68
Slovo   13.   kompanije  damorodniga
regimenta od Krajnskiga mesta o veliki noči.
Dovolite mi v naših Novicah ob kratkim prigodbo popisati, ktera od ene strani našim domorodnim vojakam, od drug-e strani pa tudi prebivavcam Krajnskia^a mesta veliko čast dela.
Po ukazu C. k. dvorni^^a vojništva namreč se je o veliki noči preselila 13. kompanija domorodnig-a pešni^Rfa regimenta iz Krajnja v Novomesto. Težka je bila ločitev, in zares milo je bilo viditi, ko so major od pričijoče kompanije in od celiga bataljona, vsi skupej pa od mestnikovslovo jemali! Major, ^osp. Veneeslav Stranski, so prevzeli po veliki noči vodstvo 4. bataljona v Celovcu in ginjenig-a serca so se ločili od 3. bataljona, kterimu so dozdej vodja in skerbni oče bili; pa tudi Krajnsko mesto zapustiti, Jim je kakor vsim drugim gosp. oficirjem in celi kompanii očitno težko djalo. Ravno taka se je pa tudi nam Kraj n ca m godila, ker bomo le težko pogrešali verle vojake, ktere smo zavoljo lepiga zaderžanja visoko spoštovali in kakor drage prijatle serčno ljubili.
Velki teden ni pripustil, de bi bili mestniki svojim ljubim gostam spodobno zdravico napravili j kakor so želeli; torej so sklenili, jim saj na dan odhoda poslednjo čast skazati.
Na veliko noč zjutraj ob pol petih je poklical boben celo kompanijo, od nog do glave za odhod pripravljeno, v velko cerkev k sveti masi, pri kteri je silo veliko ljudi iz vslh stanov priča bilo, ki so po sv. darovanji z vojaki vred domorodno cesarsko pesem ^Ferdinanda Bog ob vari" zapeli. Maševali so gosp. kaplan Hueber. Po dokončani sveti maši je spremila velika množica mestnikov z muziko celo kompanijo zopet nazaj v kasarno — Jn tu je bilo krasno gostovanje za odhodnike pripravljeno. Prijazne krajnske mamke so spekle potic cele kupe, ki so skupej 1 cent in 65 funtov vagale, in so poslale klobas, suhiga mesa, merzle pečenke (^prate} polhne jerbase; tudi vina in ola ni manjkalo, ljubim popotnikam zadnjikrat vredno postreči. Gospod major so pripustili, vojakam kernfre z ram djati in se k obedu spraviti. Gospoda majorja pa in gospode oficirje je v imenu krajn-
skiga mesta mestni predstojnik, gosp. Konrad Loker naprosil, de so se v bližnjo Majerjevo gostivnico podali, kjer je bil spodoben zajterk (fruštek) za-nje pripravljen. Prav veselo bi bilo to g"ostovanje bilo, ko bi ne bilo poslednje bilo! —
Ko je ura sedem odbila, je bil čas odhoda. Zdej so se zbrani še enkrat poslovili, in cela kompanija se je ustavila pred kasarno v versto. Gospod major Stranski so stopili zadnjikrat pred njo; so pervič gospodu stotniku Lenku prijazno roko podali in s serčnimi besedami slovo vzeli od celiga bataljona. Potem so tudi feldve-beljnu roko podali, rekoč: ^Feldvebelj Lebstok! sežite mi tudi vi v roko v imenu sleherniga možate kompanije, od ktere se le težko ločim. Ohranite, moji ljubi, kakor dozdej tudi prihodnjič slavno ime našiga regimenta, de boste skozi in skozi vredni junaki presvitliga Cesarja Ferdinanda Imenovani, kteriga naj nam milostljivi Bog: še dolgo dolgo ohrani!" In — jjBog živi Ferdinanda!'^ je donelo po celi kompanii.
Zdej ni bilo suhiga očesa viditi: vsim pričijočim so solze v oči stopile — solze dvojne ločitve, solze močno ginjenih sere!
Še enkrat je šla cela kompanija memo svojiga do-sedanjiga vodja in potem je, spremljena od mestne mu-zike, odrinila iz mesta proti Ljubljani. —
Visoko častitljivi major, gosp. Stranski pa so še neke dni v Krajnji ostali in na velikonočni pondeljk zvečer v mestni kazini od tu pri srečki (^tomboli) zbranih Krajncov in Krajnic & serčnim pismam slovo vzeli, ktero bo vodstvo kazine, kakor ljub spominik, vedno shranilo. Gosp. Stranski so sprožili pretečeno jesen začetek krajnske kazine, ktero smo si že dol^o želeli ; c. k. komisijskimu sodniku pa, gosp. dohtarju Raabu se moramo posebno zahvaliti, de so se za njeno napravo toliko prizadeli in nam zbornico oskerbeli, ktera nam je prav prav po volji.                                            P—k.