C. C. Postale. - tsce oxni mercoledi - 15 settembre /926. Posamezna številk* 25 stoitnh Izhala: vsano sredo zlutraj Stene za celo leto 15 L » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. \'a naročila brez do- stosiane naročnine ae nc moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kenwerle. 5S V Goria, v sredo 15. septembra 1926 utoj*. Nefrankirana pisma Sf \ ne sprejemaio. Oglasi se I računajo no dogovorv in se plačaio v naprel. List izdaia i:onsoni! '¦GORIŠKE STRAŽE«. Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Riva Piazzuni štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Stev. 5. -•- (prel Scuole). • Teles, int. štev. 30%. ? Položaj naše narodne manjšine ni lahek. Vendar je mnogo virov, iz katerih črpamo mi mali in ne* znatni bosjaki moč, da vztrajamo. Brezdvomno pa je, da zavzema med vogelnimi kamni, ki drže kvis* ku našo domačijo, častno in od« lično mesto naše ženstvo. Kdor le nekoliko premotri povestnico in žitje našega preizkusenega naroda, se bo o tern takoj prepričal. Noče* nio peti praznih slavospevov slo= venskemu dekletu in slovenski ma« teri, vendar lahko brez pretiravas nja zapišemo: če smo še mladi, zdravi in brez bojazni za bodočs nost, se moramo v veliki meri za?* hvaliti zorni svežosti, nevgnani ttiarljivosti in značajni odločnosti ftašega ženstva. Poglej našega dekletal Ali ne za* duhti po rožmarinu in nageljčkih, ko hiti v nedeljo mimo tebe v dos ^ačo cerkev? In ko stopiš v sobo Prosvetnega društva, ali ti ne po» stane toplo pri srcu, ko vidiš vrsto kot mak cvetočih deklet? In ko jo vidiš pri vsakdanjem, večkrat tudi ^apornem delu, ali se ne raduje ^voje srce v neketn tihem zado? Ščenju? Ali ne vstaja v tebi satno« ^vestno spoznanje: slovensko de= kle s svojo pridnostjo in značaj* ^ostjo nam je porok naše bodoč* ^osti. Včasih pa kane v kupo tega upa« iočega motrenja grenka kapljica. ^godi se to zlasti, če človek opas *uje dekleta, ki jih je usoda zas ^fcsla v mesto. Ne mislimo raz* pfavljati o preveliki nečimurnosti !n potratnosti, kateri so sempatja ^Ucii na deželi podvržena naša de* *^ta. Sa| smc v našem listu že več= *rat ontro žigosali te nelepe razva^ ^. Danes moramo s svarilno be? ^do pokazati in obsoditi moralno ^okvarjenost. ki se ie začela širiti ^ed slovenskimi dekleti. Kdor ima 11 • pr. priJiko opazovati, po kakšnih ^oteh hodijo mnoga dekleta, ki so ?abredla v naše mesto, se z bolest« 1° v srcu zgraža nad njihovo iz; ?rljenostjo. Brez sramežljivosti in "^ez časti padajo dan za dnem jj'oblje ter končavajo navadno po ^znicah, zaporih in bolnišnicah. |>oliko solza ubogih mater in kos l«o kletvin obupanih očetov imajo La vesti take propale ženske. In *y ie najhujše? Njihovo življenje, ^iihovo početje je kakor kuga. Dan ^ dnem slišiš in čitaš, kako se štes Jlo vlačug v mestu veča in dan za ?j!ein doznavaš, kako je med nji= ?!' vedno več naših slovenskih dc^ k'et. Ni treba, da bi še posebej 5°udakjali, da so dekleta ki pro* ^Ja.io svoje nravno noštenje tudi vseh drugih ozirih zgubljena, Qsušene veje na zdravem narods Jetn drevesu, saj je to itak splošno J\ana resnica. Vemo tudi, da s tes ', vrstami ne bomo nobene od ^ih številnih padlih nesrečnic :?Jravili na drugo pot. Zapisali smo fl*1 samo v opomin našemti žens s Vu, zlasti nasÜm materam! Kakor v?^0 v začetku podčrtali odlično ^ °So, ki jo igra poštena slovenska ^a v boju za našo bodočnost, ta* jo^ niorarno ußotoviti, da narašču= ^.Ctj moralna izkvarjenost med na? ^*1'1 dpkleti že resno ogroža naš l. ^. Matere, vam v prvi vrsti ve? ^ naša prošnja, bodite budne in r°ge varuhinje svojih hčerk. Napad na Mussolinija. Trctjič že je italijanski ministr* ski predsednik lc za las utckcl mo« rilčevi roki. Prvič so odkrili Zani* bonijevo zaroto 4. novembra lan? skega leta. 7. aprila letos je strelja* 1a nanj neka slaboumna Irka Gib* son. V soboto 11. septembra je pa metal na Mussolinija bombe Ita* lijan Gino Lucetti. Mladi anarhist. V Avenza, pokrajina Massa Gar* rara živi srednja kmečka družina Lucettijev. Hišni gospodar, kakor pišejo listi, je bil že pred vojno anarhist. Sin Gino, ki ima zdaj 20 let, se je pa bolj riagibal h republic kancem. Med vojno se je vpisal k arditom. V boj pa ni prišel. Pač pa se je v tem času navzel anarhistič* nega in protivojaškega duha. Ta je pri njem izbruhnil na dan, ko so ustanovili v njeqovem rojstnem kraju fašistovski krožck. Člane te* ga krožka je baje večkrat napadel. Ob neki taki priliki je močno ranil, to je bilo lansko leto, nekeßa fa* šista. Sam je bil ranjen, a vendar se mu je posrečilo, da je izginil brez sledu. Prišel je do morske obali in od tod pobegnil na neki jadernici v trancoski Massej. Tu je brž pri? sei v družbo gorkih fašistovskih so^ vražnikov. Pravega nosla ni imel. Sicer se je bil iz mlada izučil kam? noseštva — v njegovi pokrajini je dosti marmorja — a delal ni dosti. Kako je na Francoskem sodeloval z zarotniki, ni znano. Tudi povedal tega brž čas nc bo. Žreb pade nanj. Najbrže je anarhistična, ali ka* kršnakoli družba že, vrgla žreb, kdo mora iti v Rim in ondi umoriti po? !.;lavarja fašizma. Osebne mržnje mladi fant gotovo ni imel proti ose? bi, ki je niti najbržc poznal ni. Toda v takih skritih družbah vlada želez? na pO'Stava: kogar žreb določi mora iti, če ne ga to stane življenjc. In Luccetti je šel v Rim. 2. septembra proti enajstim pred« poldne pride v gostilno »Trento e Trieste« mlad heznanee z velikim zavojem pod pazduho. Sobarico vpraša če ie kakšna soba za par dni na razpolago. Ker ni bilo nobe- ne se trgovec Buldamara Gemino iz Milana — tako se je bil neznanec vnisal v seznam tujcev — zadovolji s posteljo v sobici gostilniškoga uslužbenca. Namišljcni trtiovec je vsako jutro zgodaj vstajal in se šele kasno v noč vračal h počitku. Go? voril ni z nikomer skonv nič. S svojim resnim obrazom je večkrat oprezoval okrog palace (>higi, kjer je nastanjeno zunanje ministrstvo. 11. septembra zjutraj. tako trdijo ! neke price, je milanski trgovec zgo* i daj vstal. Čez nekaj časa so ga vU ' deli. kako je izstopil v via Nomen? 1 tana iz avtomobila in se poslovil od -štirih neznancev v njem. Sam je na* ; meril korake proti hišici, kjer se prodajajo časopisi. Potisni) si je klobuk globoko na čelo in je tako j vstopil, da je bil mimoidočim napol ! zakrit. V tem prieakovanju privozi ! mimo prav počasi nck avtomobil. j Skrivnostni neznanec stopi k nje? ! mu, na kar jo avto z vso naglico odkuri dalje. Atentat. Ura je nekaj cez deseto. Ob tem ; času sc ponavadi vozi prvi minister iz svoje vile v pisarno. In rc:s; ne? znanec ugleda predsednikov avto, 30 metrov za njim pa drugega s spremstvom. Zdaj se je vse v eni sekundi dogodilo: neznanec stopi naprej, potegne izpod suknjiča bojnbo »Sipe« in jo zaluča proti avtu. Bomba prileti na okno, odleti in se raznoči na tleh z grozovitim treskom. Sofer, ki je bliskovito opa? zil neznancev mahljaj, brž požene avto in predirja nevarno mesto. Atentat se je ponesrečil. Mussolini se je srečno pripeljal v palačo Chi? gi. Drobci bombe so pa več ali manj ranili osem oseb, ki so bile baš te* daj na oglu ulice Nomentana in An? cona. Napadalec se je brž po svo? jem dejanju spustil v tek. Toda dru? gi avto s karabinijcrji se požene za njim. Orožniki poskačejo dol in letc za napadalcem, ki se zatcče v neko vežo. Ko vidi za sabo zasle? dovalce, se brž obrne in vrže v pr? vega bombo. K sreci.ni explodirala. Ko je videl, da mu nie ne pomaga, se atentator uda. Orožniki ga brž stlačijo na avto in ga naglo odpelje? jo, .sicer bi ga ljudjc v napadu raz? burjenosti razmesarili. Po napadu. l\apadalca so odpcljali na kvc= sturo in ga zaslišali. Tu je najprcj trdf vratno molčal, potem pa je po? vec'; •. di', |c naert za napad sam iz? ucl.-ii iti da ni sokriveev. Piše se pa za. Krmctc Giovannini in da je do? ma iz Castelnuova Garfagnana. Prišcl je iz Francije z namenom, da umori Mussolinija. Pri preiskavi so našli pri njem šc brzostrelno pistolo z dum?dum kroglami in de? narnico s 70 lirami. Po prvem zasli? sanju so odpcljali Giovanninija v znanc zaporc Regina Coeli. Med tem so pa telcfonično za? iitevali od županstva v Castclnuovo Garfagnana podatke o Giovanni? niju. Morctc si misliti, kako se je župlm čudil, da ga nolicija sprašujc o osebi, ki je tarn sploh ni. Zvečer so aretiranca še enkrat | zaslišalt. Sedaj šele je dal svoje pravo ime Gino Lucetti in povedal še par drugih besed. Toda na kon« cu je preiskovalnc organe posvaril, naj ne dajo dosti na to, kar bo med zaslišcvanjcm povedal, ker bo ka? sneje marsikaj preklical. V pondeljek so pa žc pozaprli starše brate in sestre Luccttijeve. Razen teh so pozaprli še celo vrsto drugih oseb. Preiskave se nadalju? jejo. ker menijo, da gre za obsirno zaroto. Čestitke in veselje Komaj se je po rimskih ulicah zvedelo za atentat, se je zbrala o? gromna množica pred palačo Chigi. Mussolini je krcpko nagovoril zbra? no množico in poudaril, da ie en? krat za vsclcj prenchati z gotovim delovanjcm onkraj mej. Tudi po vseh drugih mestih so sc začele zbirati množicc. Vodstvo fašistov? ske stranke je izdalo povelje, da se ne smejo nikjer vršiti izgredi ali represalije. V Gorici smo izvedeli za atentat že v prvih