu bi natančen ugledvat. Gespud je mende zapazu, de mor« eden pred vok-nam stat, k« je vidu senc« na časupis«. J* p« tud on pugledu to, de b vidu kdu mu dela senca. Ke je zagledu mene, m je p« pumigu, de nej grem not. Tekat sem ga pa tud jest spuznou, če prou ga le več let nisem vidu, de je en moj iulkulega, ke sva skp u iula hudila en« par let. Ke jest nisem biu tekat še navajen na douga hoja, pa raj nisem več hodu naprej u Sula, ampak sem pustu nega samga, de je hodu naprej. Kulk časa je on ie naprej hodu, dons glih na morem puvedat. Precej je mogu ta člouk še štederat. ke sem pu dougem čas enkat brau, de je zvolen za puslanca, al tku neki. Veste, de sem biu jest tega puvabila veseu. Ke sem biu pa glih tekat čist na suhem, sem mu pa pukazu pr vokne soi priftošl, de je prazen. On s pa ni iz lega nč sturu. Kar naprej m je migu, de nej grem le noter. Kua m je blu druzga za nar-dit, koker noter jit, de se mu na bo fržmagal. Ke sem pršou du negave mize, m je punudu stou, mar- Navpično: 1. kmečko orodje, 3. osebni zaimek, 4. tujka za dobo, 5. jugoslovanska reka, 6. žensko krstno ime, 7. predlog s tožilnikom, 8. ruska reka, 9. vrsta zaznave, tO. kratica za težo, 11. kratica pri uradnih listinah, 12. turški naslov, 13. posoda za pepel, 14. vrsta pesnitve, 15. gospodarska - napravo, 16. najmanjši del, 17. del glave, 18. del voza, 19. sestavina ječmena. 21. prevozno sredstvo, 26. poljska rastlina, 28. jugoslovansko jezero, 31. navadni števnik, 32. vrsta žuželk. 34. časovna kratica, 36. vršita zvoka, 37. kmečko orodje, 40 vas pri Ljubljani, 41. del poslopja, 43. švicarska gora, 45. slovem-ska reka, 48. jugoslovansko gorovje, 51. leseno orožje, 52. zapoved, 54. matematični izraz, 55. del telesa. 5". kmečko orodje, 39. ud družine, 64. vrsta pijače, 67. premikanje zraka, 69. de.l noge, 71. slovenski književnik, 76. poljsJco mo sto, 78. toplotna sprememba, 79. vrsta jedi, 80. svetopisemska oseba, 82. tovor, 84. prislovno določilo kraja, 85. del glave, 87 industrijska rastlina, 89. grški umetnik, 91 industrijska rastlina, 92. judovski duhovnik, 94. vprašalna čle-nica, 96. dva »oglasnika, 97. shramba za puščice, 98. finsko mesto, 99. vodna žival, 100. predlog z rodilniikom, 101. vrsta pijače, 102. zakajen prostor, 103. ameriško mesto, 104. širši pojem za družino, 106. stara členica. 109. ploskovna mera, 110. osebno povratni zaimek. Krasno uspeti skok: Kasnoška s droga. mene. Ker spodjeda materializem v vedno večji meri tla idealizimu, katerega je danes žal že itak tako malo in ker se vedno v večji meri uveljavlja prikrit in odkrit profosionalizem v športnih vrstah, zato bd se nekega dne mogle uresničiti besede publicista L. Lrvvina kise ha. Kaj bi bik) potem s športom, s telesno vzgojo, ■i lahko predstavljamo. Skrajni čas, skoraj bi rekel dvanajsta ura je že za odpravljanje športnih izrodkov in za zdravljenje bolnih športnih vrst v svoji ožji domovini, mod slovenskim narodom. Kaj delajo drugi, kakšno stališče bodo zavzeli napram temu športni krogi izven naše ožje domovine, je postranskega pomena. Mi začnimo delati v novem letu med Slovenci veliko športno propagando, da zainteresiramo ves naš narod za telesne vaje, obenem pa začnimo temeljito trebiti ono, kar kvari športne vrste, kar škoduje športni ideji. Da bomo pa ospeli, se moramo seznaniti najpreje z narodom, katerega je treba dobro spoznati, s katerim je treba delati in živeti ter mu pomagati, dajati nasvete itd. Predvsem se mora upoštevati volia naroda, mu dati take telesne vaje kakršne želi in kakršne si sam izbere Nikdar mu ne smemo vsilje- kere je pa naroču, de nej prnese še men en črn kufe z nimam. Kumi sem se dober usedu, je ž« stavu kufe, pa ena flašca ruma pred mana. »No, kuku se pa kej maš, Gustl? Velik let se že nisva vidla. A s zdrou? Kua s pa zdej?« me je začeu sprašvat. »Ena figa. Sej veš, kuku je zdej na svet,« sem mu jest udguvuru. »Tri leta že išem kašna služba, pa ni nč za dubit« »Zakaj •• pa name nis ubrnu? Jest b t hmal kej skumenderu.« »Pa m dej zdej. Sej sem ie zmeri brezposeln.« »Prjatu, prepoza s s« ugl&su. Zdej nimama mi prou nč več za guvort A na rti, d« i* zdej drug režim? ' . , , , . '. . Zdej boi mogu ie ie tulk časa putrpet, de boma pršli »pet mi du besede.« »A misleš, de bote ie kerkat?« »Ni hudiman. Sej Ide nas maja rad, ke sm» jim že tulk doberga sturl. Ke Ide nisa več vedel, kam z usem tem dubrotam, jim pa ni druzga kazal, koker, de sa nam rekel z Bugam. Pa na svidenje!« »Zakua nam pa niste autunumije skumenderal, dokler ste mel še ta velika beseda? Autunumija b mel ja naš Ide hedu rad. In sma ja tud res potreben. Že pred par letem b nam tkula za Božeč prou pršla. Pa ni blu nč.« »Lepu te prosem, Gustl, za kua b ja pa mel? A ste ja mislel na buiičen drevu ubest, al kal? Druge reči sa ja bi putrebne. Z autunumija nej se le n Belgrade kfretaria. Z autunumija b mel sam skrbi, druzga pa nč. Mi trna vam tli ta peru sna vesoka šula pustaut na Šmaren gor, al pa tam zraven na Grmad, k« b bla tud prprauna. Kene, na-rudna šula, al kok ji vi praute, ste i« sami sezidal u tist jam za svetmu Krištufam. Gimnazija st« s pustaul tam na pul, tud za svetmu Krištufam, kar ste naredi čist pameten, ke Ift j« tam dober. Pro-tituberkulozna liga vam bo za tu gvišen hvaležna. Zdej vam nč druzga več ne manka, koker ie ena vesoka šula, al koker se prau univerza. Ta b mogla stat pa ie na bulšem luft. Zatu sma vara ja tU mi pustaut na Šmaren gor, tku de b bla u pravem pomen besede, vesoka šula. U te iul b te pa ns smela pudučvat kašna kemija, matematika in druge take škudlive reči, ke greja na pluča in pa na žiuce. Tu nej se učeja le tle u meste u kainmu keudre. U naš vesok iul b se pudučval u peru vrst stah. Zato bi ne bilo prav. ako bi sedaj začeb morda zanemarjati to panogo telesnih vaj, uinpak se moramo še bolj spopolniti. da bomo dosegli še višjo stopnjo, da bomo še večkrat zmagovali. Na drugi strani pa je treba upošlevati, da je med Slovenci 73% kmetskega iu delavskega stanu, katerim telovadba še najbolj prija. Pa je razumljivo. Izvaja se lahko vedno in povsod, zlasti pa v večernih urah, ko sta kmet in delavec prosta. Nove »meri pa ie treba tudi v telovadbi. Nič več »tarih in trdih pustih vaj, temveč modernih in smotrenih gimnastičnih vaj. Na orodju pa po možnosti samo koleb in »e je izogibati teznih ribov, katere ie izvajati samo toliko, kolikor jih nujno potrelnijemo za moč. Proč s starimi in okostenelimi sistemi, moderna doba zahteva sodobnih telesnih vaj in te hočemo in moramo upeljati med slovensko mladino. Lahka atletika Imenujemo jo tudi kraljico športov in ae po krivici. Ta športna panoga se je zlasti v povojni dobi razvila r naših krajih. Danes imamo že več prav lepih igrišč, odnosno tekališč in drugrh športnih naprav, kier se goji lahka atletika. Da se pa še ni razvila na ono stopnjo kakor bi se že morala in da se ni razširila med široke plasti naroda, pa je pole« vrhovnih lahko atletskih instanc krivo tudi dejstvo, da nimamo dovolj prostora na razpolago. Vendar je mnenje ornih, ki mislijo, da je za gojitev lahko atletike predpogoj prostor s primernim tekališčem, popolnoma zgrešeno. Kajti tako malo prostora kakor ga rabimo ravno za lahko atletiko, potrebuje malokatera druga fyortna panoga. Saj ni treba, da tečeš ravno po tekati-šču; saj je vendar tek v prosti naravi t gozdu v vsakem pogledu dosti več vreden kakor r>ni na tekališču. Za gotove vrste tek pa seveda rabimo predpisano tekališče. Za me-te in »k<«k« pa povsod dobimo primere« prostor, da lahko izvajamo te panoge. Začnite gojiti lahko atletiko, ustanavljajte lahkoatletske sekcije, saj ne rabite drugega kakor kroglo, morda še disk bi kopje in končno palico in stojalo za »kak. Prostora za teke j>a imate povsod dovoli na razpolago, »aj dobite na poliu in v gozdu dovolj potov, ki vam nudijo priliko za tek. Plavanje Plavalcev ali bolje rečeno kopalcev inomo prav za prav že tako število, da smo trenotno kar lahko zadovoljni. Toda nekaj je, česar pri tem šf>ortu ne smemo pozabiti. Ljudje »e hodijo v glavnem sončit in pa kvečjemu malo ohladit v vodo, večina pa »e za plavanje ne zmeni dosti Plavanje ni samo najbolj zdrav, ampak je tudi najliolj koristen šj>ort. Niikdo »e mu nc bi smel odtegniti in nikogar ne bi smelo biti med nami. ki bi vsaj ▼ prsnem plavanju v mirni vodi ne preplaval po več sto metrov. Kako važno je to tedaj kadar ie treba koga reševati iz vode. Zatorej mora biti geslo vsakega kopalca: Nauči »e dobro plavati in p« obenem reševati druge Tn je široko odprto polje, ki čaka onih idealnih delavcev, ki naj bi temu nedoetatku odpraffli. rih vati stvari, ki so mu tuje, katerih noče. Pri tem igrajo veliko vlogo že same krajevne prilike, katere je absolutno upoštevati pri propagandi športa. Kaj bi slovenskemu narodu najbolj pri jalo po dosedanjih izkušnjah ki jih imamo na športnem polju, bom skušal označiti v naslednjih vrsticah. Telovadba Pod telovadbo razumemo redovne, proste orod- Smačatajt sleherni vasi in nebroj nastopov in tekem nam priča, da je živahno v vrstah telovadcev. Ima pa telovadba čisto drugo podlago kakor šport, v telovadnih vrstah je zato neprimerno več idealizma in zato tudi uspehi na precej višji stopnji kakor športni. Kar imamo uspehov na mednarodnih tleh, je v glavnem zasluga telovadcev, ki so se z najtežjih tekem opetovano vračali kot zmagovalci v domovino. Jugoslavijo »o samo telovadci proslavili v inozemstvu in samo telovadcem se je zahvaliti, da je igrala naša država Vloh lahko vlogo v mednarodnih športnih vr- jezfki celga rveta. Za kua? Zatu, de b biu naiem JUdentem, keder b kunčal soj« študije, ceu rv«t aa stežaj udprt, d« bili lohka • trebuham za kru-bam. kamer b ph veselil. Tu b blu ta narbl potreben. D« b itedenti bli zidrau. b jim blu treba fujit tud šport. In glih za iport b bla U iula tud kok«r nalai. Kene, pn zim b s« lohka smučal k« du pud Šmarne gore Najna b pa že tud kok zlezl, d« b dli u šula. Ke b bla iula vn, b pa skakal dol, ter Norvežani u Planic. Za tu b jim bla tud ska-kalnca na razpulagajne. Tu b blu za pu zim. Pu let b pa lohka prrejal tekm« u letajn pu pot. Ker b preh prteku iz Iblane du pud Šmarne gor«, b dtibu medalja. Delal* b se tud plezalne tur« m Turne. Tu b blu tud zdrau za štedent«, ke b ceu dan če- pel sklučen u klupeh. Žogo b tud lohka brcal pu pot. Sploh sma s naprej uzel. da se boja na naš rito iul gujil usi športi kar ud kraja, kar jih )e treba znat enmu vorng nacjunalncm Sluvenc« na Olimpijadah. Tku, de na boja mogel rečt tujci, de nisma kulturn Id«, m d« na boma budil z 011 Ilrap«-j. Vil. jad tku put«ftan dam, koker sma hudil du zdej Gustl, tak j« biu naj naejunalen prugram. In U prugr&m b biu dons i« liksundfertik, č« b nas n« ptiodal prehmal u penzjon.« »Kuku b blu pa pol z drugem naiam kulturnem putrebam?«, sem mu jest segu u beseda. »Žoga brcat, smučat pa letat, tu ic ni use —« »Tu jest tud vem, de ni ie us*. Boksat b se blu tud treba znat, če čma pridet kerkat na kojna. Usega nam je ie treba, sam ud autunumije m mouč, č« či, d« na bom jezen. Autunumija je tku ena reč, d« M ja nker na vid.« »U naieh varžeteh b se pa le vidla tn tud čutila,« sem mu i« reku, pa >em iou. Ceha je mogu pa on plačat, če ni ustou doužen. Zdej ram vošem Se en prou veseu Božeč in sreča du druzga Bužiča. Drug let vam bom pa spet vošu, če bom ie žiu pa zdrou. F. G. Ta športna panoga »e je med našim narodom v razmeroma zelo kratki dobi močno razširila, taiko, da smučanje dandanes prav lahko označimo kot naš narodni šport Sicer so že naši pradedje vozili na smučeh na Blokah » njeni okolici, vendar so tedaj gojili smučanje kot nujno potrebo, da »o mogli priti v zimskem času sploh kam naprej. Sicer tudi dandanes zato smučamo, da moremo priti v snegu naprej, vendar gojimo ta šport predvsem radi športa in zdravja in na najzadnje radi jnode — kar velja zlasti za nežni spol; saj ie trefra priznati, da je moda mnogo pripomogla k takemu razmahu smuškoga športa. No, in končno je vseeno zakaj smučamo, glavno je, da se krog smučarskega sveta širi, in da »e podajo na dilce vsi oni, katerim snežne prilike to dovoljujejo. Smučanje se je priljubilo tako pri kmetaki, kakor pri delavski in mestni mladini, na mero-dajnih činiteljih pa je sedaj, da vse te množice smučarjev povežejo v neko celoto ln da skrbijo za njihov napredek in pa za propagando vsega zimskega športa. Igre * žogo Potrebne so, koristne so. zato jih moramo imeti v svojem športnem programu. Toda rnvno z igrami z žogo je pri nas velik križ in na tem polju nimamo sreče. Nogomet, kot najbolj razširjen med temi igrami in ki V najl>o!j vleče tako igralce kakor gledalce, je zašel v take vode, da se iz njih ne more izkobacati. Maz.ena. ki je bila nekdaj na prav lepi stopnji pri naših dekletih, je popolnoma na tleh. V tenisu gre stvar tudi počasi naprej. Največji razmah je zavzela še odbojka in namizni tenis. Slednji dve igri sta zelo priporočljivi in bi ne smelo biti kluba, ali društva, ki jih ne bi gojil. Za moške pa je v vsakem j>ogledu boljši rokonjet kakor nogomet Bo treba poskusiti še z rokometom, morda bomo imeli tu več uspehov. Kolesarjenje in turistika Tudi ti d ve športni panogi »ta pri nas močno razširjeni, vendar se ne gojita toliko kot šport kar velja osobito za kolesarstvo, temveč bolj jz potrebe in pa — kar sc zlasti turistike tiče radi zdravja. Ako bi se našel kdo. ki bi znal in mogel primerno organizirati ogromne mase kolesarjev, bi bila to najmočnejša športna organizacija ne samo med Slovenci, temveč v državi vobče in tudi uspehi na tem športnem polju bi bili potem temu primerni. Turistika »e pri nas v zadnjih letih lepo razvija in ie že prav na visoki stopnji. Tudi ta šport zasluži večjo pozornost in bi bilo prav, da se ga Se v večji meri oprimemo. Tako »cm v glavnem navedel nekaj najraz-nejših športnih panog, ki bi se morale razširiti v sleherno slovensko vas. Vsi moramo biti aktivni športniki, ker le tako bo šport dosegel »voj namen. Holje bi bilo, da so prazne tribune in polna igrišča, kakor pa je obratno, kar je danes mnogokrat slučaj. Tudi za finančno stran bo |)olem boljše, lževega vlaka in gledal na eni strani beraške, dremajoče zalive, kamor se s prvimi pogledi udarjalo morje, na drugi strani pa gole, prenvogaste skale gorovja, ki loči Španijo od Evrope, od njenega življenja tn njenega razumevanja. Tedaj se je za-člo nerazumljivo, s tistim jutrom je ostala v Evropi in v preleklosti vsa modrost, s katero sem se pripravil na vstop. Bral 6em tiho poprej nemške pesnice, ki so tam našle vse svoje ideale: oranže, hastanjete, manti-Ije, caballerose s širokimi, svilenimi klobuki in opent- Sanimi kitarami jx>d alhamberskimi okni in ob Gua-alquiviru, pozlačene torere, ki imajo plemenito dušo, kakor da niso nikdar bili kravarski hlapci, sploh pesnice, in pisatelje, ki so odkrili Španijo kot zemljo 6onca, katedral in ljubezni z nekaterimi posinovljenci Don Kihota in Cida Campeadorja. Bral sem španske zgodbe Andersena Nexoja, ki ie po Andaluziji prodajal baltsko meglenost; odkrival je ljudi, ki vam mimogiede podare vse, kar imajo, celo plašč, ker vedo, da ga ne bosite vzeli, kakor da se po španskih počasnih železnicah vozijo sami sveti Martini, ki diše po socializmu. V vsaki stari Seviljanki, ki obiskuje cerkve ob Paseo de los Reyes in doma redi ma&e, je zasltrvil junakinjo, podobno njegovim domačim možačam, ki ob Sundu čistijo slanike... Zdelo se mi je, da je prav