Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt H ^ * Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov * ceiotetna naročnina 200 šiiingov P. b. b. : * LETNiK XXXV!! CELOVEC, PETEK, 21. MAJ 1982 ŠTEV. 20 (2071) pod vtisom nove zaostritve protisiovenske gonje in v znamenju zamenjave v vodstvu organizacije S pozdravno pesmijo mešanega zbora domačega prosvetnega društva pod vodstvom Stanka Wru!icha in z recitacijo Tončija Schiap-Perja se je v nedeijo zjutraj zače! v KuUurnem domu na Radišah red-občni zbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, ki sta mu dajaia pečat dva vidika: po eni strani je biia to očitna zaostritev protisiovenske gonje, ki je prav v noči pred zborom in za obietnico državne pogodbe eska!ira!a v mazaško akcijo na postopju stovenske gimnazije v Ceiovcu z nedvoumno „vojno napovedjo" Siovencem; po dru-9i strani pa je občni zbor poteka! v znamenju ..generacijske" zamenjave, ker dosedanji do!go!etni predsednik dr. Franci Zvvitter ni več kandidira! za vodi!no mesto v naši osrednji organizaciji in je bit za novega Predsednika izvoijen dosedanji tajnik dip!. inž. Feiiks Wieser. svojemu predhodniku za njegovo dolgoletno delovanje v korist ZSO in sploh koroških Slovencev, je dejal, da bo organizacija tudi v bodoče potrebovala njegove izkušnje in nasvete, zato „so vrata ZSO vedno odprta". V ostalem je naglasil, da so pred nami izredno važne naloge, prvenstvena med njimi, da bomo pripravili tn prediskutirali nov politični in akcijski program v smislu idej in kritik, ki so bile izražene na V imenu domačinov je podpredsednik SPD Radiše Ludvik Ogris izrekel dobrodošlico 170 delegatom in desetinam gostov, med katerimi so bili tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Danilo Turk in sekretarka Barbara Goričar, tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Dušan Udovič in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Filip Wa-rasch. Govornik je izrekel prepričanje, da bo občni zbor pozitivno vplival na nadaljnje delo v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem; posebej pa se je spomni v zadnjem obdobju umrlih odbornikov ZSO Karla Prušnika-Gaš-Psrja, Francija Piceja in Francija Sadolška ter vseh umrlih narodnih delavcev, kii so se jim udeleženci občnega zbora poklonili z enominutnim molkom. Delo občnega zbora je začel Predsednik Upravnega odbora ZSO dr. Franci Zvvitter, ki je najprej °stro obsodil najnovejše zaostrovanje protislovenske gonje, kakor lo prišlo do izraza v protislovenskih 9eslih in grožnjah, ki so jih neznani storilci v noči pred zborom Pomazali na poslopje slovenske 9imnazije v Celovcu. Svoj protest lo izrekel občni zbor v resoluciji, v kateri je zahteval, da mora vlada končno ukrepati proti vsem tistim, ki so krivi te zaostritve (besedilo resolucije objavljamo na posebnem mestu — op. ured). Osrednji del občnega zbora so b'!a poročila, ki so jih podali predsednik Upravnega odbora dr. Fran-oi Zvvitter, tajnik dipl. inž. Feliks VVieser in predsednik Nadzornega Odbora Lipej Kolenik ter predstavniki včlanjenih organizacij in druš-ov. V njih je bila orisana dejavnost v minulem triletnem mandatnem obdobju, prikazan je bil trenutni položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in začrtane bile smernice, po katerih bo . O razvijala svojo nadaljnjo de-lovnost. Glavne misli iz poročil ob-lovljamo na straneh 2, 3 in 4 da-bošnje številke. kla podlagi poročil, ki jim je sle-b'!a diskusija, je bila dosedanje-bio vodstvu ZSO izglasovana raz-ješnica, nakar je občni zbor izvo-' nove člane obeh odborov. Ker *** kakor že povedano — dosedanji besednik dr. Franci Zvvitter ni kandidiral (svoje vzroke je obložil že na predhodni odborovi beji in jih v interesu enotnosti organizacije na občnem zboru ni tem občnem zboru in jih bo morala več ponavljal, kar velja tudi za ne- ZSO resno upoštevati. Sicer pa bo katere druge dolgoletne odbornike, ki so prav tako odklonili ponovno izvolitev), je bil za novega predsednika Upravnega odbora izvoljen dosedanji tajnik dipl. inž. Feliks VVieser, ostali člani predsedstva pa so: 1. podpredsednik Franc Kukoviča, 2. podpredsednik Ludvik Ogris, tajnik Janez VVutte-Luc in blagajnik dipl. inž. Franc Einspieler. Ko se je novi predsedr. k zahvalil ZSO nadaljevala v smislu svoje dosedanje orientacije kot frontovsko široka zbirna organizacija — v sodelovanju z NSKS, v povezavi z matičnim narodom in v zavezništvu z demokratičnimi silami — za dobrobit naše narodne skupnosti. Občni zbor ZSO na Radišah je zaključil s svojim nastopom Koroški partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Branka Čepina. Pozdravi grosfov # Mnogo je ti:tega, kar združuje in povezuje obe organizaciji — v:i smo pripadniki enega naroda, skupaj smo se boriti v narodnoosvobodiinem boju proti fašizmu in danes smo na braniku napredka in demokratičnih odnosov. Tako je dejai Danito Turk, predsednik komisije za manjšinska vprašanja, ko je občnemu zboru ZSO izrekel pozdrave SZDL Slovenije. Omeni! je obtet-nico avstrijske državne pogodbe, ki je dokončno reši!a mejno vprašanje in zagotovita manjšinam pravice, katere pa ža! še vedno niso uresničene in se nasprotno v zadnjem času pojavtjajo težnje in pritiski, da bi manjšino spraviti do mo!ka. Prizna! se je k poiitiki dobrega sosedstva, ker je v takem ozračju iažje reševati tudi manjšinska vprašanja. Zato ne moremo sprejeti zadnjih pritiskov na koroške Stovence, je nagiasi! tov. Turk, kakor tudi ne moremo razumeti od!aganja razgovorov med vtado in manjšino, ker !e v enakopravnem diatogu je možno reševanje odprtih vprašanj. Poudari! je potrebo nada!jnjega skupnega prizadevanja vseh koroških Siovencev za uresničitev pravic, ki so jim zagotovtjene v avstrijski državni pogodbi, ter zagotovi! ZSO nadatjnjo podporo stovenskega naroda ter vseh narodov in narodnosti Jugostavije. ^ V imenu Stovenske kutturno-gospodarske zveze v Trstu je občni zbor pozdravi! tajnik Dušan Udovič, ki je poudari! sorodnost usode zamejskih Siovencev, ki se morajo tako v Avstriji kot v ttatiji še vedno boriti za izpotnitev osnovnih narodnih pravic, za obstoj in enakopraven razvoj na domači podedovani zemiji. Deja! je, da se mora stovenska narodnostna skupnost uveija-viti kot subjekt, da bo uve!javi!a svojo enakopravnost. Pri tem so tudi S!o-venci v ttatiji trenutno v ze!o važnem obdobju: še nikdar prej niso biti tako btizu resni obravnavi zakona o g!oba!ni zaščiti, zato pa nasprotne site spe! zaostrujejo svojo gonjo, nastopajo proti dvojezičnosti in govorijo o ogroženosti itatijanstva. ZSO in preko nje vsem koroškim Stovencem je zažete! uspešno de!o in zažetene rezuttate. 