Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu. ■
n ii
Vabilo na naročbo!
Vse člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina znaša za celo leto K 4'— in to s poštnino, oziroma z dostavljanjem na dom vred; za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema uprava »Narodnega delavca«, ki je v uradih »N. D. O.«, ulica del. Lavatoio 1, I.
SV---------11^=11	^
Narodna delavska organizacija.
V »Delavskem listu11 priobčil je novi sodrug dr. Henrik Tuma dolgo vrsto člankov, s katerimi hoče izpodbijati stališče ,Narodne delavsko organizacije4. Trdi, da bi bila ta- le upravičena le v toliko, v kolikor odgovarja dejanskim razmeram, to je položaju slovenskega delavstva, položaju delavstva sploh, položaju slovenskih in italijanskih meščanskih strank v Trstu.
Dr. Tuma trdi, da temu ni tako. Ob enem pa se boji te svoje tiditve, ker kakor socijolog zna, da vsaka socijalna prikazen — in že leto dni obstoječa in pretežni del slovenskega delavstva združujoča N. D. O. je menda že taka — izvira le iz gotovih vzrokov, koje vsaj običajno zo-vemo dejanske razmere. Zato si dr. Tuma dovoljuje mali hocus pocus in trdi, da je N. D. O. nastala iz hipni h, ne pa dejanskih i-azmer.
Razlika naj bo fina, kakor se hoče, ali hipne razmere gori, hipne razmere doli, ne bo nihče hotel trditi, da niso iste ob enem dejanske razmere. Gre tu le za časovno omejitev, kateri pa so slednjič podvržene vse dejanske razmere sploh. Saj v tem obstoja razvoj. Da, te hipne razmere
PODLISTEK.
Uboštvo.
Zunanji ali nezakrivljeni vzroki uboštva.
— Mnogo je zunanjih vzrokov uboštva in k tem spada v prvi vrsti pomanjkanje premoženja. Ta le okolnost odteguje veliki večini delavstva trdno oporo in mora radi tega delavec živeti kot proletarec od dneva do dneva in biti vsled tega v večni nevarnosti, da zaide v revščino tudi tedaj, ako ostane tudi začasno brez dela. Tak položaj je na sploh posledica nezadostnega plačila in privede k dednemu uboštvu, ki se razvija po slojih in generacijah, vzdržuje prebivalstvo v otopelosti in brezskrbnosti iu ki ne dopušča, da bi človek skušal rešiti se tega položaja, temuč ga priklepa v resignaciji k staremu podedovanemu položaju. — Razun tega prihajajo tu v poštev vse one okolnosti, ki kakor bolezen, nezmožnost za delo, smrt vzdrževatelja imajo za posledico pomanjkanje zaslužka; okolnosti te, ki tvorijo v naših razmerah nepretrgoma vzrok uboštva.
Sem spadajo dalje gospodarske krize ter drugi momenti, ki provzročajo nezakrivljeno pomanjkanje dela, ki v naših časih kreditnega gospodarstva in naraščajo-
— imenujmo jih tudi mi tako ; saj glede časovne obsežnosti se ne bomo prepirali! H c Rhodus, hic salta ! Mesto da bi bil dr. Tuma na dolgo in široko razpravljal o socialističnih programih in razvoju socijal-nega naziranja pri »Edinosti14, ni smel vreči te besede tja tako malomarno, marveč je imel preiskovati te „hipne41 razmere, jih analizirati in potem podučiti svoje so-druge, v čem tiči »čarobna formula-4 N. D. O. Po našem skromnem mnenju bi bil ravnal jako bolj pošteno in bi bil jako več koristil svoji stranki, nego da ji da na zadnje spričevalo o lepem vedenju. Gotovo ni naša naloga, da nadomestujemo to, kar je nasproti svoji stranki zamudil dr. Tuma, ali menimo, da slovemka socijalna demokracija bi mogla crpiti zlatih naukov pri preiskovanju teh »hipnih-4 razmer. To menimo namreč mi, ki smo navajeni učiti se pri svojih nasprotnikih. Slovenska socijalna demokracija sledi seveda vedno »oni taktiki, ki jo smatra zase najboljšo44. Zato tudi uspthil
In ra'no v teh »hipnih44 razmerah hi našel dr. Tuma razlog, zakaj se stvari ne razvijajo tako, kakor hi si on to želel. Dr. Tuma bi hotel namreč, da bi slovenska narodna stranka sama pomagala slovenski socijalni demokraciji do veče moči, krepiti jo toliko časa, da pride v položaj in do moči zastopati z vso konsekvenco svoje ideje in svoj program notri v mednarodni stranki. Tržaška inteligenca, trdi dr. Tuma, hi se bila morala naravnost zavzeti za slovensko socijalncdemckratično stranko in dirigirati nadarjene ljudi v isto, ki hi učili 6vo]e pristaše politično in izobraževali. Ta ideja konečno ni tako slaba, pač pa je najivna, da je ni para. Gotovo ni izključeno da bi številno in intelektuelno močna slovenska frakcija v socijalnodemokratični stranki blagodejno vplivala na laško frakcijo že ob današnjih razmerah in da bi stem mogla postati sočinitelj v boju za narodno enakopravnost. Vsaj naravni razvoj stvari bi jo si.il do tega. Ali če bodo pogoji toliko zunanji kolikor notranji — in zlasti ti poslednji, v stranki sami — taki, da se slovenska socijalna demokracija more okrepiti in vzrasti, potem bodo dejanske (če bi ne bilo neslano, rekli bi skoraj lvpne) razmere same ob sebi provzročile, da se utrdijo čete slovenske socijalne demokracije ; in tudi svoj intelektuelni kontingent dobi potem stranka sama ob sebi. Ako temu
čega mednarodnega konkurenčnega boja ima čim dalje tem večo ulogo.
— Pač težko bo kedaj mogoče odpraviti popolnoma te notranje in zunanje vzroke uboštva in uboštvo samo. Vendar pa ni smeti teh razmer smatrati nespremenljivimi, z našim kulturnim položajem neizogibno spojenimi in naravnimi, temveč imati država in družba zmožnost poboljšati jih znatno. Zategadelj je njima ime nitna naloga predvsem delovati preventivno, in potem notranje vzroke pobijati s poukom in dvignenjem vse kulture.
Proti zunanjim vzrokom treba pa bojevati se s sredstvi, ki jih navaja politika narodnega gospodarstva.
JVIezda,
S stališča narodnega gospodarstva je mezda ekvivalent (odgovarjajoča cena) za vrednost, ki jo ima udinjanje delavske moči posameznega delavca na trgu določenega mesta v določenem času. Proletarec, ki je razvojem prišel do tega, da ne poseduje ničesar razun svoje osebe, svojih mišic, jo prisiljen v borbi za obstanek, da pretvori svojo delavsko zmožnost v denar. To more doseči s tem, da proda svoje roke kapitalistu, delodajalcu, ki ga za to njegovo službo plačuje ravno tako, kakor plačuje za druge naprave in rekvizite, ki jih potrebuje za svoj obrat. V naravi same stvari leži, da bi delojemalec moral dobi-
pa ni za sedaj tako, pomenja pač, da so dejanske ali pa če se ravno hoče, hipne razmere že take, da so se stvari enostavno razvile tako, kakršne so, da je skratka 'nastala N. D. O.
