Gospodarske stvari. Gruzna trtna nš na Hrvatskem blizu Štajerske. Vrlim nNo7icam" poro8a iz^rstni tajnik hr^atske gospodarske družbe 7 Zagrebu, g. Fr. Euralt sledeče: Hr^atska 7lada poslala me je d^akrat 7 Iatro, da ondi preiačem ^inograde in nas^etujem potrebne naredbe, da se grozna trtna ua ali pnylloxera ne zanese na Hr^atsko. Vini^ši ae iz Istre sem med diugim predlagal sl. 7ladi, da naj se 7sem podžupanijam popišejo znamenja, pod katerimi se pbylloxeia pokaže, in da se to 7sem občinam naznani, kajti mogo8e je, da phylloxero uže 7 deželi imamo, samo da je 7inorejci ne poznajo. Eomaj pa je bila ta naredba razglaiena, uže nekoliko dni kasneje, pošlje 7 steklih dobro zamotanib občina Brdovac pri Zapresi8u 7ladi nekoliko izkopanib trso? na ogled, z opazko, da na teb trtah so ODa znamenja, katera ao bila popisana 7 vladnem razglasu. Vlada izroči trae precej meni, da jih preiščem in žalibog! pr^i pogled s po^ekšalnim steklom na korenine trt pokazal mi je množino phylloxere, in apoznana je bila neizmeina nesreča za br^atsko zemljo. Po nalogu 7lade precej ae podam na mesto, od kodei- so bile trte poslane, da pregledam, kako daleč je nesre8a razaiijena. V Zaprešicu pridruži 8e mi občinaki načelnik iz Brdo^ca, baron Rauch s 87ojimi sino^i, in oskrbnik posest^a giofa Jelačiča. Čez poldrugo uro 7ožnje pridemo 7 7as Eraj, katera leži ob Sotli, na meji atajerski. Cela okolica ni druzega kakor brego^i nasajeni 8 trtami. Nasproti tem bregO7oin na drugi strani Sotle leži štajerska bizelj- ska dolina zopet s krasnimi 7inogradi. Hr^atski 7inogradi so od štajerskih kouiaj pol ure oddaljeni. Eo pridemo 7 Kraj, podamo se 7 vinograde gtajačaka Sigmuuda iu ua žalost morali smo opaziti, kako je uže 7elik del 7inograda popolno uni8en, trte posušene, brez mladik in ploda. Strasen bil je pogled po vinogvadib! Kamor suio priali, po^sod smo našli, da jib pbylloxera pokončuje in da pogla^itni dohodek naae dežele urno pod zlo gre. Eo ao se 78i o veliki nesre8i prepričali, odšli ao zopet na 87oj dom, jaz pa sem ostal 7 Mariji Gorici, da od tam dalje prepotujem vinograde. V petib dneb a^ojega pieiskavanja niogel sem se prepričati, da je phylloxera razširjena v vinogradih 3 da^ko^skib občiu in to 7 Laduču, 7 Kraji in 7 Puači. Te občine imajo vinogrado^ 1010 oralo7, od katerib je okužeujh in uničenih do 300 oralo7. Okuženi 7inogradi lazproatiiajo se od S7. Križa (občina Laduč) do Puiče 7 daljini 4 nr. NaiVeč 7inogrado7 imajo tukaj gg. Signiund, baronRauch in grof Jelačič. Pa tudi kmetje imajo veliko 7inogrado7, katerih nekoliko so pa nže pveteklo jesen izkrčili in nasadili s turšico, kazooi, da so se jim trte 7se posušile, katere uže nekoliko let niso rodile; neznajoči za 7zrok gledali so siromaki, kako jim 7inogradi propadajo. Od kod da je pbylloxera le sem prišla, ne more se za goto^o po^edati; sumnja, da jo je iz Elosteiueuburga z naročenimi trtami pred 10 leti dobil g. Sigmund, ni popolno opravičena, kajti 7inograd, nasajen z onimi titami, je sicer okužen ali trte niso ae se poaušile in imajo še toliko mladik, da