SUMNIČENJA ANONIMNEŽEV OVIRAJO LASTNINJENJE Naš Kmetijski kombinat seje rodil pred 35. leti. Tega bi se letos morali zavedati skozi vse leto. Lažje bomo razumeli obletnico in bolj cenili prehojeno pot. Z odločbo skupščine občine Ptuj (št. 05/2-K03-6/61, 18. 3. 1961) so ga ustanovili tako, da so združili takratna tri sestrska kmetijska gospodarstva: KG Dravsko polje, KG Haloze in KG Ptujsko polje. Od takrat naprej pa so se odvijali številni odločilni trenutki, ki so oblikovali podobo našega podjetja. Družini so se priključevali novi člani, nekateri so odhajali, tretji so se rojevali; vmes sta bili dve poroki in dve ločitvi: vsaka po enkrat s SOZD-6m Kmetijsko prehrambenim kombinatom s sedežem v Ptuju in s SOZD-om Emona iz Ljubljane. Danes, po treh desetletjih in pol, je Kmetijski kombinat samostojno podjetje, ki ima tri hčere: Terme d.o.o.. Kmetijstvo KK d.o.o. in KK Plus d.o.o. Prav je, da se letos zavedamo preteklosti, a zreti le moramo v prihodnost. O preteklosti bomo pisali v posebni številki Naše poti, ko bomo prehojeno pot poskušali opisati kar najbolj natančno. Ta številka pa je namenjena predvsem sedanjosti; problemom, ki so danes tu z nami. Med njimi je na vidnem mestu proces lastninskega preoblikovanja podjetja, ki mu preprosto rečemo privatizacija. V prejšnji številki Naše poti smo napovedali, da Vam bomo že v tej celotno lastninjenje razgrnili na mizo. Pa ga nismo, žal! Zgodilo seje nekaj, česar pač nismo mogli pričakovati. Direktor ptujske podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je 6. marca letos izdal sklep, po katerem se je v podjetju začel postopek revizije lastninskega preoblikovanja. Sklep je izdal po uradni dolžnosti, ker naj bi utemeljeno sumili, da smo v kombinatu oškodovali družbeno premoženje. Sklep je bil izdan na osnovi “ustne pobude anonimne skupine delavcev podjetja”, ki jo Agencija vodi pod oznako “ZAUPNO” in jo je prejela že oktobra 1993. Revizija je zdaj že zaključena, a o njenih ugotovitvah še ne moremo poročati, ker zaključnega poročila še ni. Revizija ni povsem ustavila procesa lastninskega preoblikovanja našega podjetja, vsekakor pa je zelo upočasnila njegovo hitrost. Prepričani smo, da bomo kljub oviram, ki prihajajo od zunaj, uspeli v naslednji številki Naše poti predstaviti dokončen model lastninjenja tako po vsebini kot tudi s trdno določenimi roki za njegovo izvedbo. Verjemite, prav srečni bomo, ker bomo lahko izpolnili zdaj že staro obljubo. In ker bomo dolg privatizacijski proces le peljali proti koncu. VSEM ZAPOSLENIM IN UPOKOJENCEM, ČESTITAMO OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA . Odgovorni urednik Srečko Kolar aktualno Z MANJ STROŠKI SMO NAREDILI VEČ Pri ocenjevanju poslovnega leta 1995 se nam prepletata dve podobi tako, kot če bi ju narisali na steklo in položili eno vrh druge, potem pa skozi obe naenkrat pogledali proti svetlobi. Za jasno sliko pa je toliko bolj pomembno, da sta obe ločeni in šele vsaka zase je lahko zgovorna. Prva je podoba, ki smo jo v lansko poslovno leto prinesli s seboj iz mnogih let pred navedenim. Druga pa je tista, ki kaže le, kako smo delali in gospodarili izključno v lanskem letu. Če bi si lahko postavili pred oči le drugo, potem bi morali biti zadovoljni in ponosni. Na prvi podobi so stare terjatve in dolgovi, s katerimi smo v lansko leto že vstopili. Skozi vse leto smo si prizadevali, da bi jih čim ugodneje rešili in da bi ob koncu leta v naslednjega odnesli čim manj tistega, kar nas je bremenilo pri vstopu. Lani smo z bankami upnicami sklenili sporazum, kako bomo te stare obveznosti urejali v prihodnosti. Pristale so, da bodo del