To je moral sodrug dr. Tuma razmisliti. potem bi dobil za se in svoje pristaše ključ za marsikatero zagonetko, ki jo tam, kakor se zdi, še nočejo pojmiti, Razumeti In zavedeti se, to je \prašan;e! Ne pa pripisati krivdo Petru in Pavlu, kakor to dela oni trgovec, ki se noče zavedati da mu posli gredo zato opolzlo, ker prodaja slabo blago, In kako blago nam podaja dovenska socijalna demokracija, to pove-lati, bi pomenjalo nesti čuke v Atene.
Dr. Tuma pa, kakor se zdi, je nek •socijolog posebne sorte; on feliko drži na — umetno družborejo. Kako si on neki oredstavlja to »dirigiranje44 razumništva .zven narodne stranke v socijalno demokracijo ?
Mari tako nekako kakor je bilo z dosedanjimi nemškimi vojaškimi instruktoriji na Turškem ? Ali mi bi radi videli, kdo so tisti, ki bi se dali »dirigirati44, neglede na fo, da je skrajno najivno zahtevati od neke stranke, da ei sama vzgoji opozicijo. ^Dirigirati44 bi se dal k večemu kak emi-ser stranke, ki mora ubogati. Kake interese bi pa tak človek zastopal: stranke, ki ga dirigira, ali one stranke, v katero je on dirigiran? To vse skupaj je sploh .'hotno, ker ni naravno, ker je proti zdravemu razumu. Več zaupanja v naravni razve, J-} je rezultat dejanskih razmer, in malo manj zaljubljenja v vlogo božje previdnosti, to je kar priporočamo sodrugu dr. Tumi v lastnem interesu njegovih novih pristašev. Ravno pomanjkanje intelektualcev v tukajšnji slovenski socijalni demokraciji dokazuje, da ista nima nikalce privlačne sile. Zakaj ? Vzrok je ravnoisti, ki je privedel do ustanovitve N. D. 0.(
Slovensko delavstvo ni imelo in ni moglo imeti zaupanja do tukajšnje socijalne demokracije. Kljubu vsem pesmim o mednarodnosti se je tam vendar čutilo zapostavljenim’ nasproti močnejšemu italijanskemu elementu, ki edino vladajoč in tičoč še globoko notri v predsodkih ne more pojmo« ati stremljenja slovenskega človeka. Ali ne le narodno, celo ekonomično se je slovenski delavec čutil tam zapostavljenim. Kdor hoče o tem dvomiti, oni sploh nima nikakega pojma o naših faktičnih razmerah,
vati od svojega delodajalca vssj toliko mezde, da zamore z isto preživljati sebe in svojo druž no. Toda stoletni razvoj kaže, da ni delavec ob največjem trpinčenju in največji marljivosti dosezal visokosti mezde, ki bi utegnila pokriti vse njegove potrebščine.
Zgodovina mezde je ob enem zgodovina velikih bojev med delodajalci in delojemalci. Vzroki temu večnemu boju so razni.
Vžo pred velikim nacijonalnim ekonomom Ferdinandom Lassale-om je klasična nacijonalna ekonomija označila stalni nedostatek mezde z ozirom na potrebščine delavca kot trajajoči naravni pojav, ki se izraža neodvisno od volje posameznika. V tem pojmu vidi ista naravni zakon.
Znanstveno podlago za to konstatacijo je našel imenovani agitator in učenjak Las-sale. On je ta pojav označil naravnost kot železni mezdni zakon (ehernes Lohngesetz), da tem jasneje karakterizira neiz-prosljivost teh razmer. Po njegovem sistemu predstavlja delavska mezda povsod in v vsakem času samo ono množino, ki je potrebna za vzdrževanje delavca, njegove rodbine in za omogočenje pomnožitve njegovega potomstva.
Vse, kar gre čez ali pod to mejo, je le slučajno, kajti enako nihalu pri uri raste in pada malo potem mezda na svojo poprejšnjo, normalno višino. Lasale je tudi rešil to zagonetko. Kakor hitre namreč raste mezda čez svojo normalno
ampak modruje tjavendan na podlagi izmišljenih premis. Da, morda ima sodrug Tuma prav, ako misli, da bi močna frakcija slovenske socijalne demokracije bila naravno protitežje proti italijanskemu elementu v stranki in bi se potemtakem naš narod le okoristil. Ali ljubi Bog, smo krivi mi, če slovenska soc. dem. ni v stanu združiti okolo sebe slovansko delavstvo, marveč dela še dan za dnevom na to, da bi zapodila od sebe še one male čete, ki se k njej še priznavajo? V koliko tiči vzrok v jedru socijalnodemokratične ideje, prenešene na naše še daleč nekristalizirane narodnostne razmere, v koliko v slabi taktiki slovenskih socijalistov, v koliko kjersibodi, to preiskovati ni naša stvar. O polomu v svoji stranki naj slovenski socijalisti sami razmišljajo; to jo njihova stvar. Ge pa nočejo, je nam tudi prav. Kak boljši argument pa sploh more jasneje govoriti v prid N. D. O. in proti slovenski socijalni demokraciji, nego oni, da prva združuje pod svojim okriljem 4000 organiziranih delavcev in nje število rase dan na dan, dočim tvori slovensko socijalno demokracijo — kakor sam dr. Tuma trdi — le peščica ljudij, ki še vedno dan za dnem dezertirajo njihove čete in prihajajo k nam ? Ali socijalisti to tajijo, oni vtikajo kakor tiča noj glavo v pesek, da bi ne videli. Naša stvar gotovo ni skrbeti, da bi izpregledali.
Pa kako naj bi mogli izpregledati tukajšnji merodajni socijalni demokratje, če s,am dr. Tuma, ki se ni porodil kakor sucij.ilht, r.s ronre .videti ^Ce 'on, socijolog, mož visoko izobražen, je že postal tako strankarsko enostranski, da ne more ali noče za tak pojav socijalnega življenja, kakoršna je N. D. O., vporabljati one zakone, ki veljajo za vse socijalne pojave sploh. Ako bi kdo dandanes trdil, da je socijalizem delo nekoliko hujskačev, se mu vsak razsoden človek smeje v obraz. In ravno socijalna demokracija se je dolgo borila, da je premagala ta predsodek, ki je le posledica ignorantova. Socijalisti in žalibog tudi dr. Tuma pa padejo s svoje strani v ravnoisto zmoto, ko gre proti nam. Dr. Tuma trdi kakor nekaj samoumevnega ;v Tržaški voditelji so napravili N. D. O. Škoda da ne gre še dalje, kakor oni govorniki na socijalističnih shodih, ki so celo meni nič tebi nič že iznašli vzrok za ta fabrikat: da se namreč pomaga ka-
mejo, opazovati je velik naval z dežele v industrijalne kraje.
Ponujanje delavskih moči je veliko in vsled tega cena delavske moči postane manj a. Posledica tega je, da delavec ne more živeti, konkurenca postaja uničujoča, nastane reakcija, zapušča se delo : mezda se vrača na svojo prejšnjo višino.
liti pojav se opaža v slučaju, ako mezda pada pod svoj navadni nivč. Delavcu se v tem slučaju ne izplača prodajati svoje roke. Ponujanje je majhno, a popraševanje veliko. Da se ugodi potrebam trga se mezda progresivno približuje svojemu prejšnjemu nivoju, dokler ga zopet ne doseže.