se bodo posušile še le čez dve leti, dočim so trte na drugib meatib vinograda, katere niso bile donesene iz Eloaterneuburga, uže preteklo leto se posuaile in propadle. Mogoče bi bilo tudi to, da je phylloxera dosla iz Štajerskega 7 brvaške 7inograde, ker se pripo^eduje, da so 7inorejci pri Eapeli (7a8 na štajerski strani), katera leži nasproti Sigmundo7im 7inogradom, uže pred tremi leti krčili 7inograde zato, ker so se jim sušili. Tudi danes še ne morem za goto^o reči, kako daleč je pbylloxera razširjena; mogoče je, da ae dalje sega, kakor sem poprej omenil, ker je znano, da phylloxera labko po ve8 ur daleč preleti. Ne^arnost za celo hr^aško deželo je velika, tem bolj, ako se pomisli, kako 7eliko je tu 7inogrado7, 7 katerih se 7sako leto pridela 2—3 milijone veder 7ina, ki je najpogla^itnejši dobodek cele dežele br^atske. Velika je pa tudi ne^arnost za sosedno kraujsko in štajersko deželo, kajti okuženi 7inogradi niao daleč od onega kraja, kjer ae Sotla steka 7 Sa70, in kjer je meja kranjske iu štajerake dežele. Nujno je tedaj priporočiti deželni viadi kranjski iu štajerski, da bi po strokovnjakih, kateri pbylloxero poznajo, dale pregledati 7se sosedne 7inograde, ali phylloxe;e uže tudi tam ni, samo da je ljudje ne poznajo, kakor je to bilo 7 Istri in zdaj na Hr^atskem, kjer se je tako silno airila toliko let. Eranjska in štajerska vlada morale bi  tem prej izdati stroge ukaze proti impoitu (U7ož-  nji) vsakoršne st^ari iz 7inogrado7 okuženih kraje7 na Hi^atskem, in to tem bolj, ker med okuženimi 7inogradi na HiTatskem je tudi takih, ki so posestva Štajercev, atanujocih na Stajerskem. Eako lahko je mogoče, da iz s^ojih 7inogradov, ki jih na Hr^atskem imajo, in 7 katerih je pbyl-  loxera, s tra^o, katero kosijo pn 7inogradih, s koli ali pa z izkopanimi trtami, o katerib mislijo, da so pozeble, prenesejo pbylloxero čez mejo v atajerske 7inogradel Zatoraj Kianjci in Štajerci pozor! Verjemite mi: kdor ni 7idel na mestu, ne more 7erjeti, koliko nesreče in škode more ta mala ua 7inogradom narediti. Hr^atska 7lada obja^ila je ta žalostni primerljej nemudoma ministerst7U 7 Pešt in na Dunaj, in sama bode porabila 7aa  sredst^a za pokončanje in omejenje phylloxeie v  br^atskih 7inogradih.  Vinorejska šola v Mariboru obja^ila je cenik za S7oje 7inske trte, kojih ima 25 raznib sort, dalje za blizu 90 aort trso7, ki rodijo grozdje le  za zobanje, 7e8 ameriških sort, med njimi je tudi  Izabela, dalje za sado^na in požlahtnjena dre^esa. Jabelk je 26 in grušek 18 raznih aort. Cenik je dobiti pri ra7nateljst7u. Eonjska dirka ljutomerskih konj na C^enu je se pietečeno nedeljo bila iz^ratno obnesla. Eonji so z 7ozom na 2 potača 3 kilometre predirjali 7 7 minutab in 3 aekundah do 8 minut in 5 sekund.Ni d7ombe, da bodo vrli dirkači se tudi 7 Gradci odliko^ali pri deželnej razsta^i. Trtno uš imamo na Štajerskem. Od mini- sterst^a odposlani g. dr. Resler je zasledil 7 Eapelah pri Brežicab 7inogiad, (tik g. Tanšeko^ega), ki je po trtnej uši ugonobljen. Ljubi Bog, tedaj dobili smo še to nesrečo 7 deželo!