3 Podpredsednik MSKS mag. Fi!ip Warasch pa je deja), da poteka občni zbor ZSO v času, ko prihaja vprašanje koroških Stovencev spet bo!j v ospredje in ko doživ!jamo novo zaostritev protistovenske gonje. Vpraša! je, kdo je odgovoren za to zaostritev: ati morda oni, ki opozarja na nerešena vprašanja, ati pa tisti, ki svojega potitičnega nasprotnika neosnovano progtaša za ektatant-nega kršitca miru! V takih razmerah je še posebno potrebna čim tesnejša povezava vseh koroških Stovencev, je dejat mag. Warasch, kajti pravice si bomo priboriti te tedaj, če bomo enotni in se ne bomo pustiti razdvajati. Pri tem je opozori!, da je v statutu MSKS posebno do!oči!o o sodetovanju z ZSO; kdor torej detuje proti temu, de!uje proti svoji !astni organizaciji, je poudari! podpredsednik MSKS ter žete) uspešno deto tudi v bodoče. Soočenje kritičnih ugotovitev in konstruktivnih predlogov Široko in važno mesto na nedeljskem občnem zboru ZSO je zavzemala diskusija, v kateri so številni delegati! zavzeli stališče k posameznim vprašanjem. Obravnavana so bila vsa področja našega delovanja in dogajanja, pri čemer je treba poudariti, da so bila iznašanja diskutantov dostikrat tudi zelo kritična (in samokritična), vendar so ostajala v mejah stvarnosti in konstruktivnega prispevanja k izboljšanju odnosov in dala v organizaciji. To še v posebni meri velja za tiste ugotovitve, ki so se nanašale na organizatorične prijeme, ko so kritične pripombe zadevale široki spekter notranjih odnosov: od pomanjkljivosti na vodstvenih ravneh (najprej moramo napraviti red v lastnih vrstah, premalo je iskrenosti in medsebojnega zaupanja, tovarištvo ne sme biti le v besedah itd.) preko nezadostne koordinacije med posameznimi dejavnostmi vse tja do nezdravih pojavov v zvezi s pripravami za občni zbor. Pri tem je bila gotovo značilna in hkrati upravičena ugotovitev tistega diskuitanta, ki je dejal: „Danes ni namen, da bi aplavdirali drug drugemu, marveč moramo skupaj razmišljati, kako bo šlo v bodoče bolje naprej." Drugo področje, ki so mu bile namenjene zelo kritične ugotovitve, je odnos ZSO do avstrijskih strank in v tem okviru — retrospektivno — zlasti do SPO. Poudarjeno je bilo, da mora biti odprtost na vse strani, če hoče biti ZSO resnično frontovska zbirna organizacija. Spričo zadnjega zaostrovanja protislovenske gonje pa so tudi člani SPO samii kritično ocenjevali svojo lastno stranko in zlasti zadržanje njenega predsednika ter je bil deležen posebnega aplavza prispevek znanega socialističnega komunalnega politika, ki je naglasil: ..Slovenski socialisti smo Wagnerja pri volitvah sicer podprli, toda nismo mu dali mandata za protislovensko gonjo." Predvsem pa Wagner nima nobene pravice sklicevati se na zaupanje slovenskih volilcev, kadar napada koroške Slovence in njihove voditelje — je bilo poudarjeno; obenem pa je bilo tudi stvarno ugotovljene, da Wagner še ni socialistična stranka, v kateri imamo brez dvoma tudi dovolj takih ljudi, ki nas razumejo in podpirajo. Spet nadaljnje vprašanje, ki mu je veljalo veliko zanimanje občnega zbora, je šolska problematika. Temu področju smo koroški Slovenci že doslej posvečali posebno pozornost in bomo to morali tudi v bodoče, pa naj gre potem za predšolsko vzgojo, za posamezne vrste in ravni šole, ali pa za specialno področje — strokovno izobraževanje kmečkega naraščaja. Izrečene so bile kritične pripombe na račun svoječasne odločitve, ko je prenehala z delom kmetijska šola v Po-dravljah; poudarjena je bila zahteva, da bi morala ta šola spet zaživeti — seveda prikrojeno današnjim potrebam. In enako prizadeto so delegati razpravljali še o številnih drugih problemih, kot so kulturno-prosvetna dejavnost, gospodarsko udejstvovanje, različne oblike samopomoči („ki nam je bila potrebna v minulih desetletjih in nam je še posebno potrebna danes"), sodelovanje z demokratičnimi silami, uveljavljanje našega jezika v javnosti, prizadevanja na področju informativne dejavnosti (..Slovenski vestnik moramo skupno izboljšati, da bo lahko še bolj uspešno tolmačil naša vprašanja in interese"), vloga mladine in zlasti študentov v našem delu in podobno. Svoje mnenje so povedali stari in izkušeni narodni delavci, svoje poglede je predstavila tudi mladina — eni in drugi pa so nedvoumno pokazali, da nad osebnimi interesi stoji skupna korist naše narodne skupnosti. V tem smislu je želeti, da bi iz kritičnih ugotovitev in konstruktivnih predlogov, kot jih je bilo na občnem zboru slišati dovolj tako enih kot drugih, uspelo izoblikovati programatične smernice in delovne prijeme, ki bi tudi v bodoče zagotavljali uspešno delovanje naše osrednje organizacije. Z OBČNEGA ZBORA ZSO NA RADIŠAH POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA DR. FRANCIJA ZW!TTRA: Čim boij ostri bodo napadi tem boij bomo združiti in strniti naše vrste Na področju uresničitve čiena 7 državne pogodbe, torej tako imenovane kiasične manjšinske zaščite, se kijub števitnim meddržavnim obiskom in btagogiasnim komunikejem ob dobrososedskih odnosih in o manjšini kot mostu in posredniku med obema državama od sedmo-juiijske zakonodaje ieta 1976, torej v zadnjih šestih ietih, z izjemo ustanovitve dvojezičnega abiturientskega tečaja na trgovski akademiji v Ceiovcu, ni premakniio nič. Zato v poročiiu nočem brskati po uspehih v pretekiosti, sedanjost je tako kočijiva in izzivaina in tako kruto naperjena proti manjšini, da se moramo baviti predvsem z njo in s perspektivami za bodočnost. Tako je poudarit v svojem poročilu predsednik Upravnega odbora ZSO dr. Franci Zvvitter, ki je potem nadaljeval: Ko v zadnjem času dan za dnem kričijo, da smo trenutne usodne eskalacije sovraštva in nestrpnosti baje krivi mi koroški Slovenci, moramo na tem mestu ponovno nedvoumno poudariti: Take trditve so laž, ki ne koristi nobenemu! Cui bono — je vprašal gospod deželni glavar. Komu v korist — vprašamo tudi mi — je bilo neopravičljivo izzivalno iznašanje na spominski svečanosti ob štiridesetletnici nacističnega pregona našega človeka s podedovane