To naziranje je postalo eden glavnih temeljev narodnega gospodarstva. Razvoj je potrdil z malimi izjemami Lassalejevo teorijo. Produkcija raste rapidno, begat-stva se nepričakovano množe, dočim se je poprej v svetovnem prometu poslovalo z milijoni, se dandanes posluje z milijardi. A vendar le — delavec pri svojem največjem naporu ostaja proletarec, kruho-borec od dne do dne, katerega je zgodovinski proces razlastitve spravil na beraško palico, da se je več ne reši.
Očividno, tukaj imamo res opraviti z društvenim pojavom neodvisnim od oseb in krajev. To spoznati je prvi pogoj za vsakega socijologa. Še le ko 6e je to spoznalo, se lahko preišče posebne vzroke. S temi vzroki pa se hočemo baviti v prihodnji številki.
pitalizmu slovenske buržoazije in razdira proletarjat. To je vse skupaj navaden šmok za kake „knallefekte“ na shodih in dasi je najivno do neslanosti, je vendar postalo nekak dogma, v katerega se ravno-zato verjame, quia ahsurdum est. Tržaški voditelji sem, tržaški voditelji tja ! To vendar niso kaki bogovi, da bi nekaj napravili iz nič. Gibanje, ki je dovedlo do ustanovitve N. D. O., je izšlo iz delavstva samega in iz njegove potrebe. Mi dobro vemo, da so se tržaški voditelji, oficijelni zastopniki slovenskega narodnega gibanja v Trstu, držali najprej v previdni rese^vi in da ni manjkalo med njimi skeptikov. Ako so se potem tudi oni lotili tega gibanja, to dokazuje le njih politično modrost, ki obstoja v tem, da se pravočasno predvidja razvoj stvari in se njemu prilagodi. —
Kako malo pojmi dr. Tuma naše dejanske razmere* iz katerih je vzrastla, da, morala vzrasti N. D. O. kakor rezultanta v paralelogramu sil, je zlasti razvidno iz tega, da govori on o novi delavski stranki. In zato išče v isti neka socijalno-filozofična načela, ki bi jih bili dozdevni fabrikanti N. D. O. vdihnili pri porodu svoji kreaturi. In našel je ta načela v „Edinosti“ ! Zasleduje razne izjave v tem oficijelnem glasilu tržaškega narodnega gibanja in kaže, kako je „Edinost" od J. 1887 do 1. 1899 pobijala socijalizem iz krščansko-socijal-nega stališča, od katerega je potem prešla na stališče negative in pobijanja socijalnib demokratov se stališča nacijonalizma.
Bodi tu enkrat za vselej povedano, da nas stališče „Edinosti“ briga le v t o liko, kakšno je ono dandanes. Ni naša naloga, niti se ne čutimo k temu poklicani, da bi branih „Edinost“, ako je ista tekom let zavzela različna stališča nasproti so-cijalnim bojem in se v kolikor toliko neopaženo počasi akomodirala novim idejam. Dr. Tuma — bodi tu povedano brez zamere — je v svoji moški dobi radikalno spremenil večkrat svoje naziranje in v ko-nečni evoluciji svojega svetovnega nazira-nja prišel do socijalizma.
Mi tega mu nočemo predbacivati, ali menimo, da isti dr. Tuma ima najmanj pravice očitati glasilu, v katerem se zrcali slovensko narodno gibanje v TrRtu, nekon-sekventnost in protislovje. „Edino«t“ kakor glasilo kolektivitete izraža njeno naziranje, ki se tekom časa spreminja, da mora spreminjati in korigirati pod vplivom novih struj. Tembolj ko v Trstu ne gre — zlasti pa v minolosti ne — govoriti o narodni stranki; tu moramo govoriti le o stremljenju panoge slovenskega naroda po narodni enakopravnosti. In „Edinost“, izraz tega stremljenja si je v istem ostala verna do skrajnosti. Iz tega stremljenja je še le potem deducirala svoje stališče nasproti raznim strujam in strankam; tako proti socijalizmu, tako sedaj proti klerikalizmu. Mogla je začasno krivo deducirati, ali vselej je morala zopet najti pravo pot. Tako se je s časom znala prilagoditi, da, morala seje prilagoditi novim idejam. V tem obstoja tudi ključ za pojmovanje uspehov tržaških Slovencev.
Naše razmere so take, da ne moremo še govoriti pri nas o strankah s fiksnim programom kakor izraz svetovnega nazi-ranja. Tare nas še preveč skrb za obstoj sploh. Naša družba je še le v razvijanju ; diferencijacija pride še le z razvojem samim. Zato je tudi abotno govoriti pri nas o kaki meščanski stranki kakor taki. Da, imamo že svojo buržoazijo tudi mi, svoje ozkosrčne malomeščane, ali pretežno maso tržaškega slovenstva tvori ravno delavstvo in malo uradništvo,
Stojimo še le pred razvijajočo se družbo, in zečetke naravnega procesa vidimo tudi v ustanovitvi N. D. O., ki hoče braniti slovensko delavstvo ne pod okriljem meščanške stranke — kako pravi dr. Tuma — ali nastopajoča ob enem aktivno za priboritev narodnih idealov, v kolikor so nam vsem skupni. N. D. O. ni stranka, ker ni sedaj potreba za to. Kakšen bo razvoj v prihodnjosti, s tem si ne belimo glave. Prepričani smo, da dokler branimo brezpogojno interese delavskega razreda, od katerih ne ločimo njegdvih narodnih interesov, za katere hočemo aktivno nastopati, delamo svojo dolžnost. Stvar je dobra in sveta in razvoj naj se vrši normalno po naravnih zakonih. Čemu proro-kovati o bodočnosti N. D. O, kakor to dela dr. Tuma? Prorokovanje je sploh nehvaležna stvar in tudi nima veliko zmisla. Storiti svojo dolžnost po svojem prepričanju, evo naše načelo. Razvoj se bo vršil, kakor se ima pač vršiti, naj pro-rokujemo tako ali tako.
Dr. Tuma čuti tudi potrebo razlagati načela socijalistične stranke in glavne točke brnskega programa iu poje slavo-
speve o hainfeldskem in dunajskem programu. Čemu vse to? Smo mi kedaj nastopili proti programu socijalno-demo-kratične stranke? In če smo kedaj, si nismo dovoljevali več kritike, nego si jo dovoljujejo razni socijalisti v stranki sami. Smo si morda dali patentirati kako novo teorijo o ljudski sreči ? Dr. Tuma zamenja, stranko ali bolje rečeno projekcijo iste na naše specifične razmere, s programom. V tem pogledu ravna kakor klerikalci, ki zamenjajo hierarhijo z vero. Zanimalo pa bo morda dr. Tumo, da imamo v „N. D. 0.“ več prepričanih socijalistov. nego si on misli. Vredno pomisleka, kaj ne?
Da, pravi dr. Tuma, kapital je mednaroden in boj proti njemu se mora vršiti mednarodno. Kdo pravi, da ne ? Mednarodno, velika beseda, visok pojem ! A je mnogokrat beseda, le prazna fraza, izrabljena na vse mogočne načine in zlorabljena! Mednarodnost je ideal. Ali dokler si nismo priborili kotička pod solncem, pomenja ne^ naravno sedanje uveljavljenje tfga načela za nas smrt, pomenja udati se v pasivi-teto, tam kjer potrebujemo še boj. In tu ne gre le za visoke narodne ideale, marveč tudi za vprašanje kruha. Kdor trdi drugače, jednostavno ne pozna naših razmer.