za prav nekaj groznega, biti filozofski severnjak pred nizkimi gostilnami v La Manchi ali pred tobačnimi tovarnami v Sevilli. Kljub temiu sem Nexoju verjel, saj je vendar pomagal razmetavati Španijo. E>o podrobnosti sem poznal socialistične horoskope najmodernejšega literarngea izvedenca za Španijo, IIie Ehrenburga. Ta je izkušen skoraj tako kakor Homer: kakor je Homer na vsem svojem zemskem, podzemskem in nadzeniskem svetu našel bogove, ki so 6e preutelešali ter danic, ki so govorile po satensko, tako je tudi tovariš Ilja odkril zmeraj do obupne dolgočasnosti iste prvine življenja med komsomolci v Kuznecku in ob Donu, v življenju svojih pip, ki jih zbira kakor degeneriran byrondski lord v paviških predmestnih hoteličkih z opolzkimi tlemi in z opolzkimi dušami in v ve-gasti, zadušni meseni zgodovini barcelonskega Bar-ria China. V Španiji kakor drugod po svetu si je ta literarni večni Jud olajšal gledanje in delo s teni, da sd je v Barceloni Bilbaiu, Madridu in Sevilli poiskal prvi lokenski Montmartre ter pisal tam človeške zgodbe po receptih priseljenih strokovnih tajnikov. Za motive so mu služili izrezki iz »Mundo Poslednji nisem v Španiji kljub gledanju, razmišljanju in srečavanju ljudi, krajev, samot, spomenikov in iger nič modrejši od prvič. Naj povem dve ali tri zgodbe, da se ne bi zdelo, da opravičujem svojo popotni »ko nebogljenost in delam krivico tistim ki so vse razumeli... Črna Marija na Monlserralu Andreu Nin je danes, kakor berem pogosto, precejšen človek v katalonski vladi, pri vodstvu trocki stične barcelonske P. O. U. M. in Zveze pro letanjih bratov. Tisto jutro pred poldrugim letom, ko smo drveli skozi nasade plemenitih lešnikov in prvih zo-rečih breskev, ki leže po planjavi med Barcelono in Lčrido, ni bilo na zunaj še nič drugega kakor zelo informativen katalonski publicist, okrog katerega je velo dokaj eksotičnega voja: poročen je bil z neko čistokrvno Natašo od Volge, zanimal se je za usodo malih evropskih narodov in kar je glavno, prvo sitezo do svetišča, ki so ga obletali orli do danes, ko ob moirtseratskih obalah bi ne vozovi vzpenjat. Tisoč let so nosili na goro tisto, kar nosijo romarji v vsa svetišča: prošnje, revščino in zahvale. Tako je bilo vse čase in tako je bilo tudi tisto jutro pred poldrugim letom, ko mi je Andreu Nin pripovedoval po divjih ovinkih črne ceste na to goro, kakšna bo usoda narodnih manjšin v Evropi, koliko milijonov prineso Kataloniji lešniki, prea katerimi kajielicami na Montserratu je molil Kolumb, preden je odjadral v Indijo in kje je iskal Rihard Wagner fantazij za Parsifala. Vedel je o sveti katalonski gori veliko več, kakor bi mu po njegovi preteklosti prisodil. In čudno in v tem zaupniku svetovne revolucije ni6em mogel zaslediti niti nič zasmeha, ko je odgovarjal na vprašanja podložnih žena v črnih naglavnih man-tiljih in z molki v rokah. Mednarodna nosljajoča družba, ki je padla tisti dan na Montserrat kakor jata vran, je vzbu- Montserrat, srce Španije bil pred časom večletni osebni tajnik Trockega, preden so v Rusiji njemu in Ninu nasvelovali, naj se izprehodita po Evropi. Andreu Nin je odšel v Barcelono in je tam počasi izdajal prevode Leva Tolstega, Marksa in vodil literarno gibanje za svetovno revolucijo. Ker so Ka-talonci šaljivi ljudje, jih je Nin zabaval. In ker ima katalonščina kakor vsi romanbki jeziki še člen, je bivši tajnik 1 rockega hote ali nehote nosil ime Le-Nin, Lenin, kar ni bilo v skladu z njegovo troc-kistično preteklostjo. Vse te označbe so prav za prav samo zasebnega pomena zlasti v tej zg bi in služijo 6amo v to, da bo zgodba nerazumijivejša. Montserrait pa je, kakor pravijo, 9rce Katalonije in Španije. Ena najbolj čudnih gora v Evropi. Sredi ravni, ki se širi od katalonske obale proti Aragonu in Kastiliji, sredi polja in nasadov, ki jih režejo suhe struge, sredi pinijovih gozdov, izpod katerih proscva bela in rdeča prst, jsrepletena s plehkimi sencami, rase iz tal deset kilometrov Corrida de toros, bikoborba shero« in iz življenja, iz katerega je pa čisto preprosto in z nekako rabinsko suverenostjo čital vse realnosti, ki bi jih bilo neprijetno pisati. To je star recept, po njem je mogoče ustvarjati tako zvan* nazorno čista in progresivno pregledna objektivna dela trajne vrednostL Literarna racionalnost mojstra Ehrenburga vsebuje marsikaj pametnega po čemer je mogoče za-sloveti, če piše kdo knjige tako kakor se vidi fingi- bi rano knjigovodstvo. Toda tudi njegova modrost neha pri prvem koraku v Španijo. Pri vsem spoštovanju, ki ga uživa* njegovo špekulativno literarno knjigovodstvo moram priznati, da me je pustilo v Španiji na cedilu. Kakor mi je bila nerazumljiva prvo jutro ob vstopu, tako je o tal a še naprej. Drugič sem stopil na polotok v megli, ki 6e pari nad močvarami riževih nasadov v Albuferi iri Valenciji. Tisti vstop je bil docela nešpanski: ni i>ilo videti niti pustih gorovij, ki spominjajo na romane Pia Baroje, marveč sama megla, iz katere so skakali bliski kakor požrešne ribe ln spletali aluminijasti valj Zeppelina, ki je bežal iz neviht nad polotokom v Evropo. I retjič smo lezli v svinčenem julijskem poldnem pred Gibraltarjem in iskali nad obalo žakanasto zidovje ladixa in beli stolp sevilj-ske Giralde. Od tam je videti, kakor da je španska zemlja v južnem ognju zlepljena z nebom: vse je majhno, ravno, oddaljeno žareče, ne oblike se izgubljalo v belem obzorju, edino gibraltarske ploščadi opozarjajo mornarje, da sta ogenj in nevarnost čisto blizu. Vstopil 6em v Španijo še na dveh ali treh krajih- pod razklanimi stopnicami Sierre Nevade pn Malagi pred palmovimi drevoredi v Alicantu, v malih gnezdih na jugu, kjer je zvečer slišati ze arabsko brnenje kitar in previjanje človeških glasov Zadnji vstop je bil v rdečem in sinjem mestu sredi bananovih gajev in srkaliptov pod pasantnimi oblaki, iz katerih moli soliterna kopa ognjenika Te-jide na Teneriffi. dolg hrbet granitnih in portivnih skladov. V vznožju ga pokriva goščava južnega drevja in brezimnega, dišečega grmovja. Proti vrhu, kjer se 6ika-lovje bliža oblakom, postaja podobno nekakim oglodanim, posivelim cerkvenim stožcem, svežmju orjaških, okamenelih špargljev ali procesiji izgubljenih orjakov, zakrinkanih s sivimi kapucami. Kjer se kamen naguba, pleza po otokih navzgor zelenje, podobno zaletelim željam, sicer pa so vrhovi do gladkega izprami po tisočletnih deževjih. Ta gora spada med tiste nelogične vzpetine zemlje, ki so osamljene in nimajo nič zveze z gorovji. Na njih ni prostora za drugo kakor za pu-ščavnike in čudeže. Nekje pod stotinami granitnih stebrov je bilo prostora za nekaj golobjih gnezd, lam so se pred tisoč leti zakljuvali v stene puščavniki, ki so bili kakor vrhovi zemlje radi blizu oblakov in v nekaj sto letih izdolbli prostora za veliko cerkev in samostan. Poiskali so si votlin po vrhovih in v kamen, ki doma kljubuje dinamitnim napadom, izklesali milje steza, križevih in roženvenskih potov po grebenu, izdolbli desetine svetišč in kapel in majhnih ograjencev, kjer so živele monteerratske rože in kuščarji. Ustvarili 60 tam majhno nadzenv sko kraljestvo, v katerem so čuvali pravljico o svetem Gralu in templju Motsalvatu. Nad goro, nad pravljicami, nad- trdnjavami, nad vojskami, kugami, boleznimi in sanjami katalonskega naroda po planjavah in obalah pa je bdela vse do zadnjega v cerkvi La Moreneta, črna Ma-dona z Montserrata, oblečena v svilo, dragulje in ljubezen katalonskega naroda. Časi okrog gore 60 tekli in se spreminjali. Tujski promet je v sedanjem stoletju naskočil Galovo goro in 6vetišče z avtomobilskimi cestami, vzpeniačami in mednarodnimi jedilnimi listi, množice pohlepnih turistov so 6e trudile, da bi razčarale skalovje