terjatev spremenile v lastninske deleže podjetja. Da pa bi preteklih bremen bilo čim manj, smo morali v lanskem letu opustiti nekatere nerentabilne programe in v zvezi s tem rešiti tudi presežne delavce. Prav tako smo odprodali del nepotrebnih poslovnih sredstev. Tako nam je tudi uspelo, daje kar precejšen del starih bremen med letom pošel in da smo jih v letošnje leto prinesli mnogo manj, kot nas jih je spremljalo pri vstopu v lansko poslovno leto. Druga podoba, ki kaže naše delo in poslovanje izključno v lanskem letu, je dovolj zgovorna. Dosegli smo za 14 odstotkov večjo realizacijo kot leto prej. Pri tem pa so se le za 7 odstotkov povečali tudi stroški, s katerimi smo to dosegli. Ker je bila lanska celoletna inflacija pod desetimi odstotki, se nam torej obseg poslovanja ni zmanjšal, kot so mnogi pričakovali, ampak se je celo nekoliko povečal. Tako je na primer Farma prašičev za 14 odstotkov presegla lanski poslovni načrt, prodaja vina je bila za dobrih 12 odstotkov večja od načrtovane in še mnogo drobnih uspehov je pripomoglo k temu, da smo dobro poslovali. Zagotovo pa je v tem poslovnem rezultatu tudi že del izpeljanih racionalizacij, ki so zmanjševale naše stroške. Iz tega našega lanskega dela in poslovanja ni izgube. Skrbno smo hranili tudi amortizacijo, tako da Kmetijski kombinat v letu 1995 ni poslabšal likvidnosti, da lahko posluje in tudi načrtuje prihodnost. Izgubo nam je ob koncu leta v zaključno bilanco prineslo pač breme prejšnjih let. Pregled pomembnejših proizvodov podjetja v letu 1995 Proizvod Količina ton Vrednost vOOO SIT v 000 DEM Delež v% Pšenica 8.303 239.644 2.727 6,0 Koruza zrno 7.362 159.081 1.810 4.0 Koruza silaža 14.337 107.029 1.218 2,6 Sladkorna pesa 21.330 145.899 1.660 3,6 Hmelj 292 154.620 1.759 3,9 Vino v 000 1 3.407 724.180 8.240 18,1 Prašiči 7.204 1,449.799 16.496 36.2 Goveji pitanci 1.040 179.098 2.243 4,9 Krmila 42.769 772.903 8.794 19,3 Po dosedanjem delu in prizadevanjih pa natančno vemo, kaj in kako je treba delati letos. Vodstvo podjetja je nujne naloge strnilo v naslednje poslovne zapovedi za 1996: 1. intenzivno nadaljevanje finančne sanacije: nujne dodatne razdolžitve - nadaljevanje dezinvestiranja in povečanje deleža terjatev upnikov v poslovnih deležih podjetja; 2. tekoče pozitivno poslovanje podjetja kot celote; J. uvajanje sistema kontrolinga za ažurno spremljanje tekočega poslovanja; 4. novih razvojnih programov letos ne predvidevamo; samo del amortizacije porabimo za najnujnejša investicijska vlaganja in posodabljanje opreme; 5. v drugi polovici leta s priznano svetovalno firmo zaključimo projekt Organizacijska zgradba Kmetijskega kombinata, v katerem bo preverjena sedanja organiziranost in predlagana bolj učinkovita in racionalna organiziranost dejavnosti in poslovnih funkcij; 6. zaključiti proces lastninskega preoblikovanja podjetja. Glavni direktor Alojz Erlač predstavljamo vam GRADBENI REMONT: OD NOVIH ZGRADB DO OBNAVLJANJA SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH HIŠ Pravo malo gradbeno podjetje premoremo v Kmetijskem kombinatu. Takšno, ki nikoli niti ni hotelo biti veliko; danes pa se tudi zaveda, da je njegova majhnost tudi njegova prednost. V hudi konkurenci srednjih in velikih podjetij je našlo svoj trg, svoje delo in obilo priložnosti, da se je doslej že mnogokrat potrdilo in da ima na seznamu referenčnih opravljenih nalog že lepo vrsto podvigov. Gradbeni remont je naša najmanjša organizacijska enota, saj zdaj zaposluje le 19 delavcev, bili pa so časi, ko jih je tam delalo tudi že 30. Zametek te enote je bila že desetletja nazaj v kombinatu ustanovljena ekipa za vzdrževanje