popoldanskih urali. Ma? homa je bilo zunaj vsc polno za? stav, lepaki so pa vabili za ob dc? vetih zvečer pred sedež fašja. Tu je govoril poročnik Bozzini, ki je tudi pozival k miru. Nato se je uredil sprevod z gorecimi bakljami in godbo ter odkorakal na Travnik pred podprefekturo. Tu je govoril podprefekt Anza. Pred magistra? torn se je sprevod po Bombičcvih besedah razšcl. Izgrcdov, hvala Bo? gu, ni bilo nobenih. V kabinetno pisarno prvega mi? nistra pa dežujejo dan za dnem ti? sočere brzojavke, ki častitajo Mus? soliniju, da je ušcl sinrtni nevarno? sti. Vatikansko glasilo »Osservato? re Romano« objavlja poročilo o na? padu in obsoja taka nasilna deja? nja v imenu krščanstva in člove? čanstva, ker je nevarnost, da taka nasilstva nrikličcjo nove žrtve in l'iovzroce v dcžcli nepredvidene prctrcsljaje in krče. Tako misli in obsoja napad tudi vse slovensko in hrvatsko ljudstvo Kaj se gocli po svetu? Svetovni parlamcnt ob zenev? skem jezeru se poti. Je še visoko l")olct]c, pa ic lc morale) z dorn a o? ' krog 500 delegatov, da se poprimc? jo znova važnega dela za mir in bratstvo in varstvo vsak svojega deleža po svetovni vojni. Je res ta? ko, ceprav je zamisel Društva na? rodov bila nad vse idealna in ple? menita. Lctos sc pciscbno Vatikan zavze? ! ma za to, da bi Društvo narodov postalo nekaka svetovna zbornica, kjer bi sedeli enakopravni odpo? j slanci vseh narodov in skupno iska? s li poti slogc in bratstva. To se bo na šelc čcz par let zgodilo, če ne hodo med tem veliki diplomatje Društvo popolnoma udinjali svoji politiki. Od šestega do sedmega zasedanja. Od spomladi do jeseni je Dru? štvo narodov, oziroma njegov od? bor, pretresal, kaj nastane, čc sc J sprcjme Nemčija za članico. To vprašanjc je diplomatom dolgo mo? tilo možgane. Bravci sc še spomin? jäte, da so v prvi vrsti bili Anglcži tisti, ki so najbolj glasno menili, da ic treba sprejeti Netncc v Ženevo. Šlo jim je pač za to, da Nemčijo odtrgajo od Rusije, ker združena Nemčiia in Rusija bi lahko vso društveno politiko na glavo preko? pienili. Nemci so pa tudi dobro spoznali, koliko so vrcdni in so se skušali za dobro ceno prodati. Za? htevali so takoj stalen sedež v Dru? štvu. Tako pismo je pisal nemški zunanji minister že februarja me? seca glavnemu društvcnemu tajni? ku Drummondu. V marcu so se zbrali zastopniki velikih držav in prcčitali ncmško pismo. Zadovolj? ni so bili z nemško željo, a zahte? vali so, naj sc obenem z Nemci od? kaže stalno mesto tudi šc drugim državam. Na to pa Nemci niso ho? teli pristati. Ker sc niso pobotali, so vso reč odložili do jeseni. Med tem so pa švigalc iz Bcrlina v Že? nevo in nazaj brzojavke, kako bi sc dala reč urediti. Polcg te glavne nalogc kako poriniti Nemčijo v Društvo, da bi se kdo ne ujczil, je Društvo narodov rešilo sc par dru? gih vpra^anj. V okrilju Drustva narodov sta se vršili dve posvetovanji. Eno glc? dc brodarstva po evropskih vcle? tokih, druga je pa skušala olajšati Stra.n 2. »OORISKA STRAZA« sitnosti s potnimi listi. Seveda so se klicu Drustva narodov le malo* katere države odzvale. V uradih Društva so tudi delali načrte za bo- dočo svetovno trgovinsko in gospo* darsko zborovanje. Zasluga Dru= štva je tudi, da sta si gospodarsko opomogli Avstrija in Ogerska; fi* nance jc pomagalo Društvo reše* vati tudi majhni mcstni republiki Gdanski. Zavzclo sc je za grške in bolgarske begunce. Poseglo je tudi na vzhod in ustanovilo v Singapu* ru na maLajskem polotoku zavod za proučevanje kužnih bolezni. Druga vrsta prizadcvanj Drustva je šla za tern, da izravna nekatere politične spore med svojimi člani. Posrcdovalo je mod Anglcži in Turki zaradi Mosula; mcd Grki in Bolgari in povabila države v Lo* carno podpisat mirovni protokol. Poudariti pa moramo, da je Društvo še yse premalo obrnilo pozornost na vprašanje evropskih narodnih manjšin. * Manjšinjskih zborovanj se ne udclcžujc noben uradni zastopnik Društva. Pa bo tudi do tega sčasoma prišlo. kcr nuja je silnejša od politike. Sedmo zborovanje. 6. scptembra ob cnajstih dopol* dne jc češki zunanji minister dr. Beneš otvoril sedmo zborcvanje Drustva. V otvoritventm govern je poudaijal zaslugc DruStvd v teko.- čem lctu. Popoldne so pa volili prcdsednika zborovanj. Izvoljen je bil jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič. To je lepo priznaiije mladi državi od strani mednarodne javnosti. Da bi znali jugoslovanski državniki svoj ugled porabiti in utrditi! Zborovalci so izvolili 6 odborov, ki so proučevali razna vprašanja in potem predlagali sklepe skupšči* ni. Najvažnejšc dclo je imel odsek za proučevanje reorganizacije Dru* štva. Njemu je načeloval bivši švi* carski predsednik Motta. Odsck je sklcnil, nai se brž sprejme Nemči* ja v Društvo in naj dobi stalno mcsto. Ncstalna mesta pa sc naj pomnožijo od šest do devet. Kdo jih bo zasedcl, o tern se bo pozneje razpravljalo. Nato sc je vršilo glasovanje. Sam glavni tajnik Drummond jc oscbno klical imena poedinih odpo* slanccv in javil izid: Nemčija se sprcjmc v Društvo. Viharno plo* skanje odmeva od sten, predsed* nik Ninčič sc dvigne in v sloves* nem govoru poudarja važnost tega trenutka. Oscm radijcv raznesc njcgove besede na vse strani. drummond pa je brž skočil k br* zojavu in povcdal v Berlin, da je skiipščina Drustva narodov na svoji scji 8. septembra sprejcla Nemčijo med sc. Iz Bcrlina je pri* sei odgovor, da bodo odposlanci še isto noč odpotovali v Ženevo. Sprava med sovražniki. V četrtek se je pripeljalo^ sedem nemških odposjanccv v Ženevo. Vodi jih nemški zunanji minister Stressemann. V petek 10. septem* bra se je izvršil slovesni sprcjem Ncmčijc v Društvo. Ob desctih in pol je predsednik Ninčič otvoril zborovanje. Najprcj dobi besedo načelnik odbora za overovljenjc mandatov. Ta izjavi, da so nemški odposlanci opolnomo* čeni. Med tern so že bili poslali po* što v »Hotel Metropol«, kjer so ca* kali nemški odposlanci v frakih, naj pridejo v palačo. 50 metrov da? Ijave, ki loči hotel od palace so se* veda slovcsno in počasi prevozili. Ob vhodu v palačo so že prežali na Nemce stevilni fotografi in kino* operaterji, da jim ne bi nšcl noben mig in gib ncmških poslancev. S slo* vesnim korakom vkoraka Stres* semann kot prvi v dvorano »Refor* me«, kjer se zboruje. Od vseh strani mu udari nasproti ploskanjc in mahanje. Ko seda nemško odpo* slanstvo na odkazano mesto govori Ninčič dobrodošlico. Za njim sc v mirncm in mrzlem, a stvarnem govoru, kot to pristoja trezni severni naravi, zahvali minis* ter Stresemann. V svojem govoru poudarja Nemec, da je njegova država prva pričela z razoroževa* njem in da bo tudi ona delala za mir, svobodo in edinost mcd na* rodi. Komaj so izzvenelc ncmške bese* de, že skoči na tribuno francoski zunanji minister Briand, ki ga sma* trajo za najboljšega govornika med vscmi diplomati. Južnjaški tip kot je, je v blestečem in živahnem go* voru oznanil, da sta se srečali Ncm* čija in Francija. V lepih krilaticah je Briand nazval ta dan dan po* mirjenja med očeti in materami vseh narodov, posebno nemškega in francoskega, ker ta dan je dan miru. Govorili so še drugi zastopniki polno besed lepih in mirotvornih... Mcd tcmi govori je pa prišlo v Ženevo pismo iz Madrida s podpi? som španskega zunanjega ministra Yanguasa, ki piše, da Španija izsto* pa iz Drustva narodov, ker ji niso dali stalnega sedeža v njem. Južno* ameriške države sc tudi puntajo. Severna Amerika nima še zastop* nika v Društvu narodov. Rusija pa na to niti ne misli še. Še daleč smo do bratske zajednicc med narodi, ki nam bo tudi nam majhnim utešila želje in hrepenenje. D&.8 f* &*H Ikfi 8s*1 %c% $"* Ä* nr I fl 6 Vxu* V I I lac*'. «r Ssxa* %aF I II Par zanimivih točk. Šolski skrbnik v Trstu Jožcf Rcina je razposlal ob pričetku no* vega šol. lcta svojim podrejenim kaj zanimivo okrožnico. Kot eilj vseh učiteljev označuje vzgojo učencev v državl jane in može, ki bodo znali brati, pisati in jačunati in ki bodo nekoč po svoji volji, zmožnosti in nravnosti krepki stebri domovine. Šolski skrbnik priporoea učitclj? stvu čim manj vesclic, govorane in banketov. No, za naše učitelje to pač dosti ne velja. Predpisuje rim* ski pozdrav za vse učcncc v soli in izven nje ter osobito priporoea go* jenje petja, zlasti domačih pesmi (canzoni locali vcrnucole). Upamo, da je šolski skrbnik pravilno dou* mel vzgoini pomen domaeih ljud* skih popevk. Učitclistvu se tudi priporoea, naj bo v stalncm stiku s starši ucencev. Lepo in resnično, toda izvršiti bo to tcžko, kjer uči* telj ne razumc jezika, da bi se po* menil s starši. Za zaupnike, dolo* ča šolski skrbnik, smejo biti iz^ra* ni le italijanski učitelji. Kakor smo dejali, jc par točk prav dobrih in vpostevanja vred* nih. Druge so pa zopet take, da bi jim na podlagi naukov velikih vzgojeslovcev marsikaj pridjali ali odvzcli. Stroge odredbe. Tržaška prefektura jc izdala v torek zvečer odredbo, da se mora* jo vsi javni lokali zapirati žc ob osmih zvečer. Vee kot 5 oseb sku* paj nc smc postavati po ccsti. Zgodilo se je cclo nekaj nezasli* šanega, da je bil večernji »Piccolo« celo zaplcnjcn. Kaj takega on ze zlcpa ni vajen. Krvav dogodek. V pondeljck sc je doigral v Tr* stu krvav dogodek. Zvečer se