in mistiko Morenete, ki )c še zmeraj ostala srce Katalonije — temna, vzvišena, z bisernimi očmi, kakršne imajo Marije v obmorskih svetiščih In Katalonci 60 romali k njej nespremenljivo. Od tedaj, ko 60 menihi izdolbli iala čuden vtis med tihimi, šepetajočimi romarji, ki so hiteli po svetih stezah od votline do votline, od svetišča do svetišča. Ko so 6e evropski literarni pojx)tniki prepričali o samostanskih rakih, zgodovinskih zanimivostih in vinu, so šli pogledat še čudovito baročno svetišče. Nin je šel tudi v cerkev in ni niti ostal pri vratih, kakor bi se bilo spodobilo. Ne. povedal mi je celo, da je do črne Marije Monteerratske, Ki sedi na tronu sredi katalonskih svetnikov, mogoče priti prav blizu.. Prav od blizu je tisti kip ena najčudovitejših svetih podob v Evropi. V črnem obrazu so žive oči, ki gledajo ne na ljudi, ki se vijejo v njenem vznožju, marveč nekam v daljavo, kakor čez morje. La Moreneta je nagnjena na prestolu nazaj in ima v celoti tisto nepomenljivo vladajočo držo, kakor vse prastare Marije po katalonskih cerkvah. Jezus ji sedi na kolenih in drži v rokah simbol španske zemlje: losov storž. Komarji so neprestano lezli med rotčem šepetanjem v prostor za oltarjem in 6topali tik do Marije na prestolu, ji poljubljali obleko, roke in ustnice, kakor je pač navada med otroki in materami. Cerkev je bila v svojim pozlačenem, stoletnem mraku prazna, toda iz teme so se porajali zmeraj novi, skrušeni ljudje, kakor da stopajo s počrnelih slik. Za romarji smo prišli mi; zdelo 6e ie, da je vsakdo od teh svobodnjaških duhov v zadregi zaradi take bližine svete podobe. Andren Nin je stal ves čas pred podobo in opazoval natančno, kako se premikajo ljudje mimo slike. Tist1 ki smo ga f>oznali, smo slutili v njem zasmeh, ki je bil nujen. Navsezadnje so vsi ti ljudje z evropskimi prosvetljenimi imeni delali pred Moreneto tisto, kar so počele kmetice iz Aragona in iz Caceresa ... A ko 6tno že odhajali iz cerkve, je Nin Se zmeraj stal tam v oltarju, kakor da ni bil nikdar varovanec velikega mojstra rdeče revolucije. Nazadnje pa je storil prav tisto, kakor ženske v man-tiljah in praznoveme literarne dame, ki so s svojim rdečilom umazale roke montserratski Mariji. Tisti trije mladi katalonski prijatelji, ki 6em jih v začudenju pogledal, so dejali na to samo: »Ce ne bi naredil tega, bi ne bil Katalonec.« Nisem tega razumel tisto dopoldne in ne razumem zdaj, čeprav Nin in Nini sicer niso posebna uganka. Spamta v ma'cm Almeria leži štiri sto kilometrov južneje na isti obali in spada med stoletne brezimnih obmorskih gnezd, od katerih vsako predstavlja Španijo v celoti njenih značilnosti in njenih obupnošti. Pred njo leži morje, za njo raztre&kani in razdrapani pragovi Sierre Nevade. Mesto je nakopičen sklad kockastih hiš, ki so bele, kakor da nanje vse dni Mesto fona osivelo katedralo, kjer molijo 6tare ženske in se sprehajajo duhovniki v pestrih romanskih klobukih. Arena za bikoborbe se dolgočasi kakor zevajoča usta ob robu mesta. Pred njo se pode Juaniti in Pedriti in Fermanditi, prepevajo odlomKe beznišikih š/lagerjev, 6e zabavajo s šibami in sanjarijo, da iim bo Belmonte ali Soldato ali katerikoli od velikih torerov pri prihodnji corridi podaril uhelj zabodenega bika. Zraven rišejo s kosi opeke po stenah priljubljene simbole vseh teh obupanih španskih gnezd: Viva B. O. C. — b!o<|ue obsero y cantpesino — delavsko-kmečki blok, 6rp in kladivo, Miuerte a fascismo in kar je še tega. Vrh tega ima mesto še srednje dolgo palmovo omenado, kjer se zvečer v malem kaže slika vse panije: tretjina ljudi sedi j>ri mizah pred kavarnami, pije limonado in si daje po trikrat na večer snažiti čevlje. Pogovarja se o politiki in dela nerazumljive poklone lepim ženskam, ki se sprehajajo do polnoči in čez. Ti ljudje, ki sede, so tisti, ki imajo celo v tem beraškem gnezdu dosti. Hiše, z lučjo posejana dvorišča, patios, kjer žubori voda in ščebetajo papige. Imajo obveznice, lože pri bikoborbaih, jadrnice v pristanišču, rente in zastopstva. Imajo pailtnovo promenado, glasovite prednike, hišne kapele z zgodovinskimi dragocenostmi in svoje družinske ka- P1"' sp plane, ki mašujejo samo zanje, la je don Ignacio, oni don Alfonzo, tretji don Ped.ro. Po njihovih domovih gori pred sv. Antonom noč in dan elektrika. Dve tretjini, ki se sprehajata mino prve, sla iz drugega sveta. Tisti svet se začne za marmornim skladom belih hiš tam, kjer rasto iz tal prvi pragovi gorovja. Strme stene so od taJ do vrha prepletene s stezami in posejane z okni. V votlinah, ki so kakor nekakšne pozabljene katakombe izjedene v skalovje, prebivala drugi dve tretjini mesta, 'listi dve, ki sta obsojeni na gleda-njet na stoletno tlačensko čemenje, ki že stoletja živita menda od upanja, od beračenja, od prodajanja svojih hčera. Dve tretjini mesta s palmovo promenado in bikoborbami živita pod zemljo. Skalovje V6ena-okrog ne rodi drugega kakor nekaj fig na redkih kaktovcih. Presledki med odprtinami v skalni steni so pobeljeni s 6injkastim beležem, ki se blešči v dolino bolj kričeče, kakor če bi bilo samo apno. Ta pred-zgodovinska stanovališča imajo po dva, po tri prostore, kakor je bil pač gospodar priden in je dolbel naprej. Po pragovih brcajo v cunje zaviti otroci in meketajo koze na kratkih motvozih. Stene po teh votlinah 60 prelepljene s papirjem, poslikane, prekrite, ljudje so prijazni kakor vsi siromaki. Tu gori ni nič norčavih napisov in kričanja. Sumljive ulice, kjer se nastavljajo ženske in beračijo cigaret, 6e nehajo doli v poldostojnosti prvih hiš. Tu gori je življenje nespremenljivo, brez pre- H IU ' I 111 8 I ! J. . Pristanišče Sta. Craz de Teneriffe fresov in kljub revščini brez organiziranega srda. Ljudje so negibni, statični, namišljeni, kakor kame-nite planjave, ki se širijo za stenami njihovih bivališč. Navidez je vse ustaljeno, pred svetim Antonom gore v teh katakombah oljenke in na stenah so obešen svete podobe andaluzijskih in kasteljskih Marij. Ljudje se pri vsakem presenečenju najprej pokrižajo. Sonce tu ne sije, temveč pada na mesto, na zaliv, na skalovje in duši vsako gibanje. Življenje in usode ljudi so uklenjene v nekako vročo okame-nelost, težko kakor žgano vino — vtis, ki ga dela na človeka vsa Španija. Kadar se pod večer kadi iz teh bivališč, so vsi bregovi za mestom malce podobni vulkanu, ki bi se vendarle mogel vzbuditi. Ne zato, da bi spremenil svoje obličje, marveč zato, ker mora na vsakih 6to let izbruhniti. Človek bi ne prišel na te misli, da ni vrh vse te južnjaške beraške zamaknjenosti na kamenitem podstavku razprl rok ogromen marmornat Kristus. Tudi njegove roke 60 negibne, kakor je mali be-raški svet pod njim. Na podstavku se okrog in okrog v marmornatih podobah pletejo svete zgodbe. Vsem podobam na njih so odbite glave in roke in kar je mogoče, edino padovanski svetnik je cel, Barcelona, milijonsko pristanišče Sredozemlja dežuje samo apno. Sklad leži v ozkem zelenem rogu, ki se takoj za mestom zoži v tenko zeleno progo ob izsušeni reki. Cez njo drže trije, štirje zgodovinski mostovi z baročnimi svetniki po ograjah in zastonj gledajo v prazno korito pod sabo. V pristanišču ie nekaj lučajev betonske obale, nekaj praznih skladišč, nekai zarjavelih tirov, nekaj poseaajočih pristaniščarjev, ki jedo čebuilo in pijejo sparjeno vino iz smolnatih mehov. Vzdolž pristanišča je ozek gaj palm, pokvečenih gumijevcev in osipajočega se oleandrovega cvetja, kjer 6e prelivata vonj po losovem izličju in po oslovrkem govnu. V te sence vozijo matere zvečer prodajat svoje hčere mornarjem s finskih in grških začrnelih ladij, ki prihajajo sem po premog in bakreno rudo. nedotaknjen in ima ob vznožju nekaj posušenega cvetja... Tudi to ni