Konečno pa bodi povedano, da imamo več zaupanja v bodočnost, nego socijalist dr. Tuma. On trdi, da ker smo mi proletarski narod, moramo poginiti* ako zmaga mednarodni kapital. Kako si on to predstavlja, to zmago ? To diši precej po šmoku ! Ali pa je dr. Tuma socijalističen brezverec, kajti socijalizem je ob enem vera !
Da zaključujemo: „N. D. 0.“ ni nastala od zgoraj dol, ni torej dedukcija iz kakih programov ali namenov; ona je nastala od spodaj gor, iz faktične potrebe našega delavstva. Te faktične potrebe je moral dr. Tuma raziskovati. Storil bi bil svojcem večjo uslugo !
■	i
DELRVCI!
vpišite se v »Konsumno zadru$o“
članov M. D. 0.

DOMAČE VESTI.
STaŠlm čitateljem na deželi in sploh vsem onim, ki dobivajo naš list po pošti, smo v današnji številki lista priložili poštno nakaznico', katere naj se izvolijo poslužiti v svrho, da nam dopošljejo naročnino. Cene naročnine so že tako vsem znane.
Uredništvo Narodnega Delavca".
Priganjačem c. kr. glavnih skladišč v resni pomislek. Pišejo nam: Pri premikačih in v skladišču c. kr. glavnih skladišč imamo nekatere priganjače, kateri so dospeli, do te časti po raznih potih. Ti gospodie si domišljajo, da ni nikake razlike med človekom in živaljo; šikaniranje je vedno na dnevnem redu. Ko so videli, da nas beseda „narodnjak“ ne razžali, so si vse mogoče in nemogoče izraze izmislili, s katerimi nas hočejo žaliti.
Ali mi poznamo to muziko predobro, da bi ne vedeli, v katerem grmu tiči zajec. Ti gospodje so namreči še ostanek razbite ladje socijalno-demokratične organizacije in bi nas radi na ta način prisilili, da postanemo zopet to, kar smo uže bili, namreč socijalni demokratje. E! gospodje na take limanice se ne lovi starih vrabcev. Vsaj nas morate poznati še iz starih dobrih časov, ko smo vam pošteno vsaki teden do-našali trdo zaslužene „fiikice“, ko smo šli pri zadnjih državno-zborskih volitvah za vašega poslanca, pardon, kandidata sodruga Jernejčiča kot jeden mož v boj, ko smo, z jedno besedo rečeno, storili vse, kar ste zahtevali od nas. iSpomiujamo se pa tudi še dobro, da smo na shodih zahtevali, da se poleg italijanskega jezika tudi slovensko govori, kar se nam je sicer dovolilo, ali takrat, ko je zadonela slovenska beseda na naših shodih, so nekateri demonstrativno odšli iz dvorane, .drugi pa, ki so ostali, so neprenehoma tolkli z nogami ob tla, da preprečijo slovensko zborovanje.
Pri takih razmerah nam seveda ni bilo mogoče ostati med vami, ker tudi mi smo ljudje, ki čutimo, in hočemo ostati Slovenci, ravno tako, kot ste vi svečano dokazali v nedeljo 16 t. m., da ste pristni Italijani.
Kar se pa tiče sadanje gonje proti nam, bi vam svetovali, da čim preje prenehate, ker drugače se lahko pripeti, da poiščemo stare recepte, katere ste nas sami navadili in vam z njimi enkrat za vedno zavežemo zlobne jezike. Torej bodite pametni in dobri, drugače pridemo prihodnjič z bolj delikatnimi stvarmi na dan. Pa brez zamere.	PremiJcač.
Prekrižani računi. Sodrugi — kje je Vaš ponos ? Ko so tržaški irre-dentovci vabili v Trst Milaneže, so računali, da o tej priliki pokažejo ne le Mila-nežem, ampak tudi ostalemu svetu, da je Trst popolnoma in izključno italijanski; računali so. da pride „Italijanstvo“ Trsta ob tej prililiki do največega, do naimoč-nejega izraza. No, nastop h so naši ljudje in jim s tem prekrižali vse te račune. A naši lludje so s svojim nastopom prekrižali račune še nekomu drugemu, kajti še nekdo drugi je računal, da izrabi prihod Milane-žev v svoje strankarske svrhe. To je bila tržaška socjalno-demokratična stranka. Ta je namreč računala, da o tej priliki pokaže svetu, da je ona edina ista, ki je znala v Trstu vničiti slovenski „na-r o d n j a š k i“ element kakor tak s tem, da ga je absorbirala v svoje interna-cijonalne vrste. Socijaloi demokratje so hoteli pohaznti Milanežem, da je Trst v narodnostnem oziru res edino le italijan sko mesto, a obenem so hoteli pokazati tudi, da so v tem italijanskem mestu oni prvi gospodarji, da tukaj delajo vreme le oni in da brez njih ni tu ničesar.
Kakor znano, je povabila Milaneže v Trst „Societa operaia triestina". To društvo je sicer na glasu za itahjansko nacijonalno vendar pa pripada dober del členov tega društva ob enem tudi socijalni demokraciji kot stranki. In treba v pohvalo teh poslednjih povedati, da ni;o bili nič kaj zadovoljni s klepom društvenega odbora, da se povabi Milaneže v Trst. No, te nezadovoljneže je brž potolažil Pittoni. „Mesto da ste s tem nezadovoljni — je dejal —, bomo pa raje porabili to priliko v našo korist!“ In drž. posl. Pittoni je šel na to meni nič tebi n;č v Milan. — To je bilo kmalu potem, ko je „Societa operaia prijavila milanski kooperativi svoj sklep, da povabi člene kooperative v Trst. Tam ie g. Pittoni konferiral z italijanskim državnim poslancem Dino Rondanijem in ga postavil pred to alternativo: „Ali se podvržete pogoju, da Vas o prihodu v Trst pridemo sprejemat na kolodvor tudi mi — socijalni demokratje — z našo rudečo zastavo, in nas Vi v Trstu počastite se svojim obiskom v našem delavskem domu, tako da zadobi vsa stvar kolikor največ možno socijalno-demokratično barvo ali Vas pa — „poprosimo“, da ne pridete v Trst, ker mi ne bomo trpeli, da se nas ignorira!“
In če je hotel g. Dino Rondani, da njegovi Milaneži pridejo res v Trst. se je moral vdati Pittoniju in se podvreči stavljenemu pogoju, da pridejo Milaneže na kolodvor v Trstu sprejemat tudi socijalni demokratje z rudečo zastavo.