je gruča ml.adeničev približala poslop* uj »Filarmonica« in tu je nesrec'a hotela, da je padcl strel, ki jc težko ranil dva fašista. Eden, 17*letni Tamplenizza je že mrtev, drugi, neki Canu, je pa težko ranjen. Svetogorska romanja. Koncem avgusta in do polovice septembra se zgrinjajo dan za dnem. zlasti pa ob nedcljah, po* božne množice na goro k Materi svetogorski. Posebno Slovenci so prvi; nič ne zaostajajo dosti za nji* mi Furlani. To pa le moramo pro* siti vodstvo svetogorskega sveti* šča: naj poskrbi za vee slovenskih spovednikov. Pridejo ljudje, čakajo urc in ure pred spovednico, da bi opravili spoved, pa ne prieakajo. Seveda, ko pa je gori samo eden Slovenec, pater Sofronij. Zadnje case prihaja redno pomagat č. g. Tabaj iz Goricc. Toda to jc še vse premalo. Pa šc nckaj. Dalcč na o* krog gre ime tc božjc poti, pa ka* ko je razočaran romar ko pride gori. Taka nesnaga in umazanost jc naokrog, da se kar malce zagabi. Treba je odkrito povedati, ker vendar ne gre, da bi na takcm sve* tern kraju premalo pazili tudi na zunanjost. Sicer bo potem drugace, ko bo vse dozidano, a tudi sedaj bi se dalo napraviti par stranišč in ko* ga postaviti, ki pazi na snago in red. Če ne, se bo nesnaga še bolj opazila zdaj ko bode gorcla clektri* ka. Malo vee jo snago si dovoljuje* mo priporočati tudi vsem, ki na Sv. gori kaj prodajajo. Udomačuje se navada, da prire* jajo cerkveni zbori skupna roma* nja. Zato se vsako nedeljo čuje raz kor v svetišeu lepa slovcnska pe* sem. 28. prejšnjega meseca so bili gori Dornberžani in Mircnci s svo* iimi zbori. Prvemu se pozna, da ni* ma stalnega pevovodje. V nedeljo 5. t. m. pa so poromali na Sv. goro vrli fantjc in dekleta iz Goricc, (»Mladika«), Podgore, Solkana, Št. Mavra in Vrtojbe pod vodstvom neumorncga svojega kurata. Po o* pravljenih pobožnostih je bila ob devetih skupna sv. maša. Solkanski zbor je lepo prepeval, res lep govor pa je imel g.prof. Terčclj, ki jc da* roval sv. mašo. Okrog poldne so se vsi povečini podali čez Grgar ali Ravnico domov. Želimo, da bi se taka romanja mcd našo mladino še bolj udomačila. Prosimo pa tudi v imenu vseh romarjev vodstvo sa* mostana, naj po možnosti našim prošnjam ustreže. Izpiti. Na kr. tehničnem zavodu v Idriji bo začetek zrelostnih izpitov v je* i senskem roku dne 21. t. m. »Odlikovanje«. Prosluli profesor Lorenzoni gre iz Goricc. Nič mu ni pomagala sfekla gonja proti Slovencem. Prcstavljen je kot vodja nove komplementarnc šole v Trbiž. Zbogom! Poziv vdovam, sirotam, staršem padlih! Opozarjamo vdove, sirotc, star* še padlih, da vložijo prošnje za priznanje pokojnine po možu, oče* tu, oziroma padlih sinovih do I. ok* tobra 1926, če je niso še vložili do danes. Do konca meseca septembra mora biti prošnja vložena že v Ri; mu prj pc,ks>jninski komisiji. Zato ] hititc! Razpis. j Do 20. t. m. je razpisanih 160 I študijskih podpor za vojne sirote j in mladolctnc sinove vojnih invali* I dov. Kdor sc hoče natančncje pou* ; eiti, naj stopi k mestnemu anagraf* ! skemu uradu v oddelek za pod* j pore. I Zaključek tečaja. V nedeljo 5. t. m. se jc zaključil v Repentabru kamnoseški tečaj. Tcčaj, ki je trajal 6 tednov, je obiskovalo 18 gojcncev. Poštni ravnatelj iz Vidma nam piše, naj še enkrat povemo ljudem, da jc treba imena krajev na pismih in pošiljkah pisati izključno le v italijanščini. Pravi tudi, da se je ponovno dogodilo, da niso le posamezniki, ampak tudi tvrdke, napisali imena v slovenšči* ni. Če se bo še naprej kaj takega ponovilo, se bodo take pošiljke za* vrnile. Priziv Zanibonijevih zagovornikov bodo prerešetavali v drugi polovici sep* tembra. Obravnava proti Mussoli* nijevcmu prvemu napadalcu se bo vršila v mestu Aquila. Opozorilo. Goriška podprefcktura ponovno opozarja. da se ne smejo gozdovi izsekavati brez predhodncga dovo* ljenja od podprefekture. Treba je poprej javiti vsako izsekavanje ali prodajo stoječega lesa podprefck* turi na kolkovancm papirju za dve liri z natančnimi podatki in jc tre* ba počakati tozadevnega dovolje* nja. V nasprotncm slučaju zapade* t ta kazni posestnik in kupec. l Vzdrževanje bivših okrajnih cest. j (Spodaj objavljene vrstice smo prejeli od nekogar z dežele in jih priobčujcmo našim občinam in žu* panom v premidek.) S 1. julijem t. 1. so prešle bivše okrajne ceste v področje dotičnih občin, po katerih tečejo. S tem zdru* ževanjem bodo naše občine toliko obremenjene, da bodo le težko zdr# ževale ravnovesje v proračunu. Dandanes so bivšc okrajne ccste popolnoma zgubilc namen biti vez le *med posameznimi okraji. Danes dr* če po njih avti in druga vozila iz vse pokrajin cele naše države. Po določilih cestncga odbora bodo morale skrbeti za vzdrževanje samo dotične občine, po katerih se vlečejo tiste bivše okrajne ceste. Vendar niso to občinske ceste; kajti za ob' občinske potrebe služijo dokaj ožje in priprostejše izdelane ceste z raz^ nimi vablencami, ki služijo za odtok vode. Okrajne ceste ne smejo imeti vablenc, da lepše dree avtomobili- Kaj so väblence pri vzdrzcvanju cest ve vsak občan in davkoplačevalec. Tedaj ceste morajo biti v najbolj' šem stanju. Z ozirom na ta izredni in izdatni potrosck, ki bo obremenil proračufl naših občin, bi bilo urnestno, da naši župani posredujejo pri deželni uprä* vi in visoki vladi, ki naj razbreme# nita naše občinc v tem oziru. Klepetavost kaznovana, Štefana Radiča so sodniki v No' vi Gradiški obsodili na 28 dni z& pora ali na 14.000 dinarjev globe- ker je razžalil na shodih hrvatsk* poslanca Žaniča in Bazalo ter ra* dikala Janjiča. Radič se niti zag°* varjati ni mogel, ker je v Ženevi kot odposlanec Jugoslavije. Ostavka. Brž po napadu na Mussolini j a [e pedal vrhovni vodja varnostne slu^ be Crispo*Moncada ostavko. *J njim vrcd je odstopilo tudi par dm( gih visokih policijskih uradniko^. Crispo?Moncada jc tudi nam dobi'0 znan izza časa, ko jc bil še preset v Trstu. Diktatorski plebiscit. Primo de Rivera na Španskcifl Jc skušal dokazati, da ne vlada preK^ ljudstva. Zato jc razpisal ljudsk0 glasovanje, kdo je ž njim zadov^ jjen. Opozicijski listi so pisali, ^ bo pač glasovanje tako kot si J^ Primo de Rivera želi. Po izidu gl^ sovania se jc to tudi resnično z.^ dilo. Opozicijski listi prinasajo 2^ tegadclj dolga poroeila o bikobo^ bah, o ljudskcm glasovanju niti ve crime jo. Smrtna kazen. Italijansko pravo do zdaj ni P0' znalo smrtne kazni. Po zadnjc|? atcntatu na Mussolinija pa se vc^ no bolj čuje, da se bo uvedla srn\\ na kazen za tiste, ki hočejo urn^ riti kralja ali ministrskega Pre^ scdnika ali pa ki bi hotcli vreči ob' stoječi režim. Zopet na tečaj. < Znan jc dr. Eckencr, ki je zLr -c ogromni zrakoplov, s katc-rin1 \ polctel v Ameriko. Nekemu &aS?-u karju je povedal o svojih bodo^i načrtih in mu zaupal, da bo pos^ šal leteti preko tečaja. Prüoga,, GoriSke Straže" št. 58 *GORISKA STRATA« Stran Kaj je novega na deželi? Podgora. S pristopom podgorske občine, velepodjetja Brunner, Zelenega kri? ža, mandolinističnega krožka, do? mačega društva ognjegascev, do? brodelnega odbora, prosvetnih društev Podgora, »Soče« v Pevmi, »Skale« v Št. Mavru in Podsabotina ter lepega števila občinarjev, se je preteklo sredo 1. t. m. ustanovil v prostorih tukajšnjega županstva od? bor za propagando proti kletvini. Je to prvi odbor v slovenski občini. Po kratkem, a jedrnatcm nagovo* ru člana pripravljalnega odbora o civilnem in moralnem pomenu sve? tega boja, se preide k volitvi odbo? ra in sicer s sledeeim izidom: Eno? glasno so bili izvoljeni za predsed? nika g. Mario Coos, občinski tajnik, za podpredsednika g. kurat Stanko Stanič, za tajnico gdč.na Reja Mars gerita, za bkgajniearja g. učitelj Anton Radinja. Izvolil se je tudi izvršilni odbor. Želimo, da bi se po vzgledu pod* gorske občine, kjer so se v tako kratkem času oblasti, udružcnja in občinarji navdušeno odzvali plcme? nitemu klicu pripravljalnega odbo? ra, vzbudilo tudi v drugih naših občinah vsesplošno zanimanje za izgon nečastne kletvine iz naše go* vorice. Zato z vso vnemo na delo! Renče. Iz naše občinc mora vsako leto iti velika večina moških kot zidarji v tujino za zaslužkom. Tudi letos jih ie šlo nekaj v Švico, nckai pa v Trst. Med temi slednjimi je bil tudi Andrej Merljak. Zaposlen je bil pri tvrdki Mosoli = Serravalli v ulici Moise Luzzatto. Pretekli te? den je kot po navadi pridno delal ali nani je že čakala smrt. Padel je s 16 metrov visokega odra na tla. Tovariši so ga sicer brž spravili v mestno bolnišnico, a zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Brž je bila obveščena pokojnikova družina, ki je prihitela v Trst in skušala spra? viti dragega rajnika domov. V ne? deljo 5. t. m. so ga spravili domov in pokopali na domaeem pokopa? lišeu. Pogreb ie bil zclo lep. Pokoj? nik zapušča ženo in 4 hčerke. Naj počiva v miru! Rihemberk. V nedeljo dne 19. t. m. prircdi tuk. »Prosvctno društvo« veselico s slcdečim sporedom: 1. Milgrone: »II sole«, mešani zbor. 2* S. Premrl: »Šmrkov kuplet«, kuplet. 3. Fr. Fer? jančič: »V jutranji zarji«, mešani zbor. 4. H. Volarič: »Pogled v ne? dolžno oko«, samospev. 5. St. Mo* kranjac: »VII. šopek nar. pesmi: ¦ More, izvor voda ...« 6. V. Vodo? \ pivec: »Rožmarin«, nar pesmi v pri? zorih. 