domače zemlje, kakor da bi bili koroški Slovenci in še posebej slovenske žrtve nacizma krivi narodnostnih sporov, ki brez dvoma ne bi smeli več spadati v današnji čas; kakor da bi mi gojili politično sovraštvo ter mazali zgodovino in ustvarjali zgodovinsko sliko, ki po mnenju deželnega glavarja izziva ugovor; kakor da bi mi trdili, da se ima Avstrija zahvaliti za svojo zopetno vzpostavitev zgolj volji zaveznikov in ne tudi tistim številnim borcem za svobodo in antifašističnim žrtvam, ki so za svojo domovino šli v borbo proti nacističnemu nasilju ne glede na nevarnost in v mnogih primerih darovali svoja mlada življenja. „Ali je bilo res potrebno in ziasti okusno, prav žrtvam fašizma, ki so šle v borbo za osvoboditev domovine, očitati, da mažejo zgodovino in da so pravice, ki so si jih priborite, dejansko že v celoti uresničene! Aii ima deželni giavar kakršen koli vzrok, da očita predsednikoma osrednjih organizacij radikalizem in da hočeta baje v tem drug drugega prekositi! Me, gospod deželni glavar, taki očitki izvirajo iz hujskaške kuhinje nemških nacionalistov, tako ditamiranje je za odgovornega politika nečastno in nestvarno. Pri tem pa je treba poudariti, da je ta politika razdvajanja obeh osrednjih organizacij obsojena na neuspeh. Kajti v nacionalnih zahtevah in zadevah med koroškimi Slovenci ni razlike in ne različnega gledanja. To vsaj bi moral vedeti deželni glavar, ko poskuša izigravati dr. Grilca proti predsedniku ZSO — za koroške Slovence sta oba legitimna predstavnika slovenske narodne skupnosti in stojimo ter bomo stali enotni za obema, še posebno odločno za tistim, ki je trenutno izpostavljen hujšemu napadu. Zato danes v imenu ZSO zagotavljam predsedniku NSKS našo nedeljeno podporo in podržko ter poudarjam: Cim bolj vabljivi in prozorni bodo poskusi razdvajanja in čim bolj ostri bodo napadi, tem bolj bomo združili in strnili naše vrste v obrambo ogrožene enotnosti in skupnega prizadevanja za pravice, ki nam grejo." Predsednik dr. Zvvitter je zavzel stališče tudi k odgoditvi razgovorov med zvezno vlado in osrednjima organizacijama, ki jih je zaradi demonstrativnega opozorila slovenskih dijakov na neizpolnjeni člen 7 odpovedal kancler Kreisky z utemeljitvijo, da noče raz-govarjati pod pritiskom. Opozoril je, da sta bila v dobi od zadnjega občnega zbora samo dva razgovora z zvezno vlado: dne 7. 12. 1979, ko je bil predan operativni koledar, in dne 28. 3. 1980. Od tedaj naprej — torej več kot dve leli — ni bilo več nobenega razgovora z zveznim kanclerjem, in to kljub številnim prošnjam in urgen- cam in ne da bi bilo drugih pojavov, kakor stalno poudarjanje nezadovoljstva nad nesprejemljivo sedmojulijsko zakonodajo. „Ce je bit tudi to pritisk," je dejal tov. Zvvitter, „potem bo ob trdoživosti našega ljudstva pritisk trajal vsedotlej, dokler slovenska narodna skupnost na Koroškem ne bo dosegla pravic, ki ji grejo po ustavi in državni pogodbi ter po drugih mednarodnih dokumentih, ki vsi vsebujejo načela, da je etničnim manjšinam treba zagotoviti popolno politično, kulturno in gospodarsko enakopravnost." Pri tem je govornik opozoril tudi na posebnost obeh zadnjih razgovorov, ki nista bila kakor vsi prejšnji le med pristojno vlado in prizadeto manjšino, marveč v prisotnosti predstavnikov v parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, brez dvoma v smislu tristrankarskega sporazuma od 1. 7. 1976, ki očitno veže tudi vlado. Če je torej kakšen pritisk na vlado, potem je pritisk tristrankarskega sporazuma, ki veže vlado na najmanjši skupni imenovalec — to je očitno mnenje, da je člen 7 državne pogodbe v celoti izpolnjen in potem seveda ni treba več razgovorov. Le tako je razumljiva tudi zaostritev v zadnjem času, ko po obisku zveznega predsednika pri slovenski narodni skupnosti na Koroškem in še zlasti po njegovem uradnem obisku v Jugoslaviji le rahlo prodira spoznanje, da člen 7 le še ni rešen v zadovoljivi meri, ker bi sicer ne bilo razumljivo skupno sporočilo, da je ..potrebno nadaljnje uresničevanje pravic, ki jih določa člen 7 državne pogodbo" in ne bi bila razumljiva izjava avstrijske strani, da je pripravljena izpolniti vse obveznosti iz mednarodnega prava. ..Zaostritev — je naglasil predsednik Zvvitter — vsekakor ni nrišta s strani stovenske narodne skupnosii, ki je v zadnjih letih pri razgovorih z vlado in s pristojnimi uradniki urada zveznega kanclerja in drugih pristojnih ministrov pokazala pretirano mero potrpežljivosti in široko pripravljenost tudi za kompromisno rešitev posameznih vprašanj operativnega koledarja v pričakovanju, da od vlade vedno spet poudarjena in priporočena politika malih korakov ne bo zgolj stopicanje na mestu, marveč da bo prinesla vsaj skromne rezuHcte v našem prizadevanju in nas vsaj postopoma pripeljala bliže cilju, ki je in mora biti popolna uresničitev člena 7 državne pogodbe. Zato je naravnost provokacija, če se spričo izzi- valnih pojavov v Velikovcu, v Žitari vasi, pri deželnem šolskem svetu, zlasti pa ob nezaslišanem napadu na slovensko gimnazijo ter spričo goro-stasnih izjav najvišjega predstavnika dežele nam očita zaostritev položaja. Zato tudi nikakor ne razumemo odpovedi že določenega razgovora s strani tako izkušenega politika, kot je kancler Kreisky, ker je vendar smešna trditev, da bi demonstrativna oblika upravičenega nezadovoljstva dijaške mladine pomenila pritisk na vlado. Če je mladina želela izvajati kak pritisk, potem na obe osrednji organizaciji zaradi njune naravnost usodne potrpežljivosti in zaradi dolgoletnih slabih izkušenj nerazumljive lahkovernosti." Dr. Zvvitter se je zavzel za to, da mora vlada čim prej stopiti z manjšino v konstruktiven dialog, ki je spričo trenutne napetosti in naravnost zločinske eskalacije sovraštva in nestrpnosti nujno potreben ne le za manjšino, marveč predvsem tudi za vlado. Kajti nadaljnje zavlačevanje nujno sili v drugačno artikulacijo zahtev v okviru države ali pa pred forumi, ki jih predvidevajo državna pogodba in drugi mednarodni mehanizmi. V vsakem primeru pa se zavedamo, je naglasil govornik, da imamo v državi matičnega naroda, ki je sopodpisnica državne pogodbe, za-ščitnico in da pomoč matičnega naroda manjšini po splošno priznanih načelih ni le njena pravica, temveč njena neodsvojljiva dolžnost. Ko je govoril o nadaljnjem boju za izpolnitev člena 