Eoi in drugi — irredentovci in socijalni demokratje so potem komaj pričakovali nedelje, dne 16. avgusta. Eni so hoteli pokazati Milanežem, da je Trst izključno italijansko mesto, a drugi, da v tem „i t a li j a n s k e m“ mestu gospodari socijalna demokracija. Nastop onih 100 italijanskih frkoliuov proti našemu sprevodu, je pa pri socijalnib demokratih vzbudil pozornost tudi na nas. „Kaj ko bi se Slovenci v nedeljo maščevali ?“ so si rekli rdeča gospoda. In da bi se vsaj oni ne zamerili nam, da bi mi ne imeli povoda nastopiti proti njim, so nam skušali vreči nekoliko peska v oči z onim slavnoznanim shodom, ki so ga bili sklicali v nedeljo dne 9. t. m., češ, da se oni nočejo vde-ležiti Jnikake demonstracije proti nam. (Sicer je znano, da so se tega shoda vde-ležili skoraj sami slovenski socijalni demokratje in teh kakih 50—60. Op. ur). Potolažili so se pa takoj, ko je „Edinost“ dan po naši slavnosti — vedoča, da se v našem ljudstvu nekaj kuha — začela naše ljudi razgovarjati in miriti, naj ne prirede nikake demonstracije o prihodu Milanežev, češ, da „tako dokažemo, da smo kulturen narod“. Z velikim, da, s prevelikim navdušenjem so začeli tedaj v „Lavoratoru“ obsojati nastop irredentovcev proti našemu sprevodu. To navdušenje za nas — ki je bilo preveliko, da bi moglo biti naravno — je trajalo ves teden. Pomagali so „Edino8ti“ tolažiti in miriti naše ljudi, da bi jim ne prekrižali računov, ki so si jih delali za prihod Milanežev v Trst. A šele v soboto, dan pred prihodom Milanežev je počilo: ,.Lavoratore“ je priobčil, da pojdejo socijalni demokratje v nedeljo na kolodvor sprejemat Milaneže.
In šli so na kolodvor secijalni demokratje, šli so irredentovci, a — šli so tudi ti preklicani Slovenci, ki se jih je hotelo Milanežem skriti. In ravno ti preklicani Slovenci so prekrižali račune irredentov-cem in socijalnim demokratom, ter so se ravno oni še na;več pokazali Milanežem.
Toliko naše informacije. A mi prepuščamo našemu ljudstvu, da srdi, kakšno vlogo so ob tej priliki igrali socijalni de-mokratje, ki se bahajo, češ, da je Trst njihov.
Štrajk delavcev na progi istrske železnice. V sredo je izbruhnil štrajk vseh dninarjev ria progi istrske železnice Rakotole-Poreč, ki zahtevajo višjo mezdo. Štrajk je popolnoma upravičen in je le občudovati uboge trpine na progi, da so vzdržali do sedaj. Kajti od kadar je bila otvorjena ta istrska proga, je ostala mezda za dnmarie na progi vedno tako mizerna, kakor je bila začetkoma, dasi so se med tem vse življenske potrebščine znatno podražile. Mezda je sploh tako mizerna, da je; naravnost v sramoto upravi železnice. Želimo zato sotrpinom mnogo uspeha.
Vzor socijalista. Pišejo nam: Na južnem kolodvoru imamo nekega skladiščnega paznika kije sic r, dober socijalist, in objednem hud tiran nasproti delavcem. Ta mož, katerega ime za danes zamolčimo, ker ima uže tako dovolj masla na glavi, se kaj rad naruka narodnega dalmatinca, potem pa šikanira delavce na levo in desn^, da je groza. Pri tem pa, kar je samo ob sebi umevno, trpi služba, najbolj pa ubogi delavci. Zaradi tega bi svetovali temu gospodu, da opusti to svoje nesramno počenjanje, ker ni pošteno, da je človek ob jednem socijalist, tiran in denuncyant.
Krumirstvo najnovešega kalibra. Naši bratci socjalni demokrati, ki nam vedno predbacivajo, da smo krumirji, so nam ta teden v pravi luči pokazali, kdo je pravzaprav krumir. Sodrugi Kožman, Božič in Benko, posebno Kožman, ki je desna roka gospoda Jožeta Kopača, je za dan 24 t. m., ko se ljudje seliio iz jednega stanovanja v drugo, organiziral krumirje. Navedeni so delavci v kurilnici c. kr. priv. južno železnice in imajo naporno delo 24 ur, za katerimi sledi 24 ur prostega časa. Ta prosti čas so pa porabili v to, da so šli krumirati in odvzeti par kronic zaslužka ubogim težakom, kateri v tem slabem letnem času delajo komaj po dva dni na teden. Gospod Janez Regent, altroche iskat krum re na Švedskem, v Trstu jih pogleite! — x.
Iz Rojana. Oprostite, tov. urednik, da pridem sicer malo pozno ali vendar še o pravem času z nekaterimi odmevi pred in po naši slavnosti. Kakor Vam je gotovo znano, imamo v Rojanu razun dobrih Slovencem tudi lepo število takozvanih cikor-jaštv, katerim v začetku, ko so izvedeli, da se bode vršila naša slavnost v Rojanu, ni hotelo v glavo, da bi bilo to mogoče. Ali ko so se prepričali, da nam je prostor zagotovljen, so v pričeli drugo gonjo proti naši slavnosti. Ženo, ki ptanuje na prostoru kjer se je vršila slavnost so strašili, da ni varno več njeno stanovanje, da se bodo bombe metale in druge take stvari. Neki gostilničar istega kalibra je še celo izjavil, da bode v nedeljo, ko se bode vršila naša slavnost, zaprl svojo gostilno že opoludne, ker ne mara priti v nikako datiko s ščavi. Ali mož, kije s:cer slovenskega pokoljenja, ni ostal mož beseda, delala je ta dan njegova gostilna kot nikdar poprej. Kronce so pač kronce in premagajo tudi naj hujšega renegata.
Sicer pa tudi v Rojanu ni vse zlato, kar se sveti in ako se razmere v kratkem ne bodo izboljšale, bodem prisiljen poročati o zelo intresantnih stvareh.
Vinska kriza v Istri. Po podatkih deželnega poljedelskega sveta v Istri je vinski pridelek lanskega leta znašal 400.000 hektolitrov vina. Od teh je še neprodanih 150.000 hektolitrov. Ker stojimo že pred novo trgatvijo, je torej malo upanja, da se bo ta grozna cifra veliko znižala. V teh številkah je izražena vsa beda istrskega vinogradništva, ki je poglaviten vir zaslužka v Istri, Nad 37 °/0 neprodanega pridelka, to pomenja naravnost ruin. Vrhu tega treba pomisliti, 'da bo letošnji pridelek jako izdaten in radi tega bo morala cena vin padati strašansko. Kmet bo na eni strani imel polne kleti in grozno revščino, na drugi strani bo nizka cena vina le povspešila alkoholizem.
Veliko krivdo na teh obupnih razmerah ima vlada, ki se malo briga za to ekonomsko krizo. Dolžnost vlade je, da z izdatnimi subvencijami podp:ra zadružništvo v Istri, katero bi znalo pridobiti vinskemu pridelku primerna razpečavališča izven dežele. Le na ta način se daje odpomoči tej gospodarski krizi, ki je posledici primitivnih obratnih razmer v Istri.
..NARODNI DELAVEC«
Moderni ljudje so socijalisti. Zato ,ie ..Delavskemu Listu« tako na srcu usoda Terseglavove černuške propagande na Bregu. Dobro ve namreč, da škodi na-Prednim elementom največ s tem, da jih oblati. Zato si blato izposojuje od »Slovenca«, kateri je „D. L.“ autoriteta kljub Patentirani lažnjivosti. Živela torej zveza Srno-rudeča!
Nič ni nasprotnikom sveto. „De-lavski List« je začel nesramno kampanjo proti dr. Lsginji, češ da si je dal izplačati ogromne honorarje od zatožencev iz Velikega vrha. Napade proti vsaki drugi osebi bi slednjič pojmili, proti dr. Laginji, ki se je materijalno naravnost ruiniral radi skrbi za splošni blagor, pa ne. Ali volitve se bližajo in to pride tem modernim ljudem tudi prav obrekovati moža, katerega osebo ima vsak poštenjak spoštovati.