kombinatovih objektov. Mnogi naši delavci z daljšim stažem in upokojenci se boste spomnili, da smo včasih imeli poleg vseh stavb, ki nam služijo še danes, še veliko stanovanjskih hiš po Halozah in celotnem ptujskem območju. Kakšnih 300 objektov navajajo stari dokumenti, in te zgradbe je bilo treba vzdrževati in obnavljati. Pozneje smo jih prenesli na stanovanjsko skupnost, a so po dogovoru zanje skrbeli še vedno naši remontovci. Pred dvaindvajsetimi leti je iz te skupine nastala po takratnem zakonu temeljna organizacija združenega dela in v tistem obdobju je bil spisek zaposlenih najdaljši. Toda pravih prostorov za svoje delo takratna tozd ni imela do leta 1980, ko je kupila prostore na Žnidaričevem nabrežju, ki jih je zapustilo takratno mizarstvo. Gradbeni remont je še danes tam. Le prostore so večinoma z lastno veliko voljo temeljito uredili, dozidali skladišče in si sploh spletli prijetno gnezdece na atraktivnem in primernem delu Ptuja. Če so včasih zidarji, tesarji in drugi mojstri iz remonta le občasno kaj postorili za zunanje naročnike in je bilo 80 odstotkov dela zagotovljenega v kombinatu, pa so zadnja leta razmerje obrnila na glavo. Kombinat vseh tistih hiš nima že nekaj časa, tudi nekatere druge objekte je Novi hlevi v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in Živinorejo na Ptuju prepustil ah izgubil, pa je zdaj treba zaposlenim vsaj 80 odstotkov potrebnega dela poiskati izven kombinata. A še vedno so pri roki in voljni hitro opraviti vsa notranja gradbena dela. Lani, konec leta, so se veliko vrteli ob pročelju upravne stavbe, ki so ga polepšali, daje zdaj na Muzejskem trgu dostojen sedež pravega podjetja. Pri iskanju dela za druge naročnike pa so doslej bili že velikokrat uspešni in ponekod jih povabijo tudi naslednjič ko potrebujejo dobre mojstre. Ko so na primer Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo na Ptuju zgradili hlev za plemenske bike, ni bilo več vprašanje, kdo bo kasneje gradil še hlev za plemenske predstavljamo vam Mr merjasce. Gradbeni remont prav zdaj opravlja to nalogo. Tako kot jih opravlja še nekaj hkrati, saj ima ponavadi odprta po tri ali štiri gradbišča naenkrat, kar sicer vzame veliko organizacijskih naporov in poti, a zagotavlja povsem normalni delovni ritem in življenje. Ko se namreč zaposleni na plačilne dneve merijo s tistimi, ki delajo v nekaterih srednjih ali velikih gradbenih podjetjih na Ptuju, jim ni treba nič zardevati, saj jih zlahka dosegajo, če jih vedno že presegati ne morejo. Direktor tega majhnega gradbenega podjetja je že trinajsto leto g. Milan Goznik in ta razkriva formulo uspeha, obstanka in filozofijo prihodnosti s preprostim spoznanjem, da se v večje gradbeno podjetje ne bi bilo smiselno razviti. Majhni, kvalitetni, ne predragi in seveda zanesljivi, ko gre za dogovorjene roke! Takšen Gradbeni remont so doslej spoznali že mnogi. Tudi marsikateri zasebni investitor, saj so za gradnjo stanovanjske hiše na primer prav oni najbolj primeren naslov. Ali za vzdrževanje, adaptacijo, popravila, kar seveda velikih ne zanima, pri raznih šušmarjih in posameznih obrtnikih pa investitor nima tolikšne garancije in zagotovila, kot pri skupini, ki je del velikega podjetja, katerega ime na širšem območju dobro poznajo in ki tudi nekaj pomeni. Se pred leti je bilo v Gradbenem remontu zaposlenih nekaj specializiranih vzdrževalcev (za vodovod, elektriko in drugo), ki pa so se osamosvojili, medtem ko za GR še vedno opravljajo dela po potrebi. Gradbeni remont pa je postal povsem gradbena enota, ki zaposluje le zidarje, tesarje in njihove pomočnike. Za svojo dejavnost so kar dobro