7, je predsednik Zvvit-ter menil, da tu še nismo popolnoma na jasnem glede nadaljnje taktike in strategije. Preveč je še različnih in ne do kraja domišljenih ter nekoordiniranih mnenj, pogledov, ocen in strateških načrtov med nami samimi, med ZSO in NSKS in kaj šele med koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati in z drugimi manjšinami v Avstriji, ki niso vsebovane v členu 7, za katere pa velja zakon o narodnih skupinah. „Tu so dileme, s katerimi se srečujemo dan za dnem, ne da bi imeli — tako se mi zdi — jasnih koncepcij, kaka je pot iz teh dilem in kakšna naj bo naša nadaljnja usmeritev," je poudaril dr. Zvvitter. ..To so moja razglabljanja zlasti v zadnjem času, ki jih iz odgovornosti pred lastno vestjo in zlasti iz odgovornosti do nalog in dolžnosti, ki so mi bile v pretežni meri poverjene kot predsedniku, ne smem zamolčati, ko se danes poslavljam iz te funkcije. Ta nejasnost in nedodelanost glede nadaljnje taktike in strategije sta bili edini pomislek pri tej moji odločitvi, drugače pa je bila moja odločitev lahka, ker sem mnenja, da je treba generacijski prag prostovoljno in pravočasno prekoračiti in ko je več sposobnih mlajših kadrov in oseb, ki lahko prevzamejo vsako odgovorno funkcijo." V tej zvezi je dr. Zvvitter dejal, da enotnost ni potrebna le z drugo osrednjo organizacijo, enotnost je potrebna zlasti v lastni organizaciji. Izvoljeni odbor je celota, v kateri mora biti vsak odbornik enako vreden in ne sme biti razlike v njihovem upoštevanju: vsakršno favoriziranje posameznih in vsak samohod ter samolastno odločanje treh ali štirih, tudi mogoče merodajnih, nujno vodi do sektaštva, ki škoduje organizaciji, ker onemogoča tovariško sodelovanje ter razbija enotnost. Pogoj za korektno sodelovanje je absolutni rešpekt pred statutom, ki brez škode za nemoteno delo ne dovoljuje nobenih manipulacij. Prav tako je naglasi) potrebo dejanskega upoštevanja nestrankarske strukture ZSO in njene frontovske usmeritve ter uqotovil, da bo poleg socialnega in gospodarskega aspekta slej ko prej potreben boj za uresničitev člena 7 državne pogodbe. Na koncu pa se je dr. Zvvitter zahvali! vsem številnim sodelavcem, v prvi vrsti odbornikom ZSO in včlanjenih organizacij, ter prijateljem in aktivistom na terenu. .Ne da bi jih imenoval posebej, še prav posebna zahvala tistim, ki so mi bili nesebični, iskreni in tovariški sopotniki od začetka mojega političnega delovanja do danes. Naravno, da so se z menoj vred večkrat tudi zmotili, kar se dogaja vsakemu, ki mora določati politične smernice in se ne sme izogniti nuji, da sprejme tudi uso-depolne odločitve. Ko gledam nazaj, se zavedam marsikatere zmote in napake, toda iz globokega prepričanja lahko trdim, da sem vedno ravnal po najboljšem znanju in po najboljši vesti ter po temeljitem preudarku in da sem poskusi) imeti pred seboj vedno potrebe, koristi in dobrobit ZSO in celotne slovenske narodne skupnosti na Koroškem." Resoiucija sprejeta na občnem zboru ZSO dne 15. maja 1982 Delegati rednega občnega zbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem poudarjamo, da se bomo Siovenci na Koroškem vedno in povsod dosiedno in borbeno zavzemali za reševanje naših življenjskih vprašanj. V napetem ozračju, za katerega nosi vso odgovornost avstrijska in posebej še koroška manjšinska politika, ne moremo mimo nekaterih bistvenih ugotovitev: Ugotavljamo, da je predpogoj za sožitje med narodoma na Koroškem popolna izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodnopravnih obveznosti Avstrije, ki vsebujejo pravice manjšin. Manjšinsko-varstvena določila iz državne pogodbe tudi 27 let po njenem podpisu niso izpolnjena. Zakon o narodnih skupinah, sprejet leta 1976 proti enotno izpovedani volji slovenske narodne manjšine in širokih krogov avstrijskega demokratičnega prebivalstva, slej ko prej odklanjamo kot izpolnitev določil državne pogodbe. To naše stališče potrjujejo naše trajne izkušnje kot narodna manjšina; krepijo pa ga celo izjave avstrijskega zveznega predsednika Kirchschlagerja ob svojem obisku na Koroškem in ob uradnem obisku v Jugoslaviji. Ne moremo sprejeti, da nas še vedno silijo v manjšinske sosvete, ki nikakor ne morejo nadomestiti kontakte z avstrijsko zvezno vlado, ki je dolžna skrbeti za izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Mesto za konstruktiven dialog je za nas kontaktni komite pri avstrijski zvezni vladi. Ne moremo sprejeti, da bi že normalne kontakte med zvezno vlado in prizadeto manjšino pogojevali s „pridnostjo" koroških Slovencev v političnem oziru. Vedno smo bili in smo pripravljeni na enakopravne razgovore med prizadeto manjšino in pristojno zvezno vlado o vseh odprtih problemih, ki tarejo slovensko narodno skupnost. Taki razgovori niso le v interesu manjšine, taki razgovori bi morali biti tudi v interesu avstrijske zvezne vlade, ki bi si morala prizadevati, da v današnjih časih v Avstriji odpravi vsa konfliktna žarišča. Tem bolj moramo opozarjati na pritisk, ki ga vsak dan izvajajo na našo narodno skupnost: to so na primer sklepi, kakršne poznamo iz Velikovca, Žitare vasi in Galicije, to je uradna diskriminacija s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah, ki jo doživljamo s strani koroškega deželnega šolskega sveta, vrhu tega drugi primeri vsakodnevne diskriminacije, da sploh ne govorimo o permanentni asimilaciji preko šolske ureditve in o dejavnosti protimanjšinskih organizacij, ki so poleg manjšini sovražnega tristrankarskega pakta edine pozdravile sedmojulijsko zakonodajo. Z vsemi silami bomo razvijali svojo politično, kulturno, raziskovalno, informativno, vzgojno, gospodarsko in drugo dejavnost. Pri tem se zavedamo, da smo del slovenskega naroda in da se pri razvijanju svojih dejavnosti vedno lahko opremo na matični narod, pri čemer pa ima še posebno odlično vlogo odprta meja med državama sosedama. Znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem se bomo v boju za izpolnitev 7. člena državne pogodbe zavzemali za akcijsko enotnost. Od našega prizadevanja za razvijanje lastne dejavnosti slovenske narodne skupnosti in politične borbe za izpolnitev vseh določil iz avstrijske državne pogodbe nas tudi ne bo odvrnil generalni napad na slovensko narodno skupnost, ki se je zdaj očitno obnovil in ojačil na Koroškem s strani uradnih dejavnikov in