Zlobna agitacija. Pri prcmikačih , c. kr. glavnih skladišč v Trstu je neki oberpriganjač, ki sliši na ime Sosich.^ To Sloveče neusmiljeno rij3 proti naši „N. D. O.«. Sedaj si je izmislil zopet novo neumnost, kakoršna se more poroditi le v glavi kakega Sošiča. Po njegovem bistroumnem mnenju morajo nekateri premikači radi tega prenehati kake dneve z delom, češ ker so organizirani pri „N. D. 0.“.
O Vi velemodri kamorist iz Opčine, povejte nam pa Vi sedaj, kedo je bil pa dosedaj kriv, da so hodili premikači na dopust, ko vendar „N. D. 0.“ še ni bilo.
Tombola na Opčinah. ^Zavarovalnica za govejo živino« na Opčinah priredi jutri, v nedeljo doe 30. t. m. tombolo. Dobitki so: gnjat, prešič, junček in šivalni
Delovanje N. D. 0. v Trsfu.
Za konsumno zadrugo vršilo se bu posvetovanje v torek 1. septembra ob 7 7, uri zvečer v prostorih N. D. O.
3 ali 4 sodarje (izvežbane) za Gorico išče N. D. O. Priglasiti se je do nedelje opoludne v uradu N. D. O.
Odborniki skupine MStrudthof« so Rabljeni, da se udeleže danes 29. t. m. °b 8. uri zvečer važne seje.
Shoda v Ricmanjih in v Borštu, katera priredi N. D. O. v nedeljo 30. t. m., se bosta vršila : v Ricmanjih v prostorih ‘Konsumnega društva« ob 3. uri popol. te v Borštu v gostilni g. Kosmača ob 4. 'Uri popoludne.
Delavci. vdele žite se v obilnem številu teh važnih shodov.
Člani N. D. O. iz Sv. Jakobskega okraja imajo v ponedeljek dne 31. t. m. °b 8. uri zvečer v prostorih »Kons. društva" pri Sv. Jakobu važno posvetovanje.
Iz naših dežel.
Iz Ajdovščine. Menda je ni daleč Uaokrog tovarne, katera bi se merila v zatiranju delavstva z našo predilnico. Tako Umazane, gnjile razmere kakor vladajo v tej tovarni, bi bile mogoče le še v srednjem veku, ko so graščinski valpeti z bi-3em v roki gonili ljudi na delo. Seveda, •uko vprašate ravnatelja o teh razmerah, yam bode vse kaj druzega povedal. Njemu ju gotovo neljubo, da pride v javnost res-Uica. Ni čudno tedaj, da mu je naša podružnica za predilnico trn v peti. Ali naj ve ■da nas vse zabavljanje proti N. D. O., pre-tenje proti tovarišem i. t. d. prav nič ne plaši. Akoravno se posreči visokemu gospodu ravnatelju, da vlovi za se kakega izmed naših ljudi bodisi z obljubami, bodisi s poboljšanjem dnine za borih par vinarjev, vendar bodi povedano, da vkljub takim izdajicam ne propade podružnica. Imamo tovariše, kateri so res delavci — te ne lenuhi — in kateri stoje trdno, ne-°mahljivo v naših vrstah.
Predilniški ravnatelj je zagrižen Nemec, sovraži vse, kar je slovenskega, tedaj tudi delavce domačine.
Vže na vse načine je skušal importi-rati v tovarno delavce iz drugih krajev. — v prvi vrsti seveda Nemce — a vsi ti poskusi so se mu izjalovili. Delavci so prišli, Umpak so tudi takoj odšli. Za tako dnino, takoršno se tukaj plačuje, mu gotovo ne bo delal tuiec.
Kakor je vže povsod precej ljulike *Ued dobrimi ljudmi, našli so se tudi v naši tovarni med domačini grdi hinavci, kateri so znali izkoristiti ravnateljeve slabe testnosti — dobrih namreč niti nima — Sebi v dobro, svojim sotovarišem pa v Škodo. S svojim servilnim obnašanjem na-pfam ravnatelju, z ovajanjem svojih soto-^nrišev pridobili so si ravnateljevo popolno zaupanje in postali so v tovarni to, česar ne zaslužijo. Njih praksa je : »korobač«. * tem obstoja vso njihovo znanje.
Razven teh pandurov, je pa še kaka
petorica ljudi med delavstvom samim — sfveda največji lenuhi — ki živi največ od ovajauia, obrekovanja in laži ter se valja po trebuhu pred ravnateljem in njega milostno. Vsi ti ljudje so si svesti svojega upljiva pri ravnatelju, zavedajo se svoje moči; ampak povedano Vam bodi, hinavci: „Vaš vpliv, Vaša moč sloni edino le na zlobnih spletkah Vaših umazanih jezikov«.
Gospod ravnatelj pa naj ne pozablja, da je prišel na svet takisto nag, kakor vsi podložni mu delavci. Uverjen naj bo, da pride čas, ko se bo zakričalo : dovolj ! In ta glas po pravici se bode razlegal tako močno, da bodo vsi ti paudurji, valpeti vstrepeta-vali strahu iu mrena, s katero imajo danes omrežene oči, se jim bode zbrisala in tedaj bodo čitali: „brez d-lavca ni Vas.«
Tovariši, ne bodimo več ».kapljica na veji, stopimo vsi skupaj do zadnjega moža pod našo modro zastavo ter strnimo se v mogočen val, kateri naj se dvigne, za krivico storjeno enemu samemu, tako močno, da bode ohola oklopnjača trepetala, da se ne potopi v tem valovju. (Ta dopis nam je bil došel prepozno za prejšnjo številko. Op. kr.)
Iz Ajdovščine. V nedeljo dne 23. t. m. ime’a je tukajšnja podružnica „N. D. O.« zaupen shod, ki so se ga vdeležili vsi predilci tukajšne predilnice, in na katerem se je sklenilo, da se ne bo delalo več časa kakor je predpisano v tovarniškem redu in pravilih, namreč od 6 zjutraj do 6 zvečer opoldne odmor od 12. do 1. ure. Djsedaj se je delalo, zjutraj od 5. in pol ure dopoldne, potem se je zopet pričelo kmalu po 12. in pol uri do 6. ure zvečer in mar-sikdai še dalje.
Pomisliti treba kako mora predilec ktati brez oddiha od 5. in pol zjutraj do poldne od stroja in za strojem, tako, da bi napravil do 40 km pešpoti z isto bojo, in popoldne ravno tako. Opoldne, ko bi se imel nekoliko oddahniti, pa komaj žlico oddloži in se od potu obriše, že zopet zaropoče stroj, in treba je takoj z velikim trudom vzdgniti zmučene kosti.
Zgoraj omenjeni sklep se je torej od strani predilcev popolnoma mirno izvršil, ob 6. zjutraj točno pričeli so delati, ravno tako točno ob 1. uri popoludne. Seveda so bili vodstvo in nadmojstri razočarani s tem nastopom, ker do sedaj niso bili vajeni kakega odpora; ker pa oni zahtevajo od nas, da točno spolnujemo tovarniški red, smemo tudi mi zahtevati isto od njih. — Ubogi dečki in dek'ice od 14—16 let stari, ki morajo tudi neprenehoma tej neznosni vročini in slabem zraku stati pri stroju in delati, te reve že od desete ure gledajo, kedaj bo vendar ura poldne, in komaj ta ura pride in vžijejo tisto polento, že so zopet pokoncu in izginejo k stroju in tam čepč čakajo nekaj minut da prične zopet stroj delovati, ker- se boje zamude in še kaj drugega 1 ?