7. A. Lajovic: »Pastirčki«, mešani zbor. 8. Turšič: »Izgubljcni raj«, igra. — Najlepši je gotovo Mokranjčcv šopek srbskih nar. pe? smi iz Stare Srbije in Makedonije, kateri se pri nas ni še izvajal. No* vost je tudi Vodopivčev »Rožma? rin<. Vabimo k obilni vdcležbi! Štanjel. V nedeljo je štanjelski fašistov? ski krožek razvil svojo zastavo. Ob štirih so se začeli zbirati na sejmi? šču udeleženci iz Vidma, Gorice, Ajdovščine in Vipave. Pa jih ni bilo dosti. Najprcj je govorila gospa, ki je podarila zastavo; pa bolj na krat? ko. Bolj dolg je bil naslednji go* vornik. Končno so vsi skupaj od? korakali proti Kobdilju. Izmed na? ših so bili tudi štirje v črnih sraj? cah. Št. Viška gora. Dne 29. avgusta t. 1. je tukaj umrl 87?letni starček Franc Lapanja. Bil jc cerkovnik tukajšnjc župne cer? kve nad 54 let; to službo je zvesto opravljal do onemoglostL le s teža? vo mu je župnik č. g. Petcrncl po? vedal, da ni za to službo več spo? soben. V obeinskem odboru jc bil nad 30 let, večinoma podžupan. Bil je strasten bralec raznih knjig in | listov, a vedno odločen pristaš ka? ' toliških naeel. Do vojne je pisal ve* činoma vse oporoke, zadolžnice, pobotnice raznim strankam, ker je bil v zakonih dobro podkovan. Zvestemu cerkvenemu služabni« i ku je gotovo že Bog poplačal nje? i gov trud, mi pa želirno večni mir in pokoj njegovi blagi duši. Kobjeglava. Na mali šmaren smo imeli izvan? ! redno slovesnost, kakoršne še nc ] pomnimo v Kobjeglavi. Ta dan se je namrcč ustanovil Mar. vrtec za dečke in deklice ter Mar. družba za deklcta in žene. Mar. družba za dekleta jc mcnda prva na Krasu v goriški nadškofiji. Ob 6. uri je bilo j mcd sv. mašo skupno sv. obhajilo. j j Ob 10. uri jc imel slovesno peto sv. i mašo prečastiti gospod monsignor 1 Berlot, stolni kanonik iz Gorice. j Popoldne ob 3. uri se je razvila i med pctjem lepa procesija iz fa* rovža v cerkev, katero so deklcta okusno okrasila; zlasti glavni altar, ! na katcrem se je nahajal kip Brez? I madežne, jc bil ves prepleten z ze? j ! l.enjem in cvetjem. Ob potu iz fa* j j rovža do cerkve so vrli mladcniči j j postavili mlaje in slavoloke. Marsi^ j katero oko se je orosilo, ko je 15 clečkov 25 deklic, 15 deklet in 21 : žen po krasnem in vzpodbudnem govoru precastitega g. monsignorja med lepim petjem prejelo blago? slovljene svetinje. Kljub velikcmu nasprotovanju od raznih strani nas je bilo še preccj lepo številce, čc pomislimo, da Kobjeglava ne šteje niti 500 duš, in upamo, da se bo naše številcc še pomnožilo in da bo šc marsikatero dekle in marsikate* ra žcna pristopila, ko bodo od se? be vrgle strah pred ljudmi in ozir do njih. — Deklcta in žene! Sedaj se pa le pridno pripravljajmo, da bomo ob letu tudi pripravile svojo zastavo, pod katero se bomo zbira- lc in katera naj bi kazala, da smo ohranile zvestobo Mariji, kakor drug od drugega. Čepovan. Zc dolgo smo opazovali in prc* pričani smo bili, da bodo višje šol? skc oblasti same urcdile, da nc bo dajal pohujšanja šolskim otrokom g. učiteli z ono žensko, a smo bili varani. Žclja nas starišev je, da se to čimpreje uredi. Enako se čudi? mo krujevnim in visjim oblastem, da dopuste onemu človeku v tako malcm kraju tako grdobijo. Za? konska žena le postavi se in mi te bomo podpirali! — Te dni nas za? pušča naš dobri dušni pastir, preč. g. župnik Ivan Franke in nastopi svoje novo župno mesto na Voger? skem. Komaj smo se Vas, preč. g. župnik, dobro privadili, že Vas kli? če božja prcvidnost na drugo me? sto. Hvaležni smo Vam iz srea za vse duhovne dobrote, ki ste jih iz? kazovali nam, našim otročieem in vsej župniji. Bog Vam stotero po? plačaj ves trud in Vas šc dalje pod? piraj v lažji službi v dolini. — Bo? iimo se pa, da bomo nckoliko časa brcz dušncga pastirja. Upamo, da nam bodo prevzvišeni g. nadškof kmalu poslali novega dušnega pa? stirja in slišali smo, da nam je nn* menjen mlad župnik. Le pridite kmalu k nam, ne bojte se težav, te so povsod. a Vam bomo tudi zve? sto stali na strani. Imamo sicer hu- do zimo, a polctjc je tu izredno lc? po in r>ravo letoviščc. Prcpričani smo, da se nas bodete privadili, da si Vam bo morda v začctku težko po dolini. Bog Vas sprejmi! Eden v imenu staršev! Dobrovo. Dobrovsko prosvetno društvo je nameravalo prircditi dnc 12. t. m. vcsclico, a kcr ni dobilo zato po? trebnega dovoljenja, je moralo pri? rcditcv prenesti. Oblastvo ic oblju? bilo, da dovoli prircditcv za nede? ljo 26. t. m. Torej ie vcselica pre? nešena na ncdcljo 26. t. m. O mo? goči ponovni prepovedi bo pro? svetno društvo ljubitelje prosvete že obvestilo. Odbor. Svino pri Kobaridu. Pri nas je bil v nedeljo 5. t. m. »bal«. Ker niso zadosti hudi časi, moramo r#i še plesati. A to ni še dosti, da bi bilo samo v nedeljo. Naše punčke se niso še dosti na? plesale, marvee so šle še na praznik same po godca in so ga pripcljale same v vas. Spredaj je vrcščala har? monika in zadaj so marširalc naše punčke ter so se pogovarjalc med seboj, kai porečejo naši liudje. E? na je rekla: »Kaj »baceliraš«, saj jutri grcmo v Trst in naj govorijo kar hočejo!« Imam že nad 40 let ali kaj takega nisem še slišal, da bi deklcta naicmala godce. • Prijatelj kat. društva. Idrija. Č. g. Jancz Kumar, bivši župnik v Pevmi, je te dni obhajal zlato sv. mašo v hiralnici sv. Antona. Posve? čen jc bil namreč 27. avg. 1876. Biv? šemu sotrpinu ob Soči častitamo in mu želimo, da bi srečno obhajal tudi dijamantno sv. mašo. Idrija pri Bači. Radi nepredvidenih zaprek se je moral izlet tuk. »Prosvetnega dru? štva« v Čepovan odložiti na nedo* ločcn čas. — Toliko v pojasnilo. Toma). Na praznik sv. Petra Klavcrja, apostola zamorcev, 9. t. m. ob 7.30 zj. je začela v naši župni cerkvi zna? menita slavnost. Vršil se jc ganljiv obrcd preobleke šestih kandidatinj kongregacije č. šol. sester. V tuk. sa? mostanu je namreč tudi novicijat in sedež laške provincije omen jene družbe. Skofov namestnik, msgr. Slavec iz Trsta jc daroval najprej sv. mašo, med katcro je samostan? ski pevski zbor proizvajal za to pri? liko primerne popevke. Potem je v svojem govoru spodbujal novinke k zvestobi do zveličarja ter jih opo? zarjal na težave rcdovnega stanu. Sletlilo je ostriženje las, nakar so novinke odložile belo in sprejele rcdovno obleko. Za tem je napra? vilo šc 5 sester vcčletne obljube. Vse so imele vence na glavi. Med posvetilnim obredom je veleč. g. Fr. Guštin iz Trsta daroval na ol* tarju presv. Srca sv. mašo. Pri slo? vesnosti jc sodelovala domača in bližnja duhovščina. Obširna cerkev je bila skoro polna. Med temi so bili tudi svojci in sorodniki novink, ki so prihiteli iz svojih domov širom Primorske. Naj bi se ta lep in gan? ljiv prizor vtisnil globoko v duše in srca vsch navzočih, ter naj bi obudil mcd našimi dekleti še več rcdovnih poklicev. Vsem pa naj bo opomin h pravemu krščanskemu življenju. Dr. Henrik Turn?.. POD G O R X Krajeslovna črtica. Bila sta davno tega dva brata. Naselila sta sc na takrat šc zapuš? čeni rončini1 ob Soči v zavetnem rodnem kraju pod Goro. Živela sta dolgo složno v delu, dokler se nista pomnožili njiju rodbini. Starejši je ostal sam doma pod Goro in nje selo se je odtlej imenovalo Podgo? ra, drugi pa se je ločil s svojo dru? žino ter se presclil na južni solnčni kraj Gore, nje sclo pa se je odtedaj imenovalo Ločenik. Moj razumni vodnik- pa je dosta? vil, da je to pač pravljica, da bi se pojasnilo ime besede. Ločcnik ne prihaja od ločiti, ampak je prav Ločnik, od ločja, ki jc rastlo obilo ob izhodu doline za Goro. Ima pač 1 rončina, to je dolgi ronek nad reko, od tod tudi ime Roeinj, laško Ronzina, v laščini z ohranjenim j nosnikom. - Trpin Andrej vulgo Campo, večletni gozdni čuvaj v Podgori. prav! Ločniška zadolina je se da? nes močvirnata, kakor Moška. Tudi Mossa furl. Mosse je očitno slovan? ska muža, t. j. močvirje. V obeh za? dolinah zastaja še danes voda po? tokov iz Vrblja in iz Olšice (Ovši? ca, Usizza). Vrh 240 m nad vasjo Podgoro nima pravega lastnega imena. A slavni itali'anski zemljepiscc Ivan prof. Marinelli v svojem delcu »Zemljepisna lastna imena« (Nomi propri geografici. Annali del R. Istituto Tccnico di Udine 1872) pravi: »Um mladih rodov, še tešč zcmljepisja, ki se niso premaknili iz prvotnih sei, ni imcl potrebe raz? likovati posameznih zemljepisnih pojavov ter jih je imenoval splošno kot reka, gora, jezero, potok, kakor se jim jc kazalo od dnc do dne. Potreba razlikovanja po po? sebnih imcnih nastopi šele te? daj, ko prične primer j an je ena? kih pojavov. A tudi potem se sprva loči lc Velika in Mala Reka, Velika in Mala Gor?., Bela ali Čnvd Gora itd. Besede Alpe in Apeninci so danes res lastna imena, ker več ne nizumevamo pravega njih pomena. Ako pa gremo na dno tudi imen Alp in Pen ne pomeni nie druzega I nego višino.