razumljivo, čeprav spominja na ognjenik, ki mora zdaj pa zdaj izbruhniti. A izbruh ognjenika ni podoben eksploziji stroja. Razlika med ognjenikom in med strojem je velika uganka Španije; kdor jo razvozljava po vzorcih z zapada in vzhoda, bo moder samo zase. Tako je bilo v Španiji pred sto leti, pred dobrim letom in težko, da je danes drugače. Kdor pa bi hotel razglabljati, zakaj in kako da je tako, bi moral iti dalje in globlje, kakor dopuščajo take kratke slike. Mirko Javornik. •jvmms H. 12 _______ v^r^ ----------- Car svete noči na Francoskem: V malem francoskem kraju Leg Ban v Pro-vansi se pri polnočnici snidejo v cerkvi vsi pastirji dotičnega okraja. Pastirji, ki jim sledijo njih krave in ovce, slovesno prihajajo v cerkev oh zvokih davnih provensalskih božičnih napevov in angel oznanjenja jim oznani veselo vest rojstva Gospodovega. Pred cerkvijo se nato pojavijo trije Modri iz Jutrove dežele, ki so oblečeni v stare, narodne noše, in obdarijo pastirje z bogatimi darili. Zdaj pa zdaj zamekeČe kaka ovca in zamuka kaka krava in vse to daje tej otroško-brezmadežni božični šegi vprav ganljivo potezo. — V srednjeveškem mestu Perougesu, ki je ob- dano s trdnjavskim obzidjem, pa je vse mesto po polnočnici razsvetljeno z bengaličnim ognjeni in stare, vijugaste, zasnežene ulice in uličice s svojimi lesenimi hišami se zazdijo še bolj pravljične, kot so podnevi. — Srednjeveška opatija skalnatega otoka Saint-Michel, ki je med Normandijo in Bretanjo, je na sveto noč ves razsvetljen z žarometi. Gotska, čudovita lepa stavba stolnice vrh otoka je videti ko en sam iskreči se plamen, ki ae plapola je dviga v nebo. Na tisoče In tisoče domačih in tujih ljudi pride za božič na ta otok, da uživa ta čudoviti prizor svete noči. na Angleškem: „Ho\\y ho - Mistletoe!" Ali si moremo misliti, da je bilo kdaj kje prepovedano obhajati božič? Kaj takega vemo zdaj o sovjetski Rusiji, kjer so take prepovedi žalostno poglavje »Boja zoper Boga«. In vendar je bilo nekoč v Angliji 16 let dolgo prepovedano obhajati božič; to je bilo v puritanski Angliji pred 300 leti. Leta 1644. je sprejel angleški parlament postavo, da se mora tako imenovani »božični (sveti) dane obhajati kot dan posta, ne pa kot praznik; »iznebiti 8e je treba krivoverskih, pa-peških in poganskih šeg« — je bilo rečeno v besedilu te čudne postave. Toda — ljudstvo in njegova vera sta živela dalje. Malokje na svetu so si ohranili toliko starih božičnih navad kov Angliji. V marsičem se te šege razlikujejo od naših, v marsičem pa so si slične z nemškimi, posebno odtlej, ko je kraljica Viktorija uvedla na dvoru božično drevesce v čast svojemu nemškemu soprogu Albertu. Ker je pa angleška kraljevska družina nekakšno merilo za vso državo, se je v poslednjih sto letih tudi [>o Angliji jako razširila navada, da imajo za božič okrašeno smrečico po družinah. Sicer pa so si krasili domove z omelo (oineljem, oiniljem, »srečo«) in »božjim drevescem«. V Angliji pomenijo vejice omele sploh — srečo. >Holly ho — Mistletoe!« vzklikajo otroci, ko se pojavijo prve vejice omele. Vsako leto uvažajo v Anglijo več tisoč kilogramov omele, ker ni v deželi nič več zadosti te skrivnostne zaje-dalne rastline, ki je njen pomen tudi v zvezi s svetom starega veka. V Angliji obesijo vejice omele na strop in kdorkoli se srečata pod vejicami, bodi moški ali ženska, se morata poljubiti, kar je še preostanek iz onih davnih davnih časov, ko je bilo pogansko češčenje prerojene svetlobe zaeno v zvezi s češčenjem ljubezni in rodovitnosti. Če hočeš spoznati pristne davne božične šege, moraš tudi v Angliji iti v osamljene, oddaljene vasi, zlasti v pokrajinah Wa!esa in Corn-tvalla. V Walesu straši na sveto noč »bel konj«: to je kmečki fant, zavit v rjuho in s konjsko gja-vo na glavi; spremljata ga dva tovariša, ki sta tudi našemljena (kar malo spominja na našo »brno« na svatbah). Ti trije hodijo od vasi do vasi, od hiše do hiše. ki so skrbno zaklenjene; v verzih in pesmih tožijo o lakoti in mrazu in prosijo kolača in piva. Znotraj jim odgovarjajo, da so revni in da nimajo ničesar, a vsi govorijo v rimah in to se časih vleče po pol ure dolgo, dokler ji ni ne odpro vrat in jib pogostijo. — Po nekaterih krajih Cornvvalla je navada, da obdarijo trgovci svoje revne odjemalce s kosom kolača ali kozarcem pijače, ali pa daruje trgovec vse, kar potrebuje kaka družina za peko kolača, ki ga pa na noben način ne smejo načeti pred svetim večerom. — Na Irskem denejo na sveti večer sveče na okna, češ, .Jezušček hodi sam okoli in potrebuje sveč, da najde pot. Skoraj bi bili pozabili omeniti purana, ki tako spada k angleškemu božiču, ko pri nas jaslice ali pri Nemcih drevesce. Po vseh večjih in manjših mestih prodajajo pred božičem purane na velikanskih trgih. Tudi božični puran ima svojo zgodovino. Kralj Jakob I. ni maral svinjske pečenke, ki so jo do njegove dobe po stari šegi imeli o božiču. Zato je uvedel purana. Vsa Anglija je torej zavrgla svinjsko pečenko in se lotila purana. Dandanašnji izdajo Angleži za božične purane vsako leto okrog 90 milijouov dinarjev. Izgubljeni sinovi, ki se bodo težko vrnili iz Sodome Medtem ko se dozdeva, da je za Evropo nastopila »doba borečih se držav« in se vsi narodi oborožujejo ko zoper nekako brezimno nevarnost; medtem ko v Španiji anarhistična druhal odpira grobnice, zažiga cerkve, strelja duhovnike in jemlje poštene državljane za talce na bojne poljane, kjer jih izpostavlja za tarče vojaških napadov; v mesecih teh apokaliptičnih dogajanj, se nekje, prav nič daleč od teh strahot in grozot, zubavajo ljudje v kopališču Juanles-Pins. čigar sutansko preprostost opisuje neka feljtonska dama v »Neue Freie Presse« takole: »Dame imajo kitajske klobučke iz ličja, ki jim nekje na glavi poševno čepijo. Ljudje sede-vajo v majhnih barih na obrežju, pijejo sadne sokove in likerje, plešejo od 13—14 ure, plavajo in se v čudnih vozilih vozijo po morju... Tu na obrežju je ena sama mladost, je le mladina ozkih bokov, so le vitka, lepa dekleta in je vse ena sam smeh in ena sama radost. Dosti več ko zjutraj v kopališču, se kopalci v Juanles-Pines ves dan ne oblečejo. Na pol nage postave se v svojih čudovitih avtih vozarijo po kopališču in k čaju — tudi pri čaju so v kopalnih oblekah ali v jako dekoltiranih toaletah — in celo na večer so vsi v takšnih »oblačilih«. Brez vsakršnega odmora plešejo, plešejo divje plese — rumbo in — kot višek vsega nastrojenja in spričo vzklikanja vseli plesalcev in plesalk, še skongo". ki se prepleta s hrumenjem tujih godal. Na ploščadah proizvajajo igralci »jazza« različne figure, pojejo tiste redke besede, ki ne tvorijo nobenega teksta in ki se zmeraj ponavljajo in omamljajoči ritem plesa, ki je zmeraj bolj divji,_ vedno bolj uren, zajame vse občinstvo. Nn obrežju Juana je videti razkošno razsvetljavo, žareče krogle frčijo v zrak, pisane, ognjene žoge se iskrijo v noč. plešejo in popadajo v morje. Pred hotelom stojijo najelegantnejši avtomobili. Na šampanjec m na ples prihajajo vsak večer v najrazkošnejših toaletah in se sprevajujo pari med zrcalno dvorano in čajevo teraso, kakor so že boli privlačne: blesteče' se krogle ali pa najlepše ženske. Leta 1SH3. bi lako poročilo sprejeli, nc da bi nas kdo ve kako zapekla vest. Leta 1936. pa so take besede vnebovpijoče. Mladina meščanske ljudske fronte, ki je vsa »pojudena« in ki je že večkrat v zgodovini Francije spremenila plesišče v barikade in je uživala krvavo delo giljotine kakor igre v državnem gledališču, se ni naučila ničesar. Državljanske vojne so še zmeraj časopisno čtivo, so bolj pikantne ko večni Dekobra pod črto, čigar junake iz romana že zdavnaj prekašamo v grehotah in nasladah. Da se zgodovina razvija v katastrofah, — in da mi, Evropci, konec drugega tisočletja po Kristusu še sodelujemo pri takih katastrofah —, to ne zanima plešočih ljubiteljev krčevito r-pozamorčenega^ plesa konga. To so oni pozni felahi umirajočih narodov; to so izgubljeni sinovi plemena, ki skoraj izumira in ki nanje menda Oče v nebesih zaman čaka, da se povrnejo iz Sodome domov. »Oče, kaj pa je šef?' . -Šef je človek, ki vedno prepozno pride, kadar j jaz prezgodaj pridem in ki vedno prezgodaj pride. kadar pridem jaz prepozna.