v katerega hočejo vključiti tudi avstrijsko zvezno vlado. V tej zvezi moramo z vso odločnostjo zavrniti koroškega deželnega glavarja, ki skuša zmanjšati in sploh zanikati prispevek odpora proti fašizmu k ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije. To zanikanje narodnoosvobodilnega partizanskega boja koroških Slovencev je vsekakor poskus, da bi zmanjšali pomen tudi avstrijske državne pogodbe in njenih manjšinsko-varstve-nih določil, ki jih brez tega odpora brez dvoma ne bi bilo. Ne samo, da nam hočejo vzeti naš jezik in našo narodno identiteto, zdaj nam hočejo izničiti tudi še našo zgodovino. Proti takim napadom se bomo z vso odločnostjo borili. Z velikim ogorčenjem obsojamo gnusno pomazanje poslopja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu s hujskaškimi protislovenskimi gesli in grožnjami. To dejanje, kjer se niso ustavili niti pred avstrijskim državnim grbom, je nadaljevanje in sad poznane eskalacije sovraštva in nestrpnosti do slovenske narodne skupnosti. Udeleženci občnega zbora najostreje protestiramo in zahtevamo, da vlada končno ukrepa ne le proti tem mazačem, marveč proti vsem hujskačem, ki v zadnjem času ustvarjajo protislovensko vzdušje, ki je tokrat eskaliralo celo v grožnjo vojne napovedi našemu ljudstvu. Zahtevamo, da varnostne oblasti ukrepajo proti storilcem v smislu odstavka 5 člena 7 avstrijske dr-avne pogodbe. Z OBČNEGA ZBORA ZSO NA RADISAH PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA LIPEJ KOLENIK: Korajžno po novi poti in novim ciljem naproti Ko podajamo poročilo o tri!etne:n deiu Zveze dovemki!. organizacij na Korofkem, iahko z zadovoi;!!.om ugotovimo, da je biio to deio v:e:tranzko u:merjeno v to, da se postavi ime naše organizacije tja, kamor spada, in sicer na prvo mesto med tistimi, ki se borijo za tazvoj in obstoj naše narodne skupnosti, je poudarit predsednik Nadzornega odbora ZSO Lipej Kotenik. „Z vesetjem iahko poudarjamo, da je v zadnjem času ZSO z usta-"avijanjem krajevnih odborov postata na terenu zopet prisotna ter je "aieteia s svojim detom in programom povsod na ugoden odmev. Seveda še ni povsod tako urejeno, kakor je zamištjeno. Prepričani pa smo, da bodo tudi te porodne stabosti odpravijene in da bo ZSO z ustanavtjanjem novih krajevnih odborov postaia prisotna tudi povsod tam, kjer do sedaj še ni bita. Le tedaj, če bomo povezani s terenom, z tjudmi zunaj po naših vaseh ter jih navdušiti za našo stvar, ideje in načrte, smo prepričani, da nas bo naš čiovek z vsem srcem vsestransko podprt in aktivno sodetovat." Ko je ocenjevat deto v minuti dobi, je predsednik Nadzornega odbora kritično ugotovit, da so posamezni pododbori — razen gospodarskega — detoma obstajati te na papirju in da niso razvijati dejavnosti, kot bi bito potrebno. V bodoče se bo morato botj resno in odgovorno detati tudi na teh področjih, je dejat tov. Kotenik, v bodoče bo treba več dostednosti, če hočemo, da bomo ostati verodostojni. V tej zvezi je posebej kritizirat tudi dejstvo, da še ni uspeto pripraviti in Prediskutirati nov akcijski program ZSO. „Ce hočemo, da nam bo naš čtovek stedit, mu bomo morati jasno Pokazati, kaj hočemo, za kaj gre in in da smo organizacija, ki je "astednika Osvoboditne fronte, ki mora imeti svojo potitično širino in borbenost zapisano na svojem praporu in temu primerno tudi detati. Posebno skrb pa bo morata ZSO v bodoče posvečati matemu čtoveku, detavcu in detavki, ki sta danes, ko morata iskati kruh zase in družino drugod, botj kot kdaj koti izpostavtjena pritisku raznarodovanja. Marsikateri detovni čtovek utone v vrtincu pritiska in neredko nosimo *"i sami krivdo, da je tako. Niso samo podjetniki tisti, ki potrebujejo Pomoč in podporo; tudi deiavec je marsikdaj v teikem potožaju, pa je prepuščen samemu sebi in voiji nadrejenih. Končno je detovni čtovek tisti, ki ustvarja in se zato ne moremo obnašati do njega, kot v davnih časih." V svojem poročitu je predsednik Nadzornega odbora ugotovit, dc se je z denarjem, ki je bit na razpotago našim organizacijam, odgovorno deiato — čeprav bi s smotrnejšim ravnanjem morda kaj več tohko "ameniti tja, kjer bi bit učinek še botjši. Pri tem je posebej omenit tiskarno Drava, ki je že 30 tet botj ati manj ..provizorij", ker se vse pre-mato vtaga v njeno posodabtjanje; prav tako pa je menit, da se mnogi vse premato zavedajo, da je bita ta tiskarna ustanovtjena z namenom, da bo tiskata za potrebe naših organizacij in podjetij, pri katerih bi morati skrbeti za to, da bi se naročita dajata najprej naši tiskarni 'n bi bit s tem zagotovtjen zastužek naših tjudi. Posebno zdoščenje je izrazit tov. Kotenik spričo dejstva, da naša nrtadina korajino nadatjuje pot, ki so jo njeni predniki nastopiti pred ^0 teti. ..Ponosni smo, da je naša miadina vedno prva s svojimi akcijami, ki nas in državo opozarjajo, da čten 7 še vedno ni izpotnjen, da le torej taž, če deietni giavar trdi, da je naše vprašanje vzorno re-teno. Zato nam nikakor ne sme biti hudo, če hoče mtadina več sodeto-vanja. Ravno nasprotno: veseti smo, da je mtadi rod aktiven in sposoben soustvarjatec naše bodočnosti in čuvar pridobitev narodnoosvo-boditnega boja." Ob koncu je predsednik Nadzornega odbora pozvat vse tiste, ki bodo izvotjeni v novo vodstvo ZSO, naj se zavedajo odgovornosti, ki ja s tem prevzemajo. „Vsak odbornik mora biti aktivist ZSO in ne te Piačan uradnik ter mora vedno detati v njeno korist. Kotektivno moramo detati in soodtočati kot en mož ter imeti besedo tovariš ne te na jeziku, temveč v srcu in temu primeno ravnati s svojimi sodetavci. Časi *o miniti, ko so šteta imena; danes štejejo samo opravtjena deta in nič drugega. Biti čian kotektiva naše organizacije pomeni biti borec nove-9a duha, napredka ter ustvarjainega deta. Vedno in povsod pa motamo imeti jasno pred očmi, kaj hočemo, kako dateč tahko gremo, da "e zatajimo tistega, za kar smo se boriti in za kar je morato umreti "titijone najbotjših tjudi, preden smo postati svobodni. Še botj trdo in učinkovito se bomo morati v bodoče postaviti po robu vsem tistim, ki iz našega trpijenja in boja za časa narodnoosvoboditne borbe deiajo "orcu ati pa povetičujejo nacistične ideje in njih podrepnike. To vetja *a razne Wagnerje in tudi za razne Cigane. Dosti smo moičati in predolgo smo moičati. Ne pustimo se ustrahovati od nikogar, gremo korajžno