opremljeni, čeprav se s kakšno večjo akumulacijo ne morejo pohvaliti, ker je tudi velika gradbena podjetja ne ustvarjajo. Prav težko je bilo med opravljenimi deli izbrati nekaj tistih, ki bi najbolje predstavljala to kombinatovo enoto. Naj bo to adaptacija Super Lija ali adaptacija kuhinje v gostilni Rozika? Naj bodo novogradnje v Obdravskem zavodu ali tisti skladiščni prostori MlP-a, kjer je zdaj urejen Gradbeni center ob Ormoški cesti? Naj bo to obnovljena Gorca pri Podlehniku, kjer so se zares izkazali, ali naj bo to katera od novih ali obnovljenih zasebnih hiš? Morda kar njihova upravna hišica na Žnidaričevem nabrežju ali pa ob njej gradbeno skladišče? Ker je odločitev zares težka, preskočimo tja, kjer so delavci Gradbenega remonta potrdili tudi svojo strokovnost in pokazali ljubezen do mesta, v katerem živijo ali vsaj delajo: v Prešernovi ulici so temeljito polepšali in obnovili hišo, ki ima nad vrati številko 32. Marsikdo je že pozabil, v kakšnih raztrganih oblačilih je stala še pred dvema letoma. Zdaj se nam zdi, kakor daje samoumevno zlikana in čista, a na naborke njenih oblačil, nad njena radovedna okna in med njih je bilo treba vrniti toliko drobnih in natančno oblikovanih elementov, ki smo jih bili v preteklih desetletjih pohodili na pločniku, kamor so odpadli, da bi zdaj že zdavnaj pozabili, kakšno delo so opravili, če... Če ne bi bilo vsaj kakšne slike, ki spominja na razdrapano preteklost mestne hiše. In ko vam bo ostala minuta časa, stopite na dvorišče hiše na Prešernovi 32 (tokrat je tudi na naši naslovnici). Isti mojstri so bili zraven, le to vam lahko prišepnemo. živinoreja STOJIŠČA ZA ŽIVINO SE SPET POLNIJO Pred dobrima dvema letoma je naši reji govedi slabo kazalo. Nasploh je slovenska živinoreja zašla v škripce in marsikje so hleve preprosto izpraznili in zaprli. V Kmetijskem kombinatu smo vedeli, da takšno zapiranje največkrat pomeni zapiranje za vedno in smo vztrajali tudi takrat, ko je bilo zasedeno komaj vsako drugo stojišče. V naših štirih hlevih (Pragersko, Kidričevo, Dornava, Sobetinci) smo leta 1994 spitali le 2400 glav živine in tako za naše poslovne partnerje priredili 627 ton mesa. Tudi drugi pokazatelji uspešnosti takrat v primerjavi z današnjimi niso dajali možnosti za pretirano veselje. A seje vztrajanje izplačalo, saj so se že sredi lanskega leta začele stvari spreminjati na bolje in postajati znosnejše. Za letošnje leto pa načrtujemo, da bo v hlevih vsak dan raslo 2800 govedi in priraslo več kot milijon kilogramov. Tako naj bi naši hlevi skozi vse leto redili za naše stalne poslovne partnerje blizu 3300 živali. Naše pitanje je služnostno. To pomeni, da poslovni partnerji k nam pripeljejo živali, težke okrog 280 kg, pri nas pa telice spitamo do okrog 44o, bike do kakšnih 550 kg, potem pa jih lastniki odpeljejo, nam pa plačajo naše delo, našo krmo in celotno uslugo. Pri tem je treba povedati, da v Kmetijskem kombinatu za to živino skrbi skozi ves teden le Sonja Motaln, glavna tehnologinja za živinorejo v Kmetijstvu KK ducat zaposlenih. V Kidričevem in Pragerskem so po trije zaposleni, ob njih pa še tehnolog za obe lokaciji, v Dornavi je zaposlen eden, v Sobetincih pa dva delavca in tudi za ta dva kraja imamo še enega tehnologa. Tej enajsterici se pridružuje še glavna tehnologinja Sonja Motaln. Ta posebej poudarja, da je pri kombinatov! živinoreji potrebno na prvo mesto postaviti krmo, ki je pridelana v kombinatu. Koruzna silaža, silirani koruzni zdrob, seno, travna silaža in slama, k vsemu pa iz kombinatove tovarne močnih krmil še dnevno le po kilogram superkoncentrata za vsako žival. Uspeh živinorejcev je tako v