« Lahko bi torej po j mnenju Marinellijevem trdili, da je i vsegdar najstarejše lastno ime ka? I kega kraja splošno gcnerično ali I obratno bi se smelo sklcpati: Kjcr so zlahka umljiva, generiena imena za zcmljepisne pojave, prihajajo od rodu, ki ob njih žc davno in zdržno prebiva. Bogatost pravih lastnih, to je nerazumljivih imen, prihaja to? rej le iz preseljcvanja piemen. Ko od drugod prihajajoče pleme vidi nove pojave, jih loci od zna? nih. Ako imena razume, jih speci? ficiia, nerazumljiva pa prikroji po svoje. Lastna imena, ki dandanes premarljivo jezikoslovci iščejo na vsak način tolmačiti glasoslovno, so skvarjena imena^ Ako hocemo last? no ime prav razlagati, moraino poz? nati zemljepisjc, posebno zemelj? sko oblikoslovjc morfologijo in zgo? dovino. Eno brcz druzega ostane golo ugibanje, tolmačcnjc iz enega samega vira, ako je tudi glasoslov? no evidentno, a je nasprotno zem? ljcpisju in zgodovini, pa jc vcndarlc • domneva. Imena Kobarid in C>apo? I retto sta nerazumljivi. Charfreit pa j se da dobro razumeti iz germanšči? j ne, le da ondi niso nikdar stanovali ' Germani. Kobariške izkopnine so dokazaale, da je bil kraj že davno prej naseljen, torej je ime Charfreit le domneva. Poizvedoval sem leta in leta po imenu vrha 240 m nad Podgoro, a dobil sem le dvoje imenovanj: Od podgorske strani govorc posestniki, ki imajo tarn gospodarskih oprav? kov: »Grem v Goro«, od ločniške strani pa jo furlanski poljedelci imcnujcjo »Teja alta« kcr je na po? bočju nižje doli »Teja«. Da ta be* seda ni prvotna slcdi iz tega, da so sc Furlani naselili do dobra šele zadnjc stoletje. Staro ime za 240 m ^e torej bilo in je »Gora« in kaže, da je pod njo stanovalo od pamti* veka skromno, poljcdelsko pleme Slovenov. To nam kažcjo tudi vsa ostala oborna t. j. livadna, gozdna in brdna imena podgorske občine, Ni slcdu ne latinskega ne gennan? skega imena. Kjer so pred vojno stali trije kri« ži Kalvarije, se je pač za davnine glasilo Kürovo, ker se še danes vzhodno pobocjc tako imenu je. Enako je ime za značilni vrh nad furlansko ravnino 184 m gotovo iz? ?>tran A. >OORI&KA STCAŽA« Iz slrokega sveta. Amerikansik miljonarji. Vsako otroče pri nas že ve, kaj so amerikanski miljonarji. Neka statistika poroča, da je v srečni de? žcli dolarjev 11.000 miljonarjev. Miljarder je pa le eden; ta je Ford. Scveda po naši valuti je miljardar? jev še kaj vcč. Na en miljon prebi? valcev pride 95 miljonarjev. Pa tudi med miljonarji se lahko pripeti ncsreča. L. 1924. n. pr. je šlo 28 miljonarjev na boben. Velika torta. Predsednik Coolidge vživa pre? ccjšnje spoštovanje pri svojih po* danikih. Te dni so poljedelci iz Mi? chigana izrazili svojo vdanost z ve* liko torto, ki so jo prinesli pred? sedniku na letovišče. Torta je vi? soka 10 centimetrov in ima v pre? meru 75 centimetrov. Težka je 30 kilogramov. V njo je vpeeenih 5000 erešenj. Bogati mlekar. Te dni je umrl Paul Dutasta. Bil je francoski poslanik v švicarskem Bernu, obenem pa tudi lastnik naj? vecje tvornice za kondenziranje (zgoščevanjc) mleka. Dutasta, fran? coski poslanik, je prodal Avstrij? cem in Nemcem med svetovno voj? no 10 miljonov kilogramov mleka in pri tern silno obogatel. Sicer so ga potem Fraricozje spoznali, kako je sovražniku pomagal, a zgodi? lo se mu najbrže ni nič, ker je bil — nezakonski sin Clemcnceauja, te? danjega francoskega ministrskega predsednika. Spet na Japonskem. »Dežela vzhajajočega solnca« bi se lahko imenovala tudi »dežela ne? sreč«. Zopet prihajajo vesti iz Ja? ponske, da so velikanske poplave zalile celo pokrajino Hirošima na jugovzhodni obali. Dosti ljudi je utonilo. Šparanje. V Parizu je izšla posebna nared* ba, da ne sme v javnih lokalih do* biti pri kosilu gost več kot dve pri* kuhi. Bodo šli pa po veekrat kosit. Spet so se poigrali. Konduriotis in Kondylis na Gr? škem nimata še dovolj močnih rok. Uprla se jim je republikan? ska garda. Hotela je zopet majčke? no revolucijo pretekli pctek zju? traj. Začelo sc je streljanje. Mrtvih in ranienih je precej. Vendar so koneno vladne čete revolucijo udu? šile. Veasih jc Portugalska igrala revolucije, danes je pa prevzela Grčija njeno vlogo. Vsak drugače. Zadnje dncve so listi dosti pisali, kako se liiti Amerika oboroževati. Zdaj se pa bere, da predsednik Coolidge noče oboroževanja, po? sebno ne v zraku. Pritlikavska republika. Neki nemški raziskovalec je pro? diral v še neraziskane kraje osred? nje Avstralije. Pri tern je odkril neko pokrajino, kjer žive sami pri? tlikavci. Največji med njimi so kvečjemu štiri ecvlje in pol visoki. Žive še popolnoma v prvi dobi elo? veštva. Ima jo tudi neke vrste re? publiko. Enoten koledar. V Društvu narodov se bo sestala posebna komisija, ki bo proučevala načrt za vpeljavo enotnega kole? darja po vsem kulturnem svetu. Sveta stolica je tudi pritrdila temu naertu. Papež v avtu. Milanski katoličani so podarili sv. Očetu krasen avtomobil. V pe? tek sc je papcž prvič vozil z avto? mobilom po vatikanskih vrtovih. Rudarska nesreča. V Oklohomi v sevcrni Ameriki je v nekem rudniku nastala strahovita explozija. Zemlja se je vsula in po? kopanih in sežganih je nad 200 ru? dar jcv. Največji zverinjak. V južni Afriki je še danes vse polno divjih zveri, tudi takih, ki so drugod že iztrebljene. Posebno v okrožju Dabi kar mrgoli zverin različnih vrst. Južno?afriška vlada namerava celo tisto okolico, kakih 5000 kvadratnih kilometrov, ogra* diti in preurediti v zverinjak. Zve? rinjak bo nosil ime »Krueger« po znanem burskem borilcu za svobo? do južne Afrike. V zvcrinjaku, ki bo pač najbolj naraven na vsem svetu, bo več kot 130.000 zverin; samo levov bo 600. Po zverinjaku bodo napravili z mrežo zagrajene ceste za obiskovalce. Tudi hotcli nc bodo manjkali sredi divjih zveri v tern najbolj divjem kraju Afrike. , Zanimiv razpis. Moskovski lcposlovni list »Na li? teraturnom postu« ie razpisal lepo nagrado za — najslabšo knjigo. To velja bodisi za vsebinsko, bodisi za oblikovno najslabše knjige. Kaj bo? do s tern dosgcli, se ne ve. Najgloblja jama. Tržaški speologi (raziskovalci jam) so odkrili blizu C'rnega vrha nad Idrijo nove podzemeljske ja? me. Raziskovalci so prišli z vrvmi 490 metrov globoko. Na dnu je ve? liko jezero. Baje je ta jama naj? bolj globoka prirodna jama na vsem svetu. Kitajske zmešnjave. Na Kitajskem se nekaj hudega kuha. Angleži in Kitajci so si sko? eili v lase zastran neke stare bar? ke, ki jo jc angleški parnik povozil. V resnici pa tli pod pepelom že dolgo huda jeza proti belim lju? dem, ki imajo na Kitajskem prvo besedo. Ruski boljševiki pa prav pridno izrabljajo vse zmede. Zdi se, da sc bo prav vroča juha sku? hala tarn na vzhodu. Gledališča. V vsej Evropi ima največ gledišč — stalnih seveda — Francija. Jih je okrog 596. Za njo je Italija s 544, potcm pride jo po vrsti Angli? ja, Nemčija, Španija, Avstrija, Rusija z 62 in druge. Jugoslavia je bolj zadnja; on a ima le 18 gledališč. Albanija pa nobenega stalnega. Ka? kor je razvidno. je veselje za teater večje pri latinskih narodih, nego pri nemških ali slovanskih. Lepa dota. Bivši poljski ministrski predsed- nik grof Skrzynski se bo poročil s hčerko ameriškega miljarderja For? da. Za doto bo dobil 300 miljonov dolarjev. Takih »nevest« je pae ma l.o. Darovi za sklad »Goriške Straže«. Gg. Predsednik društva v Fojani nabral 21 lir, N. N. Rihemberg 5 lir, Stefan Hledc Števerjan 2 liri, Bajt Ježefa Števerjan 2 liri, Jakin Karol Števerjan 1 liro, Jakin Polda Števerjan 50 cent., Pisan Ursula Štcverjan 50 cent., Ernest Vogrič Števerjan 1 liro, N. N. iz B. 50 lir, Ljudska posojilnica Drežnica 20 lir, Josip Kutin trg. Gorica 10 lir, Aloj? zij Zavadlav Standrež 2 liri, Krušič Anton Batujc 2 liri, Kozana 20 lir, Neimenovani Idrija 25 lir, N. N. Podmelec 50 lir, Marija Markič Banjšice 5 lir, ob priliki prireditve veselce cerkv. pevcev v Škrbini 20 lir, Čitalnica Ponikve 10 lir, H. Črni? goj, Lokavec 5 lir, Makovec Ivan Log pri Vipavi 25 lir, Liker Peter župnik Gore 20 lir, Ana Vchar Gore 5 lir, Ljudska posojilnica Hudajuž? na 50 lir, Paglavec Peter Čepovan 5 lir, N. N. Idrija pri Bači 5 lir, N. N. Banjšicc 2 liri, N. N. Steverjan 25 lir, Furlan Anton Rihemberg 2 liri, N. N. Modreje 1 liro, Kovačič An? drej 2 liri, Mermolja Ivan Sclo 15 lir, Brezavščck Blaž Banjšice 5 lir, Krševan Viktor, Gradiščc 2 liri, Spitzer I. Fojana 10 lir, Vidmar Lojze Rihemberg 5 lir, Žorž Zorko Gradišče 9 lir, Lampe J. Podkraj 1 liro 50 cent., Švara Komen 4 lire, 2.50 hoi. gl., današnji —¦¦ 447.50 cent, sku? paj 6154 lir 40 cent, in 2.50 hoi. gl. HnjižBvnost in umetnost. Capelli Neri. Spisal Luigi Limon? gelli. Izdala tvrdka Signorelli v Ri? mu. Iz Rima smo prejeli o zgoraj oznaeeni knjigi sledečo kritiko, ki jo priobčujemo: »Capelli Neri« je naslov knjigi, ki je ravnokar izšla v lepi opremi. Pisatelj, ki je občin? stvu že dobro znan, je zbral zbirko novel ,ki rišejo resnične. a priproste dogodke z živahnim ozadjem in do? sezajo v polni meri svoj namen. Te novele priporočamo v prvi vrsti na? šim novim državljanom iz priklop? ljenih pokrajin, ker jasno označuje? jo gotove dele Italije z vsemi nji? iiovimi običaji ter dobrimi in sla? bimi lastnostmi. Knjiga je pisana s sreem in bo čitatclju nudila mno? go zadoščenja in veselja. Prošnja. Podpisani prosim onega, kateri bi kaj vedel o moji nečakinji Emi? liji Škapin, da mi sporoči. Služila je v Trstu, Skorkli št. 31, pri gospej Mariji Žiberna do konca avgusta, od tarn je odšla radi ljubezenskih razmer ncznano kam. Eventuelne stroške povrnem. — Martin Ška? pin, Vrabče 17, p. S. Vito di Vi? paco. »Slovenska čebelarska zadruga« vp. z. z o. z. v Gorici bo imela svoj redni občni zbor v smislu čl. 24 svojih pravil v ncdeljo dne 26. sept. 1926 s pričetkom toč? no ob 9. uri v telovadnem prostoru v hiši št. 7, v ulici Sv. Ivana v Gorici. Dnevni red: 1. Poročilo: u) načelnikovo, b) tajnikovo, c) blagajnikovo, d) nadzorstva. 