novo pot in novim citjem naproti." POROČtLO TAJNiKA DtPL. )NŽ. FELtKSA WtESERJA: PODRUŽABLJAJMO NAŠO POLMKO da bodo širši krogi sodeiovaii pri odiočitvah Predvsem pa smo v zadnjem obdobju narediti pomemben korak na področju samopomoči, se je glasila druga tajnikova ugotovitev. Zavest, da je za obstoj in razvoj našega naroda na Koroškem nujno potrebna enakopravnost na vseh področjih družbenega življenja, se je v zadnjem obdobju močno okrepila. Spoznanje, da nam v borbi nihče ne bo kaj podaril in da je predvsem od nas samih največ odvisno, kaj in koliko si bomo priborili, se je okrepilo. Prav to spoznanje je omogočilo, je dejal tajnik, da smo mobilizirali več naših aktivistov, da so zaživele nove pobude in akcije na različnih področjih. Posebna dragocenost teh pobud pa je v tem, da pogosto prihajajo spontano iz naših društev ter od posameznikov širom dvojezičnega ozemlja. Kot glavni namen ZSO je tovariš Wieser naglasil, da se mora kot zbirna narodna organizacija koroških Slovencev na vseh področjih zavzemati za narodno in socialno enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem. „ZSO torej ni stranka, niti ni monolitna organizacija enakomislečih. Kot zbirna organizacija se moramo prizadevati, da se pri nas lahko vključujejo vsi narodno zavedni pripadniki naše narodne skupnosti in to ne glede na idejnopolitično opredelitev. Zagotoviti moramo sodelovanje vseh sil, ki so voljne boriti se za to, da bo imela slovenska manjšina v Avstriji enakopraven položaj ter enakopravne možnosti za obstoj in razvoj. Vrata ZSO so zato odprta socialistom, komunistom, katolikom, pripadnikom strank, strankarsko nevezanim in drugim pod pogojem, da se sleherni v svojem okolju aktivno bojuje za pravice manjšine." V tej zvezi je tajnik Wieser kritično ugotovil, da v času, ko sta se obe osrednji organizaciji koroških Slovencev pustili vpregati v volilni propagandni voz koroških strank, zdravega frontovstva v ZSO in ak- oijske enotnosti vseh koroških Slovencev in s tem uspešne in udarne narodne politike ni bilo možno graditi. „Zato naloga osrednje narodne organizacije gotovo ni v tem. da vodi volilno borbo za eno ali drugo stranko, pač pa v tem, da organizira borbo za narodne pravice. Seveda pa moramo v to borbo enakopravno vključevati tudi rojake, ki sodelujejo in volijo avstrijske stranke. žn na tem mestu moramo tudi odločno zavrniti vsak poskus in vsako trditev, ki se glasi, da tisti, ki voli avstrijske stranke, ni Slovenec ali vsaj ni pravi Slovenec. " Navezavo stikov s celotnim dvojezičnim zaledjem je imenoval tajnik Wieser najvažnejšo nalogo in pri tem naglasil zlasti nenadomestljivo funkcijo krajevnih odborov ZSO. Tam, kjer so krajevni odbori začeli v zadnjih mesecih aktivno de- V zadnjem mandatnem obdobju je ZSO dosegla pomembne rezultate na področju naslonitve na lastne sile in na resnične demokratične sile, je v delovnem poročilu dejal tajnik dipl. inž. Feliks VVieser. Med pripadniki slovenske narodne skupnosti kot med mnogimi pripadniki večinskega naroda se krepi zavest o potrebi skupnega nastopanja za demokratizacijo družbe. „in to kljub temu, da nekateri posamezniki zaradi parcialnih kratkoročnih volilnotaktičnih interesov vedno znova poudarjajo, da demokratov ni. Nepravilnost takih trditev najbolj jasno kažejo dogajanja ob takoimenovanem Ortstatelsturmu leta 1972, ob preštevanju leta 1976 in ob dogodkih v Velikovcu in Ži-tari vasi, ko se je najbolj vidno manifestirala solidarnostna podpora demokratičnih sil." lovati, se je porodilo tudi celo vrsto novih predlogov in akcij; tam je ZSO bolj povezana z ljudmi, tam napredujemo. Kjer pa dolga leta in cela desetletja ni bilo konkretne povezave s terenom, kot je to v mnogih predelih severno cd Drave in marsikje v Ziljski dolini, tam vlada pesimizem, tam nazadujemo in zaostajamo, tam nam tudi naši ljudje ne zaupajo več. Govoreč o odnosu do Narodnega sveta koroških Slovencev, je tovariš Wieser dejal, da moramo v vseh za narodno skupnost bistvenih vprašanjih, kot je celoten kompleks pravic iz člena 7, biti. enotni. „Pri tem meramo biti ne samo akcijsko enotni, temveč tudi akcijsko učinkoviti. Zato se ZSO priznava in zavzema za zdravo in konkretno ter čvrsto akcijsko enotnost z NSKS, ki temelji na odkritem in enakopravnem sodelovanju. Take enotnosti tudi v bodoče nikomur ne bo uspelo razbiti, saj je tako sodelovanje v interesu in v korist vseh koroških Sloven- Sicer pa je naša naloga, da nenehno analiziramo situacijo, v kateri se nahajamo, je menil govornik. V tej zvezi je spregovoril tudi o odprti meji in o sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo ter poudaril, da moramo biti bolj občutljivi za možnosti, ki jih daje ta razvoj. „Ta proces postavlja v povsem nov položaj tudi manjšino ter njen jezik in njeno kulturo. Manjšina vnovič dobiva življenjsko funkcijo; postaja funkcionalen in aktiven element odnosov v družbi. Tu ne gre samo za gospodarsko plat, gre tudi za jezikovni in kulturni preporod. Ti procesi se sicer odvijajo počasi, toda odprta meja in sodelovanje vračata funkcionainost in uporabno vrednost tudi slovenskemu jeziku in slovenski kulturi na južnem Koroškem. Slovenski jezik se bo po tej poti moral vrniti v družbeno in gospodarsko življenje." Posebno obširno je tajnik ZSO govoril o gospodarskih dejavnostih in pri tem kritično ocenil, da nekateri še vedno nočejo uvideti in upoštevati ekonomskih zakonitosti, ki jdh prinaša današnji čas in ki se tičejo tudi naše narodne skupnosti. Izrecno je poudaril, da se osrednja gospodarska organizacija koroških Slovencev (Zveza slovenskih zadrug — op. ured.) še vedno ne zna in noče vključevati v mednarodno delitev dela, da politiko odprtih meja bolj koristijo nemškogovoreči Avstrijci in Korošci, kot nekatere naše gospodarske strukture, ki s svojo usmerjenostjo dušijo instrumente zdrave ekonomske politike. Pri svojem orisu potrebnih gospodarskih aktivnosti v bodoče pa je nanizal ugotovitve iiz programa, ki ga je pred tedni sprejel skupni gospodarski odbor, v katerem sodelujejo predstavniki ZSO, NSKS in Zveze slovenskih zadrug. Ko je govoril o kulturni dejavnosti, je tovariš Wieser menil, da ima kultura med nami z vsemi mogoč-čimi odtenki nezamenljiv in obče priznan prostor, ki se v resnici stalno širi v različnih brezštevilnih pobudah, z množičnim sodelovanjem