pretežni meri odvisen od kakovosti pridelane krme. Prve letošnje tri mesece jev naših hlevih že priraslo 252 tisoč kilogramov govejega mesa, to pa je za 33.500 kg nad letnim načrtom. Če bodo naši poslovni partnerji nadaljevali z vhlevitvami tako, kot se kaže zdaj, bomo lahko priredili celo do 150 ton mesa več, kot smo si zastavili v načrtih. V naši hlevih pitamo izključno uvožene živali in vse morajo ob prihodu preživeti v karanteni, dokler za vsako posebej ne dobimo dokončnega izvida za pregledano kri. To je seveda naloga in strošek vsakega našega poslovnega partnerja. Med njimi pa je nekaj velikih in dolgoletnih poslovnih prijateljev, kot MIP Nova Gorica ali Mesna industrija Zalog, v zadnjih letih pa so se jim pridružili še BHV iz Brežic, Triovet Ljutomer in ljubljanski Metraco. V' Kmetijstvo vodi Stefan Rola Nadzorni svet Kmetijstva KK d.o.o. je v decembru 1995 razrešil dotakratnega direktorja družbe dr. Mihaela Ledineka, kije razrešitev predlagal sam. V marcu 1996 pa je nadzorni svet izmed prijavljenih kandidatov na razpisano delovno mesto imenoval novega direktorja družbe. To je postal diplomirani inženir agronomije Štefan Rola, ki je v podjetju začel delati 1. aprila letos. Naši slovenski vinski prvaki Poleg uradnih ocenjevanj vin na vinskih sejmih ocenjuje slovenska vina tudi sekcija kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije. Od leta 1989 naprej podeljujejo te laskave naslove izbranim slovenskim vinom. Prejšnja leta so jih dobila tista slovenska vina, ki so namednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani dobila velike zlate medalje ali celo naziv šampiona. Letos pa so novinarji prvič organizirali tudi svoje lastno ocenjevanje vin za nazive vinskih prvakov. V dosedanjih šestih letih podeljevanja so naša vina osvojila kar 6 takšnih naslovov. Med vinskimi prvaki za lansko leto, te so tokrat razglasili v Ormožu, sta tudi dve vini iz naše kleti: traminec 1993, enologov izbor in šipon 1993, suhi jagodni izbor. Upokojenci na izlet v Rabac Približno 200 upokojencev Kmetijskega kombinata Ptuj se je med 9. in 11. aprilom udeležilo tridnevnega izleta v Rabac. Kot vedno doslej je bilo srečanje nekdaj zaposlenih v kombinatu prijetno, KK pa seje s finančno pomočjo pri organizaciji zleta lahko spet nekoliko oddolžil svojim upokojenim delavcem. Predsednik gospodarske zbornice v kombinatu Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk in sekretar združenja za agroživilstvo Jože Kaučič sta 7. marca letos obiskala Kmetijski kombinat, kar je po dolgem času ponovno eden od vidnih obiskov iz prestolnice v našem podjetju. Vodstvo jima je predstavilo dosežke in probleme po posameznih področjih. Na dopoldanskem razgovoru so se z gostoma najdlje zadržali v pogovoru o našem modelu kooperacije s tistimi, ki so bili naši delavci, pa zdaj obdelujejo najete državne vinograde. Še posebej presenetljivo je bilo za predsednika gospodarske zbornice razkritje, koliko je z družbenimi dajatvami obremenjeno kmetijsko delo tistega, ki ga opravlja v kmetijskem podjetju ali organizaciji in koliko onega, ki samostojno kmetuje. Delavec v kmetijskem podjetju je kar štirikrat bolj obremenjen in kljub mnogim opozorilom tega nihče noče niti priznati, kaj šele da bi se lotil pravičnejšega razporejevanja družbenih bremen. Joško Čuk si je ogledal našo delovno enoto Pragersko, potem pa še vinsko klet, kjer je bila po obisku in ob degustaciji naših vin bila pripravljena tudi novinarska konferenca. Povedati je treba še, da so o obisku predsednika v Kmetijskem kombinatu pisali in poročali vsi pomembnejši slovenski mediji. Na nas tudi tokrat niso pozabili