2. Potrditev lctnih računov od zadnjega obč. zboira dalje. 3. Absolntorij zadnjemu načelstvu iu nad- zorstvu tcr določitev nagrad. 4. Izvolitev novega načclstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil: a) glede sklicanja driiffCKa občncKa zbora v slučaju ne- sklcpčnosti prvega (čl. 26), b) zvi§anjc članov načclstva od štirih na pet članov (čl. 18), c) predvidjenje poslovodjc kot novega orgatia zadruge. 6. Morebitni prcdlogi in slnčajnosti. Lctni računi in bilance so za? družnikom na vpogled v zadružnem prostoru. Načelstvo »Slov. čebel. zadruge« v Gorici. podrinilo ime svetnika cerkvica Sv. Petra. Tako so često drugod po Slovenskem imcna svetnikov izpo? drinila stara lastna imena. Za Sve? to goro imamo še ohranjeno Skalni? ca, za Sv. Valentina pa Na Skolju, za Sv. Gabrijela je izginilo /c dav? no prvotno ime. Obojno imc nam je ohranjeno v Sv. Mariji nad Volča? mi. Vse te cerkvice stojc na zcm? ljepisno odličnih točkah, morali so torej vrhovi imeti svoje posebno ime, božjcpotniki pa so konečno udomačili ime svetnika. Zeleno pobočje na solnčni strani pod vrhom 240 m se imcnuje »Tuto? vec« pač po imenu nekdanjega po? sestnika Tuta. Gozdnato poboČjc na zahodno stran pod vrhom nosi zanimivo slovensko ime Področje ali pokvarjeno Podrečje, ker pri? prostemu človcku ni več razumlji? vo. Jzpod njega teče potok furl. Patoc, ki tvoii mejo med Podgoro in Ločnikom ,ime za pobočja nad njim bi moglo biti kvečjemu Ma? drečje. Radi tega je prav, kakor iz? govarjajo še stari, čc tudi. ne vedno dovolj jasno, Področjc ali Podren? čje tako, da jc poluslišen nosi^ik, torej Podrončje od besede ronek. Ronkov je vse polno po Brdih, med Furlani, Ladini in tudi drugod v brdnatih krajih. Ronki1 je krajevno lastno ime, ki ie morda najbolj razširjeno po celi srednji, južni in zapadni Evropi. Kelti in Germani jo razlagajo jako učeno, a po svojc brez pravega razumevanja. Razumljiva in iztolmačljiva je bcseda le iz slovenščinc, ronek, breg v gori, obronek položina v po? bočju, obrončina, plevel, ki raste po njivah v obronkih. Anagallis arvense, abranek — obronek — lcskov cvet, ki se obroni. Posebne preglavice pri tolmačenju besed ronk preučenim filologom de? la latinski glagol ronco, runcarc, 1. j. trebiti, črtati, runco, runcina t. j. rovnica, krčenica ali oplaznica, vrsta motike za kopanje po brego? vih. No, filologi so pričeli zidati pri strehi. Runcare je iz ronk in ne obratno ronk iz runcare, ki se pravi črtati po ronkih, obrezovati trte po ronkih, runco, — onis, je rovnica in 1 Glej moj članek Jadranski Al? manah za 1. 1922 str. 131 in 142. Tarn popravljam tiskovno hibo, moralo bi se glasiti: tener a ronco, zcm]jo držati v ronkih. Po Pleteršniku »ro? nee« viseea njiva ecc. Tarn je po? praviti tudi ruski ronitj perje misiti se (in nc misliti se). rončelica za kopanje in obrezova? nje po ronkih. Vse druge razlage izven iz glago? la roniti so smešne. (3d tcmeljnega pomena ronk breg v pobočju gore sploh, nastal je pomen nograd v bregu; iz te besede storil je latinec runcare, črtati breg in runco ,rovnica. Slovar pozne la? tinščine Ducange tolmaei: Runcare enim Latinis est purgare agrum sen? tibus quae Roncus vocant Galli t. j. Latincem je runcare čistiti njivo dračja, koje Francozi (Galli) imc? nujejo ronce. Ducangc prav tolma? či temcljni pojem runcare za či? stiti dračje, sprva porasteni breg, pozneje črtati sploh, a izvaja na? pačno, da runcare prihaja iz besede roncc, bodeča rastlina. Ducange na? vaja tudi rancora pri Longobardih, t. j. vrsta vojaškcga zakrivljcnega noža. Roncare pa mu je konečno extirpare, toraj točno krčiti. V srednjeveški latinščini nahajamo »Liceat silva runcare«, dovoljeno je gozd skrčiti (Saalbuch, Steirmark, Muchar). Ducange poleg tega razlaga ron? co tudi za »pot brez izhoda« zagata. V Florenci se nahaja v delu na le? vem bregu reke Arno, Via del Ron? co t. j. v bregu stranska ulica iz Via Romano v krasni park Boboli. Videti jc na prvi pogled, kako se je pomen zagata razvil iz pomena »pot brez izhoda«. Da je temeljni pojem ronk?breg, kažejo tudi ncmška dija? lektična, krajevna imena. Schmel? lerjev bavarski slovar ima der Rang, Der Rangen, Rank, Ranken — fortlaufender Bergabhang t. j. viseče pobočje. Renkbeer — Him? beere, malina, ki naravnost kaže na francosko lonce t. j. dračje, ki ra? ste po ronkih. Gartner ima za latin? sko ronc, renk — ozek breg, schma? ler Abhang. Slovenska krajevna imena ronk so vsa dosledno pomena breg v hribu. Stckarjevi ronki nad Ka? kenco, Runčič nad Šeednom, Štever? jan, Rončiči pod Mrzlim vrhom nad Volarji. Ronk pod Gorcnjo ("hiar? bolo v Trstu. Ronco pa je tudi pod Sasso di mezzodi, sedaj lep gozdnat breg nad Cortina d' Ampezzo. Ron" je v skupini Sclla v Dolomi? tih. Rangen ie pri Kufsteinu na se? vernem Tirolskem. V skupini Ada? mello je šestkrat Ronco, sedem? krat Rocna, trikrat Ronchina. Slo? venski predlog je še ohranjen v besedi »Naroncis« v Trcesimi. Roncs — altura in parte boschiva, vrh deloma gozdnat, ravnotam. (Dalje prih.) *noP!SKA STK'AZ.A Stran 5. Dijaški vestnik. Na goriških ljudskih šolah prične rcdni šolski pouk v četrtek dne 16. septembra. Dijakom srednješolcem. 1. Sprejčmni in ponavljalni izpiti za /. razred goriskih. srednjih šol (gimnazije, rcalke in komplemen* tarne sole) se prično v torek 21. septembra t. 1. ob 9. uri. Kdor po* laga prvič sprejemne izpite, je mo* ral vložiti tozadevno prošnjo s predpisanimi prilogami do 10. sep* tembra; kdor je ta rok zamudil, naj nemudoma predloži" ravnatelj* stvu sole prošnjo z vsemi doku? menti (krstni list, spričevalo o osebni istovctnosti s sliko, spriče? valo o cepljcnju koz, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo o bivališču starišev). Dijakom, ki so v juliju padli iz kakega predmeta, ni treba vlatfati nobene prošnje; zadostuje, da se javijo na dan izpitov. Na gimnaziji se bodo vršili izpiti za sprejem v I. razred v sledečem redu: 21. septembra matematika, 22. septembra diktat in risanje, 23. in 24. ustmeni izpiti, 25. prova integrativa. Na komplementarni soli: 21. septembra matematika, 22. septembra diktat in risanje, 23. septembra ustmeni izpiti. . 2. Izpiti za vse druge razrede omenjenih sol prieno istotako 21. septembra. 3. Vpisovanje. Rok za vpisovanje traja letos od 10. septembra do 3. oktobra. Dijaki, ki so že obiskovali kak razred imenovanih šol, naj poš? ljejo na Ravnateljstvo sole: 1. prošnjo na nekolkovancm papirju in 2. spričevalo o bivališču starišev (certificato di residenza dei genito* ri). Dijaki pa, ki na novo vstopijo v solo, to so predvsem oni, ki želijo vstopiti v I, razred, naj vložijo 1. prošnjo na kolkovanem papirju za 2 L, sopodpisano od očeta oz. po* stavnega namestnika, 2. diplomo sprejemnih iznitov in 3. spričevalo o bivulišču starišev, ki ga dobe na županstvu. Kdor ima še položiti sprcjemni ali kak ponavljalni izpit, bo vložil rošnjo s prilogo po dovr* šenem izpitu. 4. Šolske pristojbinc. Vseh šol* skih pristojbin so oproščeni a) voj* ne sirote; b) sinovi vojnih invali? dov in c) oni dijaki, ki dokažejo, da njihovi stariši bivajo v sledeeih političnih okrajih: v goriškem, gra? diščanskem, idrijskem in postojn* skem ter v pokrajinah Istre, Reke in Zadra. Dijaki iz drugih politic? nih okraiev in pokrajin morajo plačati vpisnino, šolnino in pristoj* bino za telovadbo. 5. Začetek redneüa pouka na sredniih šolah bo v sredo 6. t>kto; bra t. I Frančlškov evangeMj. Letos se po vsej Italiji priprav* ljajo slovesni dncvi, da se ljudstvo spomni na asiškega ubožca, ki ga danes že skoraj ne pozna vee. Tudi v Gorici se bodo začetkom prihodnjega meseca vršile spomin? ske svečanosti na cast temu velike? mu svetniku in ubožcu. Mimogrede naj bo dovoljeno omeniti, da se tu- di goriška »Mladika« pripravlja na dostojno proslavo sv. Frančiška, ki je skupna last vsega krščanskega sveta, zlasti še zatiranih in poniza? nih. Evangelij sv. Frančiška Asiške* ga o radovoljnem uboštvu, Ijubezni do Boga in bližnjika in o veselem prenašanju vseh bridkosti je ozdra* vil rane njegovih sodobnikov. O, kakšen pomen bi njegov evangdij imel danes. Čujte, kako lepo oiše o tern pomemu dr. Ušeničnik v zadnji štcvilki »Socialne misli«: Tudi našo dobo označujeta po? hlep in napuh. V kapitalizmu se je pohlep tako rekoč vtelesil, v impe? rializmu in nacionalizmu deluje po* leg pohlepa še silen napuh. A tudi v nezadovoljstvu in gncvu mas je dosti pohlepa. Vnanje socialne re? forme so potrebne, posebno zato, ker bodo vedno ljudje, ki jih more od zla zadržavati le pretnja in sila zakonov. Vendar vnanje retormc ne bodo prineslc obetanc blaginje in sreče, če se ne bo obenem izvr? šila vsaj pri večini notranja refor? ma src. Posamezniki in narodi mo* rajo zopct doumeti pomen in na? men zcmcljskih dobrin, namen proizvajanja in bogastva, pomen organizacije dela. Zavedati se mo? rajo, da mora bogastvo in vsa proizvodnja služiti vsem, da ;nora* jo