ljudi. „Hkratii pa drži, da pravzaprav kulturne politike v pravem pomenu besede še nimamo, da vsaj ta kulturna politika ni opredeljena v smislu programa. Zavedamo se, kako je naša kulturna dejavnost tekom svoje rasti ohranjala dostop pozitivnim in naprednim tokovom — vselej je to bilo sporočilo miru :n sožitja. Ko govorimo o kulturnem sodelovanju z večinskim narodom, bo treba iskati oblike, s katerimi je mogoče vzpostaviti tvorno sodelovanje, ne da bi s tem naše kulturne organizacije izgubile svoj značaj. To moramo voditi tako, da njihovo viogo še boij obogatimo, da dajemo sporočilo narodu sosedu in da skupaj dosegamo nove kvaiitete v boju za enakopravnost in sožitje." Nadaljnja važna naloga ZSO in včlanjenih organizacij je, da omogočajo mladini vključevanje v vse strukture. Pri tem ne smemo biti nestrpni, mladina ima pogosto bolj revolucionarne, bolj udarne poglede in se s starimi stvarmi ne more strinjati. Ko mladina to kritizira, še ne pomeni, da je destruktivna, je naglasil tajnik ZSO. Znati moramo to delovno energijo in to pripravljenost mladine vključiti v naše organizacije in s tem obogatiti celotno njihovo dejavnosti. V prihodnjem obdobju bodo v ospredju vprašanja predšolske vzgoje in šolstva, enakopravnost slovenščine v javnosti, načrten in skladen gospodarski razvoj ter vprašanje čim boljše učinkovitosti našega informativnega sistema. ..Delovanje ZSO mora biti v prihodnje bolj kolektivno. Ko analiziramo težave, v katerih se občasno znajdemo pri našem delu, vidimo, da imamo mnogo idej in predlogov, žal pa se pogosto ne znamo dogovoriti, kako in kdo bo kaj naredil. Še bolj se bomo zavzemali za to, da bomo vodili avtohtono in avtentično politiko, da bomo kot samostojen subjekt dejanski nosilec naših pogledov in interesov, da bodo o naši politiki odločali naši aktivisti in naši ljudje, da bodo sklepi diskutirani in sprejeti znotraj naših forumov. Skratka: Zavzeti se moramo za podružabljanje naše politike, da bodo širši krogi sodelovali pri pomembnih odločitvah. Zato pojdimo na delo odločno in korajžno, enotni in povezani med seboj. Zaupajmo v lastno moč, na pomoč matičnega naroda in v sodelovanje z demokratičnimi silami." Z OBČNEGA ZBORA ZSO NA RADIŠAH Utrinki iz pestre dejavnosti včtanjenih organizacij in društev Poteg poročit odborov ZSO so bita občnemu zboru predtožena tudi poročita včtanjenih organizacij in društev, tz njih je bito razvidno pestro in bogato deto, opravtjeno v zadnjem mandatnem obdobju: govora je bito o doseženih uspehih, prav tako pa tudi o težavah in o vzrokih, ki so preprečiti, da bi bito detovanje na posameznih področjih še botjše, še botj uspešno in zadovotjivo. Vendar pa so ta poročita — ktjub raznim težavam in oviram, pa tudi siabostim in pomanjkljivostim — razvesetjiva podoba naše vsestranske aktivnosti in kot taka tudi obet za bodočnost. Zaradi pomanjkanja prostora poročit seveda ne moremo objaviti v cetoti, zato navajamo iz njih te nekaj najbotj zanimivih in važnih podrobnosti. Čeprav se danes nihče več ne sklicuje na idiiične sioje podeželskega čitalniškega sveta, pa se moramo kijub temu vedno spet in spet ubadati s konvencionalnimi prijemi prosvetnega detovanja, ker nam slejko-prej gre za goli obstoj substance narodne skupnosti, je bilo rečeno v poročilu, ki ga je občnemu zboru ZSO predložila SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA. Po drugi strani pa v živo čutimo zahtevo po sodobnem kulturnostnem anganžmaju v vseh slovenskih in naprednih silnicah v deželi. Kajti: Kulturnost predpostavlja kulturno ustvarjanje in poustvarjanje — hočemo ali nočemo, moderna družba tudi od nas koroških Slovencev terja neizprosno kvalitetno kulturno ustvarjanje in kulturno poustvarjanje. Slovenska prosvetna zveza združuje nad dva ducata krajevnih prosvetnih društev in preko teh 21 pevskih zborov in 5 otroških oz. mlajših mladinskih zborov, 6 folklornih skupin, 10 dramskih skupin, 5 tambu-raških ansamblov in 4 pevsko- instrumentalne skupine. In bilanca triletne delovne dobe je vsekakor razveseljiva: Od leta 1979 do 1982 je v 51 skupinah nastopalo več kot 800 prosve-tašev. V letu 1979 je bilo 240 akcij, v letu 1980 že 260 in v letu 1981 celo 276 akcij, torej skupno 767 najrazličnejših nastopov. S svojo vsakoletno knjižno zbirko je SPZ v teh letih posredovala slovenskemu občinstvu več kot 10.000 slovenskih knjig. Potem so vsako leto uspešne prireditve, kot Slovenski ples, Prešernova proslava, nastopi mladih skupin in posameznikov na prireditvah „Poka-ži kaj znaš", srečanja literatov narodnostnih skupin, Kernjakov spominski koncert itd. Poleg teh pa je nekaj novega in obetavnega Glasbena šola, ki je nastala na pobudo SPZ m jo sedaj vodi konzorcij obeh osrednjih kulturnih organizacij. Glasbeno šolo, ki deluje zdaj že četrto šolsko leto, obiskuje nad 200 otrok. Vse spomeMiEe puJ/im Eorcem je oE-Movi/u :M MeEutere Mu novo ureJi/u, MuroJMim heroje??! fruMcu PusterEu-LeMurtu m AZutiji Ver JniEu-Tomužu ter EomUMjuMtU d. ^4td/jo?M frUMCU VisoČMiEu-fu/eMtu p % je o JEr:7u Ero-Muste p/ošče ozirotTM re/:eje. Po vscE ErujiE so M: osnovam' oJEori, Ei naj Ei prispeva/:' E Eo/jši organizacijski povezavi in o/ajša/i reševanje najnik proE/emov. „KoMČMo nam je po Jo/giE /etik /e uspe/o organizirati in postaviti na noge Koroški partizanski pevski zkor, na katerega smo ze/o ponosni in kateri je med našimi /jadrni ter v matični domovini ze/o pri/jak/jen. Upu-mo, da nas ko v kodoče še ko/j kodri/, ker z korkeno pesmijo smo š/i v korko in tadi danes nam mora dajati pogam." Zadnja in največja akcija pa je kija oknova P^ršmuMove domačije in areditev sta/ne razstave NOR na Koroškem, ki naj ki sedanji generaciji in kodočim rodovom priča/a o keroj-ski korki koroškik S/oveMcev. K ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV je v svoji dejavnosti poleg prizadevanj za popravo škode bivšim pregnancem pripisovala posebno važnost ohranitvi in gojitvi izseljenske zavesti. V tem smislu je postal zlasti vsakoletni občni zbor tradicionalni izseljenski dan, ko se zbe- Letos je ZSI svojo dejavnost osredotočila na 40-letnico pregnanstva in upora koroških Slovencev. V sodelovanju z osrednjimi organizacijami je pripravila osrednjo spominsko svečanost 18. aprila v Celovcu ter v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom založila in izdala dvojezično