« ★ Joško (svoji sestri): N". Minka. ali res ne veš. kdaj je vladal Karol Veliki? Micika »Nehaj mi vendar govoriti o Karolu i Velikem! Odkar se je naš profesor zgodovine zn ročil. me svetovna zgodovina ne zanima več.-★ Preklic. V ueki vasi je izjavil kmet. do je polovico občinskih odbornikov neumnih Odborniki so ga ložili in kmet je moral preklic objavili r dopisih Kmet se vsede in napiše preklic: »Izjavljam, dn polovica občinskih odbornikov iine N n i neumna. i vlitih, % 4»! jVegovane iene N se ne odrekajo / Ni zadosti, da se samo včasih uporablja dobro milo, ker je treba biti vedno negovani 2ena, ki gleda nase, zelo dobro ve, zakaj daje prednost enemu imenu. Samo zares dobro milo neguje kožo kakor je treba, da ostane vedno lepa. uLk Med temi 4 našli za člida faporit ž e deset let ' i u b I j e n e c raz-v°ienih £ e n. Vida beli španski bezeg m,''° s"ežnobele barve -omamljivega von,a. vrstami boste pravo Vida 7 Cvetic Msuzno milo, ki si ga 'ahko vsakdo privošči, Posebno močnega vonja.' Vida stanolin Posebno blago za obč«"jivo kožo. ELI DA MILA Ikakovosti Zemlja se neprestano trese Potresna strahota, ki je uničila San Vicente v srednjeameriški državi San Salvador, ki je sicer še ne moremo popolnoma presoditi, je bila izredno silna in grozotna. Nesreča je bila tem hujša, ker je zaeno začel bruhati ognjenik in ker je bilo to ponoči. Spominjamo se »ličnih strahot, ki spet in spet zadevajo našo, še tenko zemsko skorjo. Strašne so bile posledice 1. 1902, ko je izbruhnil Mont Pelee na Martinique-u. Tedaj je bilo porušeno mesto St. Pierre; bilo je 40.000 inrtvih. Leta 1900 je uničil polres mesto Sun Francisco; 200.000 ljudi je bilo brez strehe, 1000 pa inrtvih. Letn 1908 je potres v Messini (Italiji) porušil mesto, kjer je bilo 100.000 mrtvih. Leta 1912 je bil potres ob Marmarskein morju, leta 1915 v Abrucih (30.000 inrtvih) in lela 1923 na Japonskem. Ta katastrofa je bila najhujša izmed vseh naštetih. Tokio je uničil požar Jokahnma so je porušila, 156.673 je bilo mrtvih. Ze leta 1927 je bil spel potres v srednji Japonski; letn 1930 v Neaplju, na Javi, v <":i-leju, na otočju Bismarck. Če prištejemo še manjše potresne nezgode, tedaj vidimo, da se zemlja prav za prav vedno trese. (Pomislimo tudi na naš |>o-tres leta 18951) Mesto Vicente na Salvadorju ima 50.00(1 prebivalcev, a druga poročila omenjajo 24.500 ljudi. Tu je bila razvita industrija in trgovina, tu so izvažali kavo. tobak, indigo. Prav blizu mostu j* ognjenik Vicente; na Salvadorju je ob obrežju sploh polno ognjenikov. Kazen mesta San Salva dorja (95.000 ljudi). Santa Ana (74.01H1), San Mi-guel (40.000), Santa Tecla (30.000) ima ta republika srednje Amerike še 17 mest po 10.000 prebivalcev, skupaj vseh prebivalcev 1,438.000. Pod znuiiionitim Kiffelovint stolpom v Parizu grade za svetovno razstavo lela li>37 veliko večnadstropno hišo za tiskovno razstavo. Kristus — simbol dijakov. V Njujorku je kardinal Ilayes posvetil iiom» poslopje univerze Fordham. Kardinal jc pritrdil razpelo na Krintusnv kip. ki upodablja Jezusa kol iiii«i»» Nova slika Leonarda da Vincifa Iz Parizu poročajo z dne 16. t. m.: Neki francoski duhovnik, ki je znan ljubitelj umetnosti, je nn svojem študijskem potovanju v pokrajini Anjou kupil neko podobo Marije z Jezuščkoni in sv. Janezom. Slika je bilu vsa zakajena in za-j prašen«, vendar ji je bilo koj videti, da je podobna slikam Leonardovini. Dunajski umetnostni j profesor dr. Abels je preiskal sliko, jo očistil in I spoznal, dn jc ta podoba /. imenom La Madonna I u la Source . ki je naslikana na staro cedrovo ! desko in je' 98 cm visoka, 78 cm pn široka, zares lastnoročna, izvrstno ohranjena umetnina Leonarda da Vlncija. O sliki je v zapiskih velikega mojstra opomba, da je 1. 1478. začel dve Marijini sliki in ju dokončal I. 1507 (Druga je lako Imenovana »Madonnn v votlini ) Tudi risbe, študije za poedine osebe so ohranjene; en« teli .je v gradu VVindsor v Angliji. »Življenje sem vam rešil, a vi mi daste m lo eno samo cigareto?« Pa vzemite Se eno' Zlotiovnicr Iz naslednjih 75 zlogov je sestaviti 27 besed. Prve in nato tretje črke vsake besede, brane zapored, povedo citat iz Gregorčičeve pesmi. Zlogi so: a — a — a - a — ar — be — ci - ča de dras — e - c — go — goš — gram - hi — ir — ist — ia — jak — je — |ev ka — ka ki — lej — ler — let - li - lip lo — ma Rte — me — mi — mo — tno — mon — mou ni — ni — ni — ni — nik — nje — nur — o — o — od — pa — ra — rak — ri — ri -- ri - roš — sa — sa — san — elo — ta — la — lin — tiš va — vc vr — to — tov — tra — ža — žil — žimi Pomen besed t. uiež; 2. suha kruta; 3. evropska denarna enota; 4. pokrajina peni Gorjanci; 5. plin; 0. finski tekač; 7. slovanska vladar-ka rodbina; 8. pritok Oba: 0. časovno razdobje; 10. pokrajina v Prednji Aziji; II. malajsko pleme 12. mesto v Bački; 13 mesto v Ukraiini; 14. celina, 15. meslo v Dalmaciji; 10. ime več planin, tudi del Ljubljane; 17 samopašnež; 18. ruski pesnik: !<•, geometr. 'ik; 20 klntia *iba; 21 grški junak pred Trojo, 22 kača. 23 srb-ki cnr; 24. izraelski kralj: 25 slovni-ki -.klon; 2fi mesto v Bački; 27 meslo v stari Mezopotamiji. t Za. Bozic daruite smučI, drsollce.,, sanke le dobro blago! Poceni kupite pri tvrdki toda .OOREC d. z o. z., poleg nebotičnika Oglejte si neobvezno zalogo! Drobne novice Koledar Četrtek. 24. decemhra: Adam in Eva, prvi sta rs i; Hermina devica. Petek. 25. decembra: Božič, rojstvo Gospodovo. Sobota, 26. decembra: Štefan, prvi mučenec; Marin, mučenec. Nedelja. 27. decembra: Nedelja po božiču. Janez evangelist apostol. Ponedeljek, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Kastor, mučenec. Seip ob 5. Herechel napoveduje sneg in vihar. Novi grobovi ro> + V Ljubljani j« umrla gospa Josipma Knez, j. Martinčič, soproga žel. v. kontrolorja in učiteljica t p. Pogreb bo v Četrtek ob 4 pop. iz hiše žalosti v Stiški ulici 1 (Sv. Jakoba trg 9). Naj ji sveti večna luči -f- Na Črnučah pri Ljubljani je umrl dne 23. t. m. ob pol 2 ponoči g. Pavel Čibašek, posestnikov sin, iz ugledne katoliške družine. Pogreb bo ▼ četrtek. Naj počiva v miru! -j- Rajhenburg. Dne 22. decembra je v Raihen-burgu za vedno zatisnila svoje oči Katarina Nova k v starosti 64 let. Pogreb blage žene je danes. Naj v miru počiva! Svojcem pa naše sožalje! Osebne vesli = Promoviran je bil v Gradcu za doktorja bogoslovja gosp. Tom Franc, kaplan v Cerkljah ' na Dolenjskem. Iskreno čestitamo. iS^fS^ft^. "V" Najlepše zimske suknje in obleke dobite pri J. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 — Gradbenega inienjerja sprejme Stab I. ar-mijske oblasti. Interesenti, ki ne smejo biti starejši od 50 let, naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo ministrstvu vojske in mornarice (za inženjer-sko-tehnični oddelek) do 6. januarja 1937. leta in pogodbenega zdravnika specialista s pravico prakse zobnega zdravnika io za bolezni v ustih potrebuje stalna mornariška bolnišnica v Boki Ko-torski. Prošnje je predložiti poveljstvu mornarice najkasneje do 15. januarja 1937. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista, stran 2641—2646, ki je reflektantom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožnilkih postajah. — Vid vaiih oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere »i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajca, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Moje zobe čuva zobna krema sprejema uprava našega lista sicer še do vštevši srede opoldne, vendar se uvrste v določeno skupino samo oglasi onih tvrdk, ki nam dospejo še najkasneje do poued. opoldne CIMEAN — 8 diplomiranih veterinarjev sprejme v službo veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice v Belgradu, kamor je treba vložiti prošnjo najkasneje do 10. februarja 1937. Razpis je na vpogled v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba 4. — Najbolje in poceni se oblečete pri Presker-ju, Sv, Petra c. 14 v Ljubljani. — Vremenska napoved. Evropa: Nad srednjo in jugovzhodno Evropo je val hladnega zraka, kjer imajo pretžno oblačno in megleno vreme, ponekod z dežjem in snegom. Novi pritski z Atlantskega oceana nad zahodno in severno Evropo, kar ima za posledico razvedritev ia povišanje temperature. Topli val nad Evropo počasi slabi, toda še se vzdržujeta ponekod dež in sneg, posebno v območju Baltiškega morja in na skrajnem severu Evrope. Mraz vlada nad južno polovico Evrope in nad Skandinavijo. — Jugoslavija: Vedro v primorskih krajih in na skrajnem jugu. V ostalih krajih oblačno in megleno. Najnižja temperatura je zabeležena v Štipu —9, najvišja pa v Omišlju +15 stopinj. — Napoved za danes:! Oblačno in megleno vreme. Jasno samo v Primorju in v južnih krajih države. V dolinah rek bo deževalo in ponekod tudi snežilo. Temperatura sa bo zvišala. \ — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grenčieo«. — Na svetovno razstavo v Pariz se bomo pe-lajli z odprtim avtobusom v dveh različnih variantam Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, Lienz, Innsbruck, Konstanz, Schaffhausen, Strassbourg, Nancy, Pariš, Saar-briicken, St-uttgart, Miinchen, Heiligenblut, Ljubljana. Dnjga varianta: od 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana, Benetke, Gardsko jezero, Milano, Turino, Mont Ceniš, Grenoble, Lyon, Pariš, Basel, Luzern, St. Moritz, Bolzano, Ljubljana Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg — Za mladino'! Vestnik »Dejanja sv. detin- stva Jezusovega« je dotiskan. Gg. poverjenike lepo prosimo, da bi se prilično oglasili v trgovini >Ničman<, kjer bodo dobili odmerjeno število izvodov. Posamezne številke lahko dobe tudi gospodje, ki nameravajo to dobrodelno misijonsko panogo med mladino nanovo vfieljati ali pa poživili. —- Vsebina je zajemljiva, pcmčna in vzgojna. Knjižica je opremljena s slikami. Dodan je izkaz zbirk za 1. 1936 v ljubljanski in lavantin-ski škofiji. — Na god Nedolžnih otrok, v ponedeljek 28. XII. 1936, se zbere ljubljanska mladina, ki spada v armado »Detinstvac, v nunski cerkvi ob osmih in pojjoldne ob štirih. — Po neljubi pomoti se je pri včerajšnji objavi osmrtnice pok. gospe Katarine Koželj nepravilno glasilo ime Koželje, kar i tem popravljamo. Če že - potem »Jajnine - Pekatete« Kaj se to pravi? To se pravi, če si hočemo kaj dobrega privoščiti, potem kupimo makarone, špagete in jušne vložke, a to le v paketih. 99 Ne samo čaj ... . Nai im" je najboljša domaČa zeliščna krepilna pijača. NAS CA,I dobile v špec. trgovinah. KMETIISKA DRUŽBA V LJUBLJANI. — Dve nri ležal ponesrečen. Hudii uc/.goda se je v torek popoldne zgodila 00 letnemu posestniku Francu Virantu z Iga 101. Virant je v gozdu podiral drevje. Težko deblo pa je padlo nanj ter ga pritisnilo k tlom. Virantu je zlomilo roko v rami ter nogo pod kolenom. Dobil pa je tudi druge notranje poškodbe. Ponesrečenec se ni mogel gnriti s kraja nesreče ler ga je povrh vsega še deblo imelo ujetega. Klical je na pomoč kakšni dve uri, dokler ni slučajno nekdo prišel v gozd in ga slišal. Iz Ljubljane so ljudje poklicali reševalce. ki so ga prepeljali v bolnišnico. Virant ima tudi notranje poškodbe, poleg tega pa si je nakopal pri svojem dveurnein letanju pod deblom na mrzli zemlji nevaren prehlad, tako, da je njegovo stanje prav nevarno. _ Avtoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da njeni avtobusi na božič, dne '25. decembra nc obratujejo! __Vaša zunanjort bo verjetno pridobila, če boste negovali zobe s priznano CIMEAN zobno kremo! tega se bodo vršili izleti v Benetke, Monte Carlo, Nizo, Rim, Grossglockner, Salzkammergut, Češko, Dolomite, Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospek-te. Prijave in podrobne informacije v Okornovi iz-letni pisarni, Ljubljana, hotel »Slon«. — Povečana in obilno ilustrirana božična številka družinskega lista »Žike« je izšla te dni z naslednjo vsebino: 1) Lovrenčič: Božič; 2. Ingolič: Marta: 3. Panait Istrati: Osat z Baragana; 4. Da-neš: Pojedina v gozdu: 5. Valmigfcre: Divja deklica: 6. Zalaznik: Grozote vojskovanja na Španskem; 7. Še ena o Pašiču; 8. Marokanska pripovedka: 9. Sokrat m žena; 10. Pregovori; 11. Uganke; 12. Zdravniška posvetovalnica za otroke; 13. Gospodinjski kotiček Revijo »Žiko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec žitne kave Žike. (Žika je žitna kava iz rži in vsebuje — ker je ržena — že itak mnogo sladkorja. Pred praženjem pa se količina sladkorja v rži še poveča, ker se s pomočjo kaljenja pretvori notranjost zrna v slad (Malz); ta slad se potem med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljivi in redilni karamelni sladkor. Zato je razumljivo, da porabi Žika med vsemi kavami najmanj sladkorja, je zato najcenejša, po okusu pa pravi kavi najbolj podobna.} V zavitkih te kave po pol kilograma je kontrolni listek; tri take kontrolne listke pošljite kot prijavo za brezplačno prejemanje revije na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana .Ce pa Vaš trgovec nima Žike, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naročite vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 Din), nato pa boste takoj uvrščeni med stalne, brezplačne naročnike revije »Žike«. Vsak deseti čšovek je revmatičen To le zdravniško dokazano. Vsaka Pistyanaksi blatna kompresa ..Oniria" uspeli, kar Je zdravniško preultu Seno. Preizkusite tudi Vi l'lfty»n8ko zdravllenle doma PolRBnllii: BeoKrart, PlSiauoiro, MarSal PilBunskOK 22; Zagreb, Plstyanintormalor, Strossmayerov trg 1/11. — Piti RAZPOKAM KOZI, ozeblinah, Ilšajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluie proti boleznim ledvic. -Trn. proti kamnom, »klerozi. sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Deveti izkaz o darovih * a Marijino kapelo v Planici. DuirovaLi bo Bil.: Oaat. kam. dr. Gregor Pečjak v Ljubljani 100 Dta. — Dr. AudroJJta Rudolf v . gradii tretji dar 65 Din. — Trgovina CeSnovar t Ljubljani 10 Dim. — Nolmunovam v Ljublj a« 1 45 Di-n. — Zbirk« med prij;rt«ljl 110 Dim. — Dobrotuioa Goltava v SreUiji vasi v Bohtoiju 20 Dim. — Župnik Fran« Kam. il*'<5 v Kropi 20 H Lil. — žujmllk Janko SuSnik v Mongšu •JO Din. — V vosoLI družbi 1-30 Dim. — V natolraJiiiiku M arij me kapale v Planici 300 Din. — P (ur mnn^arjev 130 Diin. — PrlsNoa Mih val a vsoiu blagim dobrotnikom 1 Zirpnl urad Rntečo-Planioa, due 22. decembra 191X1. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Slomškova družba v Ljubljani bo imela v dneh 27., 28. in 29. t. m. svojo božično prireditev. V nedeljo, dne 27. decembra bo imela ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union pozdravni večer. Sodelovala bo naša odlična koncertna in operna pevka gospa Bernot-Golobova s Schu-bertovo »Smrt in deklica«, J. Mahler »O polnoči« in S Osterc »Procesija«. Tudi učiteljski pevski zbor bo nastopil z nekaterimi pesmimi, pa tudi po-somezni solisti iz tega zbora. Sodeloval pa bo tudi vojaški orkester. Za ta pozdravni večer so prijavili svoj prihod številni naši odličniki, kakor tudi tovariši in tovarišice iz bližnje in daljne okolice. V ponedeljek, dne 28. decembra bo ob 9 sv. maša v frančiškanski cerkvi, kjer bo prepeval naš učiteljski zbor božične pesmi. Ob pol 10 je v frančiškanski dvorani izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda »Izprememba pravil«. Ob 10 je ietotam zborovanje, najprej otvoritveni pozdravi, potem predavanja: Ban. insp. I. Dolenec: »V čem se lahko učimo od Kreka«. Vad. učit. Krista Hafner: »Vzgoja vzgojiteljev«. Popoldne ob 3: Univ. prof. dr. F. Lukman: »Pota m cilji naše prosvete«. Strok, učitelj V. Jagodič: »Bodočnost slovenskega naroda je povezana z njegovo moralno krepostjo, z njegovo zemljo in ljubeznijo do pravice«. Torek ob 8: Minister v pok. I. Vesenjak: »Učitelj vzgojitelj malega človeka«. Prof. E. Dei6inger: »Socialni problem v svoji duhovni iztočnosti«. Strok uč. I. Teuerschuh: »Načelnost brez kompromisov«. Ob 3 pop.: Šef-urednik dr. I. Ahčin: »Naše prosvetno in socialno delo«. Sol. uprav. I. Majhen: »Učiteljski pokret na vasi«. šol uprav. J. Tavželj: »Petje po notah na naših podeželskih odrih«. Odbor Slomškove družbe prav iskreno vabi vse tovariše in tovarišice, duhovščino, starše, vsa kulturna bratska društva in vse in vsakega, ki se zanima za krščansko vzgojo naše mladine. Na ve selo svidenje! Na svetovno razstavo v Pariz 1937 Leta 1937 se vrši v Parizu zopet svetovna in kolonijalna razstava, čudo vsega sveta. Posebni odbor SK Planine v Ljubljani, ki je organiziral znano, ceneno in uspelo ekskurzijo k olimpijskim igram v Berlinu, pripravlja na splošno željo letošnjih izletnikov zopet za mal denar novo potovanje in sicer ekskurzijo v Pariz na svetovno in kolOni-jalno razstavo, kjer se vrše tedaj tudi velike mednarodne športne prireditve. Potovanje traja 12 dni (od 20,—81. jnlija 1937. Program našega potovanja je sledeč: Dne 20. julija 1937 zjutraj odhod s posebnim vlakom iz Ljubljane preko Jesenic v Avstrijo do Innsbrucka, kjer nameravamo prenočiti. Naslednji dan, 21. julija nadaljujemo pot z vlakom do Ztlriškega jezera v Švici, kjer izstopimo z vlaka ter nadaljujemo pot z ladjo po imenovanem jezeru prav do Zfl-richa. V ZOrichu ogled raznih zanimivosti, na večer pa odhod v Francijo proti Parizu, katerega j dosežemo naslednji dan, to je 22 julija zjutraj. V Parizu ogled svetovne in kolonijalne razstave, raznih športnih prireditev, polno drugih zanimivosti, kulturnih in zgodovinskih vrednosti (Notre Dame, Eifflov stolp, vojni muzej, krasno cerkev v mozaiku Srca Jezusovega na Mont Martre itd.). V Parizu ostanemo celih šest dni, en dan napravimo izlet v Lisieux (kjer je grob male sv. Terezike). Tu se ustavimo za nekaj časa, nakai nadaljujemo pot v svetovno znano kopališče Trouville, nato pa z ladjo v Le Havre, znano zla.di našim ameriškim izseljencem. Iz Le Havrea po isti poti nazaj v Pariz, od koder napravimo še en izlet v svetovno znani zgodovinski Versailles, v zlate palače francoskih itraljev. Iz Pariza odliod 27. Julija preko Hasela v Švici do Luzerna, kjer izstopimo. Tu ogled mesta, izleti na gorske velikane z vzpenjačo (Rigi, Bflrgen-stock, Pilatus — višina fez 2100 m), raz katerih Be nudi edinstven pogled nn ta najlepši del Švice in spodaj ležeče jezero Vier\vnldstiilter-See. Po raznih izletih vstop na ladjo v Luzernu, e katero se peljemo vzdolž oelega jezera do Flttelena, kjer vstopimo zopet na naš vlak, ki nas popelje po progj Belilnzona-Lugano-Chlaso v Milan v Italiji. V Milanu ostanemo dve noči in en dan. Čas porabimo za ogled mnogih zanimivosti In raznih prireditev. Iz Milana zjutraj odhod v Padavo (sv. Anton), kjer setudi za par ur ustavimo, nato pa odpeljemo dalje v Benetke. Tu izlet na Lido, znano kopališče, ogled mnogih zanimivosti, zgodovinske in kulturne vrednote; pozno v noč pa odhod v domovino in sicer preko Rakeka v Ljubljano, kamor prispemo v soboto 31. julija 1937. Za vožnjo, hrano, stanovanje, izlete ln vstopnine samo Din 2.260— Za doplačilo so na razpolago vozovi II. razreda. Stroške, ki pa se tičejo le ugodnosti II. razreda v vlaku, kmalu sporočilno. Poleg drugih ugodnosti nudimo udeležencem še to ugodnost, da odplačujejo Din 2.260.—v mesečnih obrokih iu sicer bo znašal prvi obrok Din 200.—, ostali obroki pa po Din 250.—. Udeležence naprošamo, da se radi reda in ved-jih ugodnosti prijavijo takoj pismeno ali osebno na naslov: Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva 10, kjer je dobiti točne prospekte. Vodstvo. Rešitev nagradne hrižanice Vodoravno: 1. Čebelar, 7. ugankar, 18. ep, 15. omara, 16. šakal, 18. bik, 20. azil, 23. okus, 25. lev, 26. urar, 28. era, 29. sat, 30. Vega, 31. lapuh, 32. Aden, 83. kovač, 84. Anam, 35. oko, 36. Lah, 38. Liza, 39. atol, 43. sod, 46. Oka, 48. veda, 52. Luter, 53. Mura, 64. biret, 55. Ines, 56. ser, 57. Eva, 59. Sava, 60. kip, 61. mati, 62. lama, 64. Rim, 65. as, 66. Danes, 69. Usora, 72. na, 78. Rja-vina, 74. Maraton. Navpično: 1. čebula, 2. bo, 3. Ema, 4. Laze, 5. ar, 6. Ra, 7. uš, 8. ga, 9. akut, 10. nas, 11. ki, 12. rovača, 14. Piran, 17. Pegaz, 19. kapa, 21. Irak, 22. Lado, 23. osel, 24. Kana, 25. Levi, 27. rum, 30. vol, 35. os, 37. ha, 39. slikar, 40. Tunis, 41. otep, 42. les, 44. omet, 45. duri, 46. orel, 47. kava, 48. Vis, 49. erar, 50. Devin, 51. ataman, 56. sani, 58. Amor, 61. Mav, 63. ara, 66. da, 67. en, 68. ca, 69. um, 70. SA, 71. at. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v sredo 23. decembra ob 8. popoldne naslednji izžrebanci: 1. Ivan Urek, Vrhje št 44, Kapele, p. Dobova pri Brežicah. 2. Vinko Lavrič, katehet, Ljubljana VIL, Srbska ulica 37. 3. Jerneje Franc, kurjač, Jarše 18, p. Moste. 4. Šacer Jožef, dijak, Gajovci 14, p. Sv. Marjeta niže Ptuja. 5. Balant Anton, Radohova vas 15, p. Bt. Vid pri Stični. 6. Kričej Franc, ključ, vajenec, Ljubljana, Ko-menskega ulica 12. 7. Stane Komar, Rožna dolina, Cesta XVII, št. 34, p. Vič. 8. Hudopisk Anton, dijak, Kotlje, Mežiška dol. 9. Marolt Franc, Ribnica 170, Dolenjsko. 10. Debevec Ivan, Ob Zeleni jami 11, Ljubljana, Moste. Za prihodnjo pravilno rešitev križanico je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja Slovenca. Ob tej priliki opozarjamo na veliko nagradno križanico, ki je izšla v današnji številki »Slovenca«. Izmed onih,, ki bodo pravilno rešili to križanico, bomo izžrebali 10 reševalcev, katerim bomo pošiljali »Slovenca« celo leto sastonj. Rošitev enačbe: Kmet z roko, gospod z glavo. Rešitev gtevilnice: Klub, rep, gad, ton. — Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Vsako disharmonijo iivljen-skih funkcij takoj o začetku normalizirajte z našo najboljšo in na/bolj zdravo priročno mineralno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Priporoča sledeče knjige: Chesterton, Der heilige Thomas von Aquin. 223 s+r. vez. 80 Din. — Graf, Ja Vater. AlMag in Gott. 294 str. vez. 54 Din. — Hessen, Briefe an suehende, irrende, leidende. 113 str. vez. 35 Din. — Laros, Neue Zeit und alter Glaube. Eine Schriften-reihe liber religiose Fragen der Zeit. 266 str. nevez. 40 Din. — Lauckj Aus Bibel und Leben. 347 sitT. vez. 63 Din. — Ntedertnever, Grundriss der Paslo-ral-Medizin. I. del: PaMoral-Psychiatrie. 163 str. nevez. 56 Din. — Schilling, Apologie der katholi-schen Moral. 256 str. vez. 82 Din. — Sertilanges, Verktinder des Wor»es. 347 str. vez. 120 Din. — Staiudinger, Jesus und sein Priester. 296 str. vez. 65 Din. — Stolz, Theologie der Mystik. 251 str. vez. 68 Din. — Twiak, Chris 149 str. nevez. 35 Din. vez. 68 Din. — Tvciak, Christus und die Kirche. Skofia Loka Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ANDREJ KROSELJ, pekarna Skoija Loka Ptuj Za božič kupim nekaj v Cirilovil Kamnik Pri Šufarju nova prvovrstna primorska <....., in opolo po 8 Din.