Zadnje dni lanskega decembra smo bili upokojenci Kmetijskega kombinata Ptuj prijetno presenečeni, ko so nam poštarji prinesli darilne bone s čestitkami še aktivnih delavcev kombinata za uspešno in zdravo leto 1996. Čedalje manj je takšnih podjetij, ki se kljub težkemu finančnemu položaju spomnijo na to, da so v sedanje premoženja podjetja vgrajeni znanje, delo in tudi odrekanje starejših generacij, zato smo upokojenci za vsako tako pozornost aktivnih kolegov, pa čeprav je skromna, še toliko bolj hvaležni. V imenu aktiva upokojencev Kmetijskega kombinata Ptuj se delavcem za izkazano gesto iskreno zahvaljujemo in jim želimo kar največ uspehov v letošnjem letu. Vodstvu podjetja, ki je bilo pobudnik te akcije, pa želimo, da bi uspešno in s kar najmanj pretresi prepeljalo Kmetijski kombinat Ptuj skozi močno razburkane letošnje vode. Še enkrat vsem skupaj hvala! Odbor aktiva upokojencev Kmetijskega kombinata Ptuj NAGRADNA KRIŽANKA sestavil M.J. enota kmetijskega kombinata razhajanja, zdrahe muslim. moško ime pivo iz slovenske pivovarne grški filozof (daljši naziv) srbsko moško ime kratica ribo-nukleinske kisline hazardna igra s kartami sosed, mejaš Špan.mesto pod Pirineji 7 občutek ponižnosti 8 priprava na štart nogometaš (Fadil) nastajanje živih bitij iz neživih snovi tovarna posode iz Celja diferenci- acija i 12 islandska zbirka ljudskih pesmi 10 am. filmska družba pika, poen reka skozi Cambridge slovenski hokejist (Franci) vrsta zimzelen. grmičevja japonska drsalka (Midori) oziralni zaimek obdobje ponav. mrkov starogrški izraz za zrak (v tujkah) vnetje ušesa večja gostišča 2 3 vrtna zelenjava vrsta črnega premoga nikdo slovenski pisatelj (Josip) 13 napad jadranski otok kemijski znak za silicij spajalno protislovje tropski sadež n trava, zelenica 9 avtomob. oznaka Sarajeva reka v Romuniji otok v Karibih ime slov. smučarja Mlekuža stara babilonska prestolnica projektant smeri ceste 6 mesto pri Bologni (avtomob. dirke) 4 predplačilo kemični znak za iridij egipčanski bog sonca rastlina trosovka osnovni ton glasbene lestvice 5 perujska pevka (Yma) veznik Karenina skrajšano ime Onassisa ljubkovalno ime za staro mamo skrajni konec polotoka del tedna poldragi kamen O c '5? TD s >N ‘C > 0 E D ^ (U N ^ •- t/3 (D OJ >cj 8 13 > OJ >C/3 OJ -O OJ >N N (N £? 'o? N =3 £ O o o OJ r5 It C ^ c E S ° & ^ N > > o oj c >0 E •? ■4—> s 03 -4—* C E o o3 bi) OJ £ o Š Oh 3 o3 C 3 D5 £ a £ OJ ■3 > OC CA OJ ° 3 C ^ 2 g a. te N uri .2; d ^ n * ■§ 11 § g « D-g ^ ^ O .. C - OJ c • -OJ to ” 3 O > ll-s 'E S -g > >cr g o g 2 ^ OJ :3 >o Oh - ^ ' OJ >cr OJ Cci . Ugankarski slovarček: ANONA - rod devetih vrst tropskih sadežev; EDDA -zbirki iz staroislandskega slovstva (starejša in mlajša Edda); GRAUS - špansko mestece ob reki Cinca na južnih obronkih Pirenejev; OKSIMORON - stilska figura, pri kateri se duhovito spajata dva protislovna pojma, npr. “živi mrtvec” ali “skromni poslanec”; SAROS - razdobje 18 let in nekaj dni, po katerem se v istem vrstnem redu ponavljajo sončni in lunini mrki; SUMAC Yma - psevdonim perujske pevke Emperatriz Chavarri, katere glasbeni razpon je meril 4 oktave. NAGRADNI KUPON: Rešitev:..................... Del podjetja: ............... Dejavnost: .................. Priimek in ime: ............. Naslov: ..................... Naša pot Glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj Uredniški odbor: Srečko Kolar (glavni in odgovorni urednik), Andreja Skaza, Maijan Goznik, Andrej Sajko, Vili Cerovič Izdaja KK Ptuj. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS se za glasilo KK plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 odstotkov.