publikacijo, ki v besedi in sliki dokumentira kontinuiranost raznarodovalne politike na Koroškem in posebej genocidne ukrepe nacističnih oblasti, ki so dosegli višek z množičnim izseljevanjem; po drugi strani pa prikazuje, kako smo se koroški Slovenci uprli smrtni obsodbi in se odločili za oborožen boj proti nasilnikom. Prav tako pa je nudila pomoč pri ureditvi dokumentarne razstave in pri pripravi raznih krajevnih spominskih prireditev, ki so posvečene 40-letnici prednanstva. @ Kot vč/uMjeMu org%mziic/j:: Z50 Musu žeMsEu zveza Je/uje v vse/: po/i-tiČMiE, Eu/turMiE m MuroJMiE ustUMo-vuE m tuEo je Maše de/o de/ ce/otMe-ga de/ovaMja Maš//: orgaM/zacij. TuEo prav/ v svojem poroči/u ZVEZ/1 SLOVENSKIH ZENA, /d se vE/jučuje po/eg tega tuJi v meJMU-rodMo sode/ovaMje žeMsE. TuEo je Ei-/a dva JMi' pred oEČMim zborom ZSO gost/te/j/ca iM/ormucijsEe EoMfcrcMce žcMsE tre/: sosedMj//: deže/, E: je E:7u tokrat v Ce/ovca. Eo/eg tega pa pri-reja ZSŽ tad/ razMe oEisEe pr/ dragi/: žeMsEiE orgUMizucijuE m tuEo goji meJseEojMo sode/ovaMje. Za svoj vsa^o/etM/ oEČMi' z/:or s/ je ZSZ izEru/u #. marec, meJMuroJ-M: prazM:^ žeMu M: EorEeMt daM za pravice žeMsE. OEČMi zEor v Ce/ovca je vedMO JoEro o/:/s^aM, po/eg tega pa so prazMovaMja #. marca tad/ še v drag/E ErujiE, z/ast/ v Ze/ezM: Kap/Z ima že do/go/etMo tradicijo. Svojo sErE posveča ZSZ vsuEo/et-Mema /etovaMja otroE Ma morja. Na V poidrav udeležencem občnega ibora ZSO je cape) mežani cbor domačega SPO RadHe pod vodstvom Stanka Wrulicha, raktjuči) pa je cbor s svojim nastopom KoroSki parti-sanski pevski cbor pod vodstvom prof. Branka Čepina ^ Zveza EorošE/E part/zaaov s/ je zada/a Ma/ogo, da Eo Mada/jeva/a tM šir//a JroMtovsEo po//t/Eo Me g/ede Ma ZdejMopo/Zt/ČMO prepr/čaMje posa-mezM/Ea. V Eodoče se Eo še Eo/j po-sveti/a soc/a/M/m proE/emom tovarišev, E/ so MajMo potreEMi pomoči a/i zdrav/jeMja. Eaa MajvaŽMejš/E Ma/og je pisaMje zgodoviMe MuroJMOosvoEo-di/Mega Eoja; Eer z vsaE/m amr/im tovarišem gre de/ te zgodoviMe v groE, je sErajMi čas, da poEitimo. ZadMji čas je, da Avstrija od/iEaje vse Eor-ce za svoEodo iM osvoEoditev Avstrije izpod Jušizmu. V Eodoče se mora ZKR še Eo/j povezovati s proti juši-stiČMimi iM EorčevsEimi orguMizuciju-mi v Avstriji, čeprav v zadMjem časa Ee/ežimo /epe aspeEe sode/ovaMja v sEapai EorEi za mir iM demoEracijo pri Mas doma iM v sveta. To je MeEaj Ma/og za EodoČMOst, prav taEo pa je ZVEZA KOROSK/H PARTIZANOV v svojem poroči/a Maved/a tadi vrsto dosežeMiE aspeEov. VESTNIK !zdajate){ in zoioinik: Zveza sioven skih organizacij na Koroškem, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Ceiovec, St Rup-rechterstraBe 19/!V, tei. 0 42 22/84 9 24, teieks 42086 sindok o Uprava: 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10, tei. 0 42 22/52 5 50 Tisk: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec Borovije & ^ W t j rejo bivši pregnanci, da obudijo spomin na skupno trpljenje, da obnovijo in potrdijo zvestobo tistim vrednotam, zaradi katerih so bili svoječas-no pregnani, in da opozarjajo na pojave in nevarnost zopetnega oživljanja nacionalistične nestrpnosti in neonacistične miselnosti. Tudi v zadnjem obdobju je ZSI v tem smislu razvijala svojo dejavnost. Pri tem se je vključila v širše sodelovanje protifašističnih borcev in žrtev fašizma. Njeni predstavniki se udeležujejo spominskih srečanj na Koroškem in v Sloveniji; v okviru tega vključevanja v mednarodno protifašistično gibanje pa je bila aktivno udeležena tudi pri lanskoletnem srečanju žrtev vojne in borcev proti na-cifašizmu z območja Alpe- Jadran k: je bilo v Celovcu. pot/aE/Zo poJroČMegu oJEoru Eoro-šEiE partizaMOf v AIuriEoru zEere poseEMO sEap/Mo, c Eutero zajame predvsem socia/Mo potreEMe otroEe EivšiE partizaMov /M pregMUMcev. Kot č/au/ca EoorJiMucijsEegu odEora za /etovuMje otroE pa sEupuj z NSKS omogoči vsuEo /eto večji sEupini otroE Eivaaje Ma morja. V sode/ovaMja s S/oveMsEim ZMUM-stveMim /MŠtitatom v Ce/ovca se je ZSZ oprije/a tadi de/a Ma področja izoEraževaMja odras/iE. K/jaE štev/7-Mim težavam /a z/asti pomuMjEuMju primera/E /jadi z orgUMizucijo taE/E prireditev je Ei/o v zadaj/E /et/E več Eot 20 predavaaj, Ei so E:7u ze/o Jo-Ero oEisEaMa. Nove mozMosti Ma tem področja pa odpirajo stiEi z Je/uv-sEo aM verzo v Kraaja, Ei pomaga s svojimi stroEovMjaEi. Že/je iM potreEe Novo predsedstvo ZSO, k! je bito iivotjeno na občnem iboru na Radišah povsod oEstajajo iM se Eo de/a treEa /otiti Eo/j MačrtMO. Sicer pa je de/o ZSZ v g/avMem asmerjeMO v sErE za m/adi Maraščaj iM vzgojo m/adme ter v izoEraževa-Mje iM prosvet/jevaMje žeMa za oEruMi-tev MarodMe zavesti. Mladi se moramo zavedati, da morajo vse akcije, ki jih organiziramo in vodimo, služiti v prvi vrsti zbiranju naprednih in pozitivnih sil. Pri tem moramo skrbeti za pravo razmerje med kmečko, delavsko in študirajočo mladino ter upoštevati, da imata delavska in kmečka oz. polkmečka mladina posebno težak narodnopolitičen položaj, kajti socialni položaj te mladine je najslabši. Vsaka prireditev naj bi bila poziv vsem mladinkam in mladincem iz vseh socialnih skupin koroških Slovencev, da se vključijo v narodnopolitično delo — pravi v svojem poročilu ZVEZA SLOVENSKE MLADINE. Navaja dolgo vrsto najrazličnejših akcij in prireditev, kot so med drugim: predavanja in seminarji, kresovanja v počastitev obletnice zmage nad fašizmom in podpisa državne pogodbe ter drugih pomembnih obletnic, sodelovanje na raznih srečanjih, delovnih akcijah, športnih in kulturnih prireditvah, stiki z mladino drugih dežel in držav, plesni tečaji, filmska predavanja in mnoge druge dejavnosti. V najnovejšem času je bila ZSM aktivno udeležena tudi pri velikih demonstracijah in manifestacijah za mir. In na koncu ZSM v poročilu še poudarja: „Vsem tistim, ki so včasih bili in so še manes mnenja, da moramo skrbeti le za dijaško in študentsko mladino, ker da napredek temelji samo na inteligenci, moramo povedati, da zgodovinski razvoj zelo prepričljivo in nepreklicno pravi, da samo trdna in vsestranska povezanost med delavci, kmeti in napredno inteligenco lahko premakne voz naprej po tirnicah napredka." Most KporuEc :/f/g projcEt^ z vccM%* MtfMsEo Ea/o za wc za/utcrcsiraMC of* gaMizacijc in /MstitKcije znotraj i" ccM Z50. Na gra^Eišča t: A/iEscEa//ff E/iza s/ovcMsEc giMMazije žc zt/aj ji sarova zgrat/Ea, Ei Eo