Tem revam pa ne privošči neusmiljeno vodstvo postavnega počitka, ampak dela žnjimi kakor po starem ob 5. in pol zjutraj in 12‘40 uri pop. pričetek. Napravilo se je sicer že korake, da se temu stori konec.
Po priliki opišemo delovanje nekaterih mojstrov. Ne bi se tega dotikali, sai so tudi oni delavci, ampak treba vendar povedati, da se vedno, kjer le morejo, vedejo zaničljivo proti „N. D. O.« in njih članom, posebno neki Lokavčan, Tonič, Kostnapfel in še par drugih.
Iz Kanala. Pred nedavnim časom, to je dne 13./8. t. 1. obolel je Stanič August, mizar v Kanalu, ki je bil vdinjen pri gradbi novega šolskega poslopja v Kanalu in zavarovan pri okrajni bolniški blagajni v Gorici. Podjetnika iste stavbe sta sporočila expresnim pismom 14./8. zjutraj na dotično bolniško blagajno, naj nemudoma pošlje zdravnika. (Tamošnji vojaški zdravnik ki navadno opravlja ta posel, je bil nam-več odsoten, radi vojaških vaj). Dne 15./8. ob 3.24 pop. pa pride k bolniku mesto zdravnika neki mrliški oglednik pogledat, ali dotičnik sploh še živi in ali se splača dati mu še kako zdravilo ali ne. Podjetnika sta ogorčena izjavila omenjenemu ogledniku, da ako zdravnik ne pride drugi dan s prvim vlakom to je že v četrtem dnevu bolezni, k bolniku, pa pojdeta takoj po zdravnika kiersibodi, naj to stane kolikor hoče. Ali zdravnika ni bilo ne ob 6,51, ne ob 9.40. Potrpljenje ju je pa minulo. Slučajno se je z tistim vlakom pripeljal domobranski zdravnik v Kanal, iu sta ga nemudoma peljala k bolniku.
Višek iznenadjenja bil je pa istega dne, ko je res prišel težko pričakovani zdravnik okr. bolniške blagajne ob 11.34 m. Ta, ne bodi len, se je podal najprej na obiske k naslednikom pok. Dr. Golmair v Kanalu in še le čez dolgo časa se je napotil tja, kamor ga je zval njegov poklic.
Tako je torej s zdravjem ljudi v Ka-
nalu. Človek je lahko bolan, umre ter je mogoče že pokopan, predno se kdo od bolniške blagajne zanj br ga In to vse za to, ker gre za Slovenc e.
Nekdo.
Obrtno sodišče.
Ali je smatrati nestalnimi delavci tudi one, ki jim je poverjeno kako odgovorno delo kakor varstvo vrednostnega blaga in imajo li pravico na odpovedno dobo ?
Obrtno sodišče je v neki pravdi razsodilo, da čuvaje ni smeti smatrati nestalnimi (avven-tizi) delavci in da imajo radi tega pravico redovite odpovedi.
Ali je dolžan delodajalec izdati delavcu pri odpovedi na delavski knjigi spričevalo hvale?
V neki pravdi je sodišče izeklo, da delodajalec ni dolžan izdati tako spričevalo
Pazite, kaj po'dpišete! Neka tukajšnja tvrdka ima to lepo navado, da v smislu zakonskih predpisov na vsprejemanju vsakega delavca, mu daje čitati ali se mu prečita delavski red, kterega delavec podpiše.
To pa radi tega, da ne bi nastalo kako nesporazumljenje pri odpovedi, in ta previd-vidnost je dobro služila dotični tvrdki.
Neki doinar je tožil tvrdko radi odškodnine, ker ista mu ni odpovedala. No, zastopnik tvrdke je pokazal sodišču po delavcu podpisani delavski red, ki pravi mej drugim, da toliko tvrdka kolikor delavec smeta pretrgati službeno razmerje brez odpovedi ; in tožba je bila odbita.
Delavsko zavarovanje.
2. Nezgodne zavarovalnice.
Nezgodne zavarovalnice zavarujejo svoje člene delavce in obratne uradnike kakor tudi druge osebe, ki se prostovoljno zavarujejo pri zavarovalnici, proti obratnim nezgodam z vzajemnim jamstvom svojih členov.
Iz bolniških blagajn se zahteva samo momentana podpora za posameznike v slučaju bolezni, dočim plačujejo nezgodne zavarovalnice v slučaju nezgode permanentne doneske. Le relativna redkost škod je storila, da se je moglo pritegniti tudi zavarovani na smrt in da je bilo mogoče zmagovati toliko viš no zavarovalnih da jatev, ki zlasti ob delni nepridobitnosti in pri rodbinskih rentah meji na popolno zavarovanje.
Tudi te zavarovalnice bi ostale po novem načrtu kakoršne so. Prispevke bodo plačevali sami podjetniki. V upravi imajo eno tretjino delavci, dve tretjini delodajalci. Načelnik bo zastopnik delodajalcev, prvi podnačelnik pa zastopnik delavcev. Minister notranjih stvarij bo imenoval vodilnega uradnika, njegovega namestnika in zavaro-valno-tehniškega strokovnjaka.
Poleg svojih dosedanjih poslov bodo pa nezgodne zavarovalnice pomagale pri starostnem zavarovanju kot vmesni člani med bolniškimi blagajnami in državno zavarovalnico. V tem oz ru bodo imele sledeče posle:
a)	Nadzirale bodo zapiske bolniških blagajn glede na sfarostno zavarovanje.
b)	Opravljale bodo pisarniška opravila rentnih komisij sestoječih iz treh članov : zastopnika vlade, delavcev in delodajalcev. Rentne komisije bodo presojale vsako zahtevo, glede nakazanja starostne rente.
c)	Izpeljevale bodo posebno zdravljenje na predlog bolniških blagajn, seveda na stroške starostne zavarovalnice.
Kako pa vse to premagovati, ko so se nezgodne zavarovalnice do sedaj izkazale večinoma kot pasivne ? Da se tudi temu odpomore, bodo po vladnem programu v bodoče izpremenile vsled nastopnih določb :
a)	Kakor že omenjeno, se bo pri bolniški blagajni uvrstil vsak delavec v svoj odgovarjajoči plačilni razred. Delodajalci so dosedaj plačevali prispevke za nezgodno zavarovalnico od celotne Bvote, ki so jo izplačali vsem svojim zaposlenim delavcem, odslej se bo pa računal prispevek za vsa-cega delavca posebej z ozirom na njegov plačni razred.
b)	Dokler poškodovanec ne ozdravi, naj plačuje zanj bolniška blagajna prispevke do enega leta, ne pa kakor doslej, nezgodna zavarovalnica. Bolniške blagajne bodo namreč plačevale bolniščino do enega leta, ne pa, kakor doslej, samo skozi 20 tednov.
c)	Če se poškodovancu -zmanjša pridobitna zmožnost za manj nego za eno petino, so mu bo naenkrat za vselej izplačala primerna odpravnina.