biti dclavci in delodajavci le iz? vrševavci te službe. Če se bodo te? ga zavedeli, bo ta zavest ustvarila tudi primernc vnanje oblikc. Prav tako se morajo posamezniki in na? rodi zavedeti vesoljnc zapovedi ljubezni in bratstva vseh. Tudi ta zavest se bo izrazila v novih, sreč? nejših narodnih in mednarodnih odnosih. Veselie naj zopet vlada na svetu! A tudi resničnemu vese? Iju so viri le v notrini. Za to notra? nio rcformo src pa ni silnejše mo? ei, kakor je evangelij, in sicer evan? gelij, kakor ga je v sebi doživel in s svojim živlienjem drugim ozna? njal sv. Franeišek. Komu se bo zdelo, da je utopija govoriti o takšni reformi. Drugi bo menil, da bi mogcl izvesti takšno | reformo le nov svetnik. ki bi prišcl j med nas in bi obnovil Frančiškove? ¦ ga duha. Bog nam dai takšnega svetnika, a nespamet bi bila, če bi dotlej roke križem držali, češ saj sami ničcsar nc zmoremo. Svetnika že imamo, saj skozi vsa stoletja /ivo sije podoba sv. Frančiška. Tu? di njegovega duha poznamo in mo? či tcr načela takšne reforme. Treba je le, da vsak pri sebi začne in da zanese tega duha tudi med svoje. Tako bo prcvzela obnova širše in širše kroge in čez kaj let se bo družba zavedela, da je postala dru- gaena. In čc se tega tudi ne bi za? vedela — morda jc še bolje tako — drugačna bo, drugačni nagibi bodo vodili nje delovanje in samo po sebi se ji bo zdelo umljivo, če se bo novo življcnjc skušalo izraziti tudi v novih oblikah. Zlasti tretji red, če bi ga prav doumeli in v življenju izvedli, bi imel pri takšni reformi veliko na* logo. Silno značilno je, da si tudi protestantje žele Frančiškovega du? ha. Tudi protestantje si zelc nek'ij takega, kakor ie tretij red sv. Fran? čiška_. ki »naj bi v naši mamoni? stični dobi oznanjal krščansko u* boštvo v naši spolno tako raz? brzdani dobi kršeansko čistost in v naši nacionalistieno razpaljeni dobi krščansko miroljubnost in spravljivost«. Na stokholmski med? verski konferenci je francoski hu* genot Wilfred Monod navdušeno vzkliknil: »Naj bi duh sv. Franči* ška še enkrat navdihnil apostolc kakega tretjega reda, da bi ozna? njali duhoven, socialen in eticen evangelij in rešili svet nove kata? strofe!« Pleši, pleši, črni kos... Nekdo nam piše: V par številkah »Edinosti« se že vežejo otrobi o plesu. Uredništvo, v katerem menda ne sede sami mla? diči, marveč so tarn gotovo resni ljudje, smatra tisto pisarjenje kar za »anketo«. Šlo bi še, če bi izvaja? nja imela kaj resnega zrna, toda človek dobi vtis, ko prebere one vrste, da pišejo ljudje, ki so dosti plesali in se zdaj zagovarjajo kar pred vso javnostjo. Izvajanja teh piscev, — vmes je celo neki pl. — sc» zde kakor mehurčki, ki jih ni? kjer ne mores otipati. Iz vsega se da razbrati to?le: ples je zdravju toliko skodljiv kot kak drug sport, denarja se zapravi na plesih mor* da samo toliko kot kjc drugjc in slednjie nemoralen je plcs toliko kot, če se sicer srečata dva mlada človeka obojih spolov. Tako je to* rej slovenski narod po dolgih letih zvedel iz »Edinosti«, da kdor ne pleše je skopuh. živčno bolan elo* vek in menda celo proti omiki. Stari ljudje in starši imamo pa tudile nekaj skušenj. Ni nam po* treba učeno in na dolgo razlagati, da vrtcnje okrog svoje osi nie hu? dega ni. Tudi to vemo, da so Izrael? ei plesali okoli skrinje zaveze. Ples sam na sebi (namreč gibi telesa) je celo dober, da postane telo okret? nejše. Toda takih ncdolžnih plesov, vsaj kjer plešc napol zrela mladina moderne afrikanske plese v tesnem objetju, pa prav gotovo ni. In take plese danes vsak resen človek, ki mu je kaj na zdravem rodu, prav gotovo obsoja. Največ razbrzdano* sti se zgodi po plesiščih ali plesnih dvoranah, kjer se mladini vžiga j spolna sla. Ples je zato najbližja ; priložnost. r!\> bodo gotovo prizna* ; li tudi častiti dopisniki »Edinosti« ali pa sami sebi lazejo. Plcs sam na sebi pa, tudi mi »filistri« to vemo, šc ni grešen. Lahko bi o tem še dolgo razmotrivali, pa hi nas go? tovo urednik ustavil. Zdravju škodljiv? No, na to se I pa da različno odvrniti. Prej da kot | ne. To pa zato, ker razgret plesavec i ali plesavka nc bo razmišljala. ko* ! liko stopinj Celzija ima po silnem S vrtenju, marveč ji je le na mari, ! kako sc bi bolj omamljivo in očar* ljivo pokazala svojemu drugu ali on svoji družici. Sicer ja pa ne* varnost za zdravjc pač oidvisna tu* di od tclesne odpornosti. Dejstvo je pa le, da se na prašnih plesiščih ne pazi na malcnkost — na zdrav* ie. Zakav pa naj se dopisniki, če nečejo verjeti, sami vprašajo. Tudi denar se ne zapravlja! Ta je tudi bosa. Stuhtal jo jc pač mest? ni gospodek, ki mu je vse eno ali zapravi svoje lirce tu ali tarn. Naj bi šel pa povprašat med liudstvo, kakšni križi in kregi so v hiši, ko hočc hčerka imcti kaj no? vega za nase in še par lir za v tor* bico! Ali ne veste, da je danes na kmetih že 10 lir velik denar? Ve* mo, tudi starši radi dajo nekaj svojim otrokom za zabavo in raz? vedrilo po težkem tedenskem de* lu. Toda za bolj pametno in bolj pošteno! In take se nc manjka. Ko* liko lepih društvenih prireditev imamo! Seveda, kdor hočc »heca in flirta«, so mu predolgočasne in prencumne. Skušnja uči. teorija in prazno razlaganje nas tu ne briga, da ie ples dokaj zla že prizadjal našemu narodu. Zato smo proti njemu in proti takim »anketam«, ki nie drugega ne obrode, kot le zme* dejo možgane mladim braveem. Saj tisti ples, ki ga morda ta ali oni v zaprtih dvoranah in zaključenih družbah še toliko ne obsoja, se bo itak zvršil tudi brez tratenja dra* gocenega prostora po javnih glasi* lih. Teorije pa spadajo v revijo. Eno pa si dovoljujem svetovati »Edinosti«, če že ncče iz opisanih praktičnih razlogov biti načeloma proti plesu kot je »Straža«, naj vsaj ne pušča teoretizirati po svo* jem papiriu in mešati možgan. Sa[ nam iih drugo gor je dovolj! Pozdra^ri fantov-vojakov. Pismo »Straži«. Dragi čitatelji »Straže«! Kakor se mogoče še spominjate, ste čitali pred mescci pozdrave fi? hančnih stražnikov iz Rima. Od takrat pa do danes kaka spremem? ba! Takrat nas je bilo skupaj pet? najst Slovencev, prijateljev. bra* tov. Takrat, ko smo bili skupai v claljnem »Večncm mestu«, čcprav daleč od doma, se nam je zdelo, da smo doma, ker smo bili skupaj; danes pa sino raztreseni po vsej severni Italiji, vsak v svojem kotii, eden od drugega. Razpršili smo se: V Circolo Va* rese so šli: Černe Franc, Pisk Ru* dolf in Pisk Valentin; v Trst so šli: Terčič Marij, Tinta Kristjan, Zni* darčič Anton in Zucchiatti Ger* man: Sedevčič Franc in Sbogär Stantslav v Meran; Drašček Aloj* zij v Bologno; Maurič Emil v Co* mo; Reslusnik Karl v Volosko; Su* lie Anton v Postojno. Le Carlovini Mihael in jaz Krivec Franc sva sku* paj v isti brigati, tu na severu. na švicarski meji. Obdajajo naju skal* ne snežene gore. Po ozki dolinici ttče šumna rcčica Mera. Sva prav na meji in straživa žično mrežo, ki loči Italijo od Švice. Noči so tu mrzle; zrak je izvrsten; kmalu bo snega dovolj. Dobila sva tu šc dva Slovenca: Veluščeka Angela in Ža«= garja Benjamina; prvi je iz Gorice, drugi Istrijan. — V upanju, da bo* va kmalu dobila dopust, in bova vi* dela drage starše in priiatelje, sr& no pozdravljava vse čitatelje »Stra* že«. — Krivec Franc in Carlovini Mihael, Dogana Villa di Chiaven* na, Sondrio. Preklic.^) Podpisana preklieujem vse žalji« ve besede, ki sem jih izrekla proti časti Jožefe Baštjančičeve od pok. Leopolda in Valerije Baštjančič pok. Leopolda iz Solkana št. 101, katere poznam kot značajne in po* štene ženskc. Belinger Ursula — Solkan. G. 14. 9. 1926. I Poslano*) I ZAHVALA. : Gospodu Avgustu Ravniku, gen. zastopniku ZAVAROVALNICE ! L' UNION v GORICI, VIA BAR* | ZELLINI 2, in zastopniku g. Fran* | cu Kogoju v Trnovem se spodaj : podpisani zahvaljujem za točno in | kulantno izplačilo odškodnine za ¦ moja vsled požara v Knežaku 20. 1 avgusta t. 1. poškodovana poslopja j in vsakemu toplo priporočam za* i varovahiico L' Union. , Knežak št. 14, dne 9. sept. 1926. ! Jožef Milavec. Izjava.^) j Podpisana preklicuje kot neres* i niene vse obdolžitve izrečene v Če* i povanu napram raznim ljudem glc* { de g. Roze Bremec por. Kobau in j gdč. Angele Bremec v Trstu ter se t iima zahvaljuje, da sta odstopili od j kazenske tožbe. I Cepovan, dne 11. 9. 1926. Marija Medved št. 59 *) 7x\ clanke pod tun nnslovcm odgovarja I urednistvo samo v toliko, kolikor zahteva j zaknn. ZAHVALA. Tem potom se podpisana toplo za* hvaljujem g. Drag. Starcu, glavnemu zastopniku zavnrovalnice »La Fon* diaria« v Barkovljah, kakor tudi krr.* jcvncmu zastopniku g. lg. Pisku, na Pečinah, za točno in k-.ilantno izpla? j čilo požarne škodc, ki jo jc požar ! vsled strele pov/rocil na mojem po* j slopju. , Priporočarn ta zavarovalni zavod I vsem. ki se mislijo ali hočejo zava* rovati. kot najboljši. Na Ponikvah?Rute, 3. sept. 1926. Marija Lapanja. Darujfe za sklad „OopišhB Straže"! Stran 6. »OORISKA STRATA« Listnica Kmečke=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. Šturm Marija, Kožbuna 13: Po= sredovali smo v Vaši pokojninski zadcvi. Je malo upanja, da Vam bo priznana pokojnina. Če prejme* tc odklonilni odlok ministrstva, mo? rŠte tekom 90 dni vložiti rekurz. 