d)	Kdor postane vsled nezgode za

delo popolnoma nezmožen, naj vleče rento od starostne zavarovalnice. Nezgodna zavarovalnica mu v tem slučaju doda samo toliko, kolikor je nezgodna renta večja od starostne.
e)	Poljedjelsko strojno delo se bo izločilo iz nezgodnega zavarovanja. Nasproti tcmu pa zahtevajo delavski svet in nezgodne zavarovalnice, naj se vsi poljedelski delavci zavarujejo proti nezgodam. Ker traja strojno delo pri poljedelstvu le kratek čas, za to je neumestno, da bi gospodar naznanil vse svoie delavce za strojno delo. Razun tega so pa tudi skušnje pokazale, da so delavci pri poljedelskih strojih mnogo več dobili za nezgode, nego se je zanje plačalo. Vsled teli slednjih raste tudi deficit nezgodnih zavarovalnic.
f)	Dozdaj so se pri stavbnem obrtu zavarovali samo delavci, ki so bili zaposleni pri stavbi sami; odslej se bodo morali vsi, ki so nameščeni pri kakem stavbnem podjetju.
Tako se upa odpomoči deficitu nezgodnih zavarovalnic.
In pridimo slednjič k najnovejšemu in velepomembnemu zavarovanju, k starostnemu zavarovanju!
3. S zavarovanjem proti nezgodam je tudi nekako združeno starostno zavarovanje, za katero se bo pa po novem ustanovila posebna državna zavarovalnica. Nače’stvo bo imenoval minister notranjih reči, in sicer zastopnike delavcev in delodajalcev v enakem številu, vrhu tega strokovnjake v higieni, v obrtni in zavarovalni tehniki, zastopnike prizadetih ministerstev in vodilnega uradnika. Prizive glede zava-ravanja bodo reševala sodišča, za vsako deželo vsaj po eno, sestoječo iz treh članov : en sodnik, po enega zastopnika delavcev in delodajalcev. Zadnja dva imenuje deželni predsednik ali namestnik za šest let. Pritožbe glede na bolniščino rešuje pa razsodišče definitivno; glede na druge pritožbe je dopusten priziv na razsodišče za delavsko zavarovanje, ki se ustanovi na Dunaju ; polovica članov je sodnikov, polovica pa upravnih uradnikov. Odločajo v senatih pi> štiri člane.
O tem zavaravanju se bomo prihodnjič natančneje bavili.
Odgovorni urednik: ALOJZIJ TABAJ.
Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA »EDINOST" v Trstu.
»Narodni Delavec14
je na prodaj v sledečih tobakarnah : Može, ulica Miramar št. 1. Schmelzer, južni kolodvor.
Furlan, ribji trg.
Staillč, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, ti g pred „Narodnim do-mom“ št. 6.
Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom“ št. 1.
Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. M11 £0l«, ulica Belvedere št. 49. Gržina, Rojan št. 8.
Eggenberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersten, ulica Acquedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisau, ulica Fontana št. 22. Gramaticopulo, trg Barriera veccliia št. 5.
Bubnič, ulica Sette Fontane št. 14. Bruna, ulica del Rivo št. 14. BrOSCh, Čampo S. Giacomo Št- 15, Rončel j, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Brnna, ulica SS. Martiri št. 9. Raunaeher, Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). »Prosen, sv. Ivan št. 337. Tobakarna, v „Narodnem Domu“ v Barkovljah.
Zahvala.
Podpisani odbor „N. D. O." se tem potom najtopleje zahvaljuje gospej Katarini Vatovec, lastnici gostilne „Pri Detelji« v ulici del Belvedere št. 7, za podarjenih K 100—, kakor tudi se zahvaljuje gospodu Hinku Kosiču, gostilničarju „Pri stari breški«, v ulici del Belvedere št. 17, za podarjenih K 40-—. Odbor „N. D. 0.« se zahvaljuje tudi g. Petru Brusu, sladščičarju pri sv. Ivanu za podarjenih K 20.—, kakor del čistega dobička na krofih, ki jih je prodal na naši slavnosti v Rojanu, dne 9. t. m.
TRST, dne 26. avgusta 1908.
Odbor „lt. D. 0."
, NARODNI DELAVEC
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2 20
vezano „ 320
GOVEKAR: „Dobr& gospodinja1,
■gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.............„	2'80
„Stirl ruske slike", povesti ....	„	— 60
BENES: „Brodskovskl odvetnik" .	„	150
Kip Gregorčiča . . . .............. 4 —
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST!
Miti za dvorane In vrte pri zabavah
• • • •
•	t
•	•
V belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjljarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Valdirivo 40.
Podpisani priporoča členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano
»Kavarno Trieste“
v ulici del Belvedere 47
kjer bodo našli na razpolago vsakovrstne slovenske, italijanske in nemške časopise.
Teodor Uaroos.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar štv. I., nasproti kolodvora južne železnice in
žganjarno ex Počkaj
na vogalu ulice Cecilia in ulice
Carlo Ghega, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
v ulici Geppa 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili..
Tovariš Josip Furlan.
Slorasla RnjipvBZBica v Trsta
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste.
Postrežba točna in solidna.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim orlom
,AI buon ritrouo'
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči krasili teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Anton Jerkič,
II
odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje........
GORICA, Gosposka ulica št. 7. ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE ::
-- TRST, Via delle Poste St. 10
■ | «/////« SVOJI K SVOJIM! ?/S//JWZ>'S.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
„Pri rojnnskem hribu"
«Rojanu za cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonija Mesesnel.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu da sem odprl novo
Irpvino i milimi Mapi
v Rojanu (via di Rojanu) št. 2,
kjer imam na razpolago najraznovrst-nejše manufakturno blago
po najnižjih cenah.
Priporočam se za obilen obisk
Hugon Schmidt.
Kdor hoče piti dober,
s teran s
Prva slovanska brivnica ■ ■ ■ v trstu.
Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno
: slovansko: brivnico
v ulici Saverio Mercndnnte St. l
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
brivec.
r
ali dobro
: vipavsko:
ali pa najbolje
istrsko vino

naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi®
tudi najizvrstnejo kuhinjo iu po najzmernejših cenah.
vse to
J
Prevode
vsakoršnih spisov ali ti skovin iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino
ozir. nasprotno, oskrblja v tem pO' polnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I.

: NOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
v.
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnica ln zaloga venoev ln raznih cvetlic Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
—
.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA11
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza (lella Caserma št. 2, I. h. — TRS P — V lastili hiši.
(Vhod po glavnih stopnloab). — TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 57* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 8i6’oo4.
K
9
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
ČEŠKIH HRANILNIC
O
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA,

: OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3
vloge na knjižice.	Vloge na tekoči račun do A ] / O
Q	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 4s/4°/o	■" j^
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
JADRANSKA BANKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
VpED^OSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJS/IA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.)
**	VMLtjf £ iji DEVIZE — ~
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH,
Eskompt menic ii Maso, borzna naročila
SflFE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem, — Zavarovanje srečk,
Menjalnica
Bi
A 1 /O/ VLOGE NA KNJIŽICE.
At /4/0 ~ PEKOČI IN ŽIRO RAČUN — '	’ VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : :
STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. —--------
Uradne ure; 9
2-30 - 5.30. — Brzojavi: „JAD BANSKA “ - Tr*t. -- Telefon: 1463 in 793.