2. Kralj Silvester, Gorenja vas s Kanal: Ztflasite se ob priliki v taj* ništvu. Potrebujemo podatke, ki nara jih moratc dati ustmeno in osebno. 3. Remec Ant., Šempas 68: Po* novno smo posrcdovali v Vaši za? devi. Upamo, da bo v kratkcm ugodno rešena. Potreben je še nek odgovor vojneöa ministrstva. 4. Kcin /., Via officine St. 28: Mi* nistrstvo jc že 6. marca 1926 po* slalo na finančno intendanco v Vid* mu Vašo pokojninsko knjižico. Če niste še prejeli denarja, bt> treba za izplačilo posredovati pri financi v Vidmu. 5. Blagonja Franč., Vel. 'Zablje: Vaša pokojninska prošnja bo v kratkem u^odno rešena. 6. Tratnik Marija, Idrsko 81: Upati je, da bo Vašu prošnja v kratkem u^odno rešcna. 7. Bitcžnik Josip, St. Vid 85: Ko imate dru^jo opravilo v Gorici, zglasite se tudi v tajništvu zaradi Vaše pokojninske prošnje. 8. Peljknn Nik., Ship Vip. 22: Prošnja K. A. sc nahaja v pregledu. Že večkrat je pokojninska komsija zahtevala od županstva v Podkraju potrebnc dokumente. 2u.panstvo do danes ni še odposlalo zahtevanih dokumentov. Podrezajte torej sami pri županstvu v Podkraju, da od* pošlje čimprej zahtevane doku* mente. 9. Bajt Antonija, Števerjan 117: Vaša prošnja je v pregledu. Manj* kata pa še dva dokumenta in sicer: a) potrdilo o italijanskem držav? ljanstvu, ki mora biti overovljeno po podprcfekturi v Gorici; b) izkaz o mrtvaškem ogledu pokojnega itioža. 10. Dr. Mšč., Solkan, št. 61: O priliki z<4lasite se v tajništvu. 11. Kravos Anton, Skrilje 46: Vam jc bila pokojninska prošnja odbita. Ko prejmcte negativni od* lok, morale rekurirati tekom 90 dni. 12. Klinec Dominik, Vipolže št. 33: Z^lasite se čimprcj v tajništvu zaradi Vase pokojninske prošnje. 13. Doljak Marija, Kromberg št. 72: Vaša pokojninska prošnja bo v kratkem revšena. 14. Plesničar Štefanija, Voglarje 37: Zglasite se radi Vaše pokojnin« ske prošnje ob priliki v tajništvu. Tajništvo. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. Ljudska posojilnica v Drežnici 50 L; p. n. Kmečka posojilnica v Cer* knem 100 L; p. n. Ivan Franke, župnik na Vo^rskem 20 L. — Srčna hvala! " % Izjava. Naprošeni rade volje potrjuje- mo, da dopisa »iz Breginja« z dne 1. sept. št. 56 »Gor. Str.«, kjer je bilo nisano, kako so postopali tarn? kajšnji mešetarji s senoni za voja* ke, ni spisal g. župnik Ivan Štolfa in da ni bil z istim dopisom v no* beni zvezi. Uredništvo. ZELO RODOVITNO KMETIJO čez 11 oralov zemlje, 6 travnikov, 3 (jozdi, 12 zclo rodovitnih njiv, sa* dovnjak, hiša, hlev, vodnjak, zdrava krasna lej^a, pol lire do fare, cno uro do železniške postaje, proda Koro* sec, Rimske toplice, Slovenija, Jugo« slaviia. Cena z inventarjem samo Lit 16.000 (šcstnajsttisoe). Naseli se lahko takoj. Zaslužka veliko. Kup* nine ni treba takoj plačati. SEMENSKI KROMPIR. Podpisana sprejema prednaročila na nemški najzgodnejši in jugoslos vanski krompjr vrste »Oleida« in »Rožnik«. Pozivljamo vse zadruge in zaseb* nike, da nam sporočijo čimprcj pi^ smeno ali ustmcno, koliko scmen? skega krompirja ene ali dru^e vr* ste bodo potrebovali. Posebno opo* zarjamo na nemški najzgodnejši krompir, katere^ja bo na razpolago le manjša količina in ki se bo uvozil že letošnjo jesen. Upoštevala se bo* do samo ona naročila, ki prispejo pravočasno, zato nc zakasnitc z na- ročbo. Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 37. Ugodna prilika! V zapadnih Br* dih se radi izselitvc proda ali odda v najem hiša z vsomi potrebnimi prostori ter s štirimi obrti. Zemlji? šča nad 35 njiv. Pogoji zelo u^odni. Več pove uprava »Gor. Straže«. 23sletni mladenič poštenih star^ šev, išče stalnega dela v kaki za* logi, knjigarni ali kjerkoli. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. :: STAROZNANA TVRDKA :: ! EMILIO WOKULAT & C. i Gorica, Corso V. E. št. 7. in vogal | via Barzellini, j priporoča svoje najboljše FOTOGRAFSKE APARATE J vsakc velikosti in vsake cene ter vso pripa- I dajočo pripravo na debelo in drobno. i Zdrsunili za zobe in usta Dp. L03Z K1IBHEE sprejema vse dni v tsdnu v Gorki, na Travnifcu žt. 20 ob Gobotab in d edel jab pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. V Mariboru je na prodaj radi bolezni lastnika zclo dobro vpelja* na vrtnarija na zclo prometnem kraju. — Naslov in podatki ge do= bijo pri Troha, Maribor, Slovenska ulica št. 2 (SHS). Služkinjo, pridno, pošteno, ki ima vesel jc do otrok in ki je že slu* žila, spreime boljša družina v me* stu. Plača dobra. Naslov pove upravništvo. Zgubljeno s najdeno. Dne 14. 8. 1926 je našla neka oseba ženski jo* pič in sicer od Mosta pri Pevmi za Sočo do Solkana. Kdor ßa je izgu- bil, naj se oglasi pri upravi »Gori* ške Straže«. Neka oseba je zgubila v soboto, dne 11. t. m. veejo svoto denarja z denarnico vred in sicer od Placu* te do Solkana. Pošten najditelj je naprošen, da jo odda v upravi »Go* riške Straže«, kjer prejme postavno na^rado. RAZPIS ZDRAVNIŠKE SLUŽBE zdravniškega konzorcija Černiče. Se daje na znanje, da zdravniški konzorcij Černiče, Ozeljan, Šem* pas, Osek, Gojače in Vrtovin, raz= pisuje službo zdravnika. Čas za vlaüanjc prošeni poteče z dnem 11. 10/1926. Letna plača L 9.000, več 800 L kot zdravstvenemu upravitelju, 3.000 L na leto kot odškodnina za prcva* žanje (če s konjem, avtomobilom), če s kolesom L 1000 na leto, izven teüa obe draginski dokladi. Prošnja mora biti spisana na kol? kovanem papirju od 2 L in mora biti opremljena s sledeeimi listina* mi, ki morajo biti postavno potr* jene: 1. italijansko državljanstvo: 2. krstni list; 3. družinski list; 4. spričevalo lepega vedenja; 5. potv= dilo vpisa v zdravniški red; 6. spri? eevalo, ki izkazuje sposobnost v iz* vrševanju poklica v originalu ali prepisu potrjenem od strani notar? ia; 7. diploma dovršene šole v ori* ginalu ali prepisu potrjenem od strani notarja; 8. spričevalo, da ie bil prosilec že zaposlen najmanj eno leto v kaki bolnišnici ali da je že služboval kot notranji občinski zdravnik, v ori.Ljinalu ali prepisn potrjenem od strani notarja; 9. zdravniško sprieevalo; 10. potrdilo, da se je plaeala pristojbina L 50.10. — Listine pod št. 1, 4 in 9 ne smejo biti starejšc kot tri mesece. Na* tančna pojasnila daie občinski urad v Črničah. Črniee, dnc 10. 9. 1926. Tajnik: Dr. Jasnič Alojzij. Predsednik: Volčič Ivan. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sednj Corso Verdi 36. Lastnik se jc specializira! na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — KRTove KOŽE kupujem Pasti in poduk na vprašanja W. WENDSPACH GORICA, VIA CARDUCCI 6 Radi selitve prodam, posamezno ali skupno in po nizki ceni 30 so* dov po približno 7 hl in 30 sodčkov po 3, 2, 1 hl in po 50 litrov. Ugodna prilika. Benoni Guerra, Via Trieste 64, Gorica. GOSTILNIČARJI! Kmetijsko društvo v Vipavi razprodaja iz svoje zaloge pristno vipavsko vino. Specialitete: Renski rizlin^, zelen -------Podružnica v Idriji.-------j Röntgenologicni zavod I za zdravljenje in diaj?nostiko ppimopija Qi IU FISH! j 3 GORICI, CflSSÜ WITT. EM. III. lt. H j SFHEJEM8 OB 9-1Z IS 2 - * ' Pozor hpopi, šiuilje! Krojna sola, Ljubljana, Stari trg št. 19. Ravnatelj Fr. Potočnik, iz* vedenec mednarodne Rimske raz* stave, diplomiran z zlato kolajno in imenovan za profesorja kroja v Italiji. Špecialen slovenski tečaj moške* ga in damskega krojenja za Slovens ce v zasedenem ozemlju. Vsak kro* jae, šivilja in nesivilja ima priliko se točno po vsaki podobi v mod* nem listu na vsako mero naučiti krojenja po lahko razumljivem si* stemu, ki je preizkušcn v Angliji, Franciji, Ncmciji in na mednarod* ni Rimski razstavi. Otvoritev teca* ja bo 15. septembra. Krojna sola preskrbi učencem hrano in stanovanje po ugodni ce* ni. Izdaja slovenskih modnih listov, cena polletno Din 120.—. Ob za* ključku tečaja ima vsak učenec pri? Hko delati rjsbe za mednarodno razstavo in dobi po možnosti, tudi rimsko diplomo. Informacije in vprasanja direktno na gorenji na* slov. Sprieevala, ki jih izdaja omenje* no ueilišče imajo polno veliavo tudi v Italiji. Za učence, ki ne morejo priti v Ljubljano. tečaj potom pošte s slos venskim učnim zvezkom. Lloyd Sabaudo. Prihodiije vožnje: v Severno Atneriko: »Conte Biancaraano« 24. 9. 1926. »Conte Rosso« 12. 10. 1926. iz Genov« v Njujork v 9. dne}?; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 17. 9. 1926. »Principe d' Udine« 24. 9. 1926. »Conte Verde« 2. 10. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13]/2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 30. 9. 1926. Informacije daje in sprejema prea- n«:fočila na vozne listke zastopnik f. Rosich. Gortets, Via Contavalle St. 4. Teod. Hribar (nasi.) - QoHca CORSO VERDB 32 - - (hisst Cenir. Posvh) VcHbB zbIoqb Müm piatnü iz znons tmm Hsgcnnhafi S Hoymann, ssano- wstno blBoci za pors^nce ksHor t'^i UElilia i^irs m&w in žensfe mUi. Bflago solidno! Cene ^ntes*n®L PO QRUZNICA Ljobljonske Mitne banhB i iePil Corso Verdi „Trfj©vs»k:I J^oira" Telefon številka 50 Brrojavni naslov: Ljubljanska banka DCin!b^,mo!w) CGIltrOlQ LjÜdLjhNh Din. icaooo1ooü Podružnice : Brcžicc, Celje, Črnomclj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Legatee. Vloge na knjižice po 4% Vloge w tekočcm računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali baneni posli.