pofrainA piAčAnA v Gorovmi
e
e
s:
potAMeznA {icvuka nAne f-oio
LETO V.
LJUBLJANA, PETEK DNE 7. FEBRUARJA 1941.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — PoSt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 6. m——mm
Na skupno delo!
Živimo brezdvomno v veliki dobi. Velike bo zato naše naloge. Ce jih hočemo kpolniti, je treba nenehoma delati, pri (Sem pa moramo pozabiti na različne osebnostne malenkosti in jih podrediti skupnim koristim.
V času velikih borb narodov za biti ali ne biti moramo Slovenci, ki živimo na tako zelo izpostavljenem koščku zemeljske •ble, še prav posebno delati v gorenjem pravcu. Malo nas je, med najmanjše narode sveta spadamo. Zato je za nas vse v teh časih še prav posebej največja zapoved, da strnemo svoje moči za našo narodno celoto in da njenim koristim podredimo svoje koristi.
Zveza združenih delavoev je ves čas svojega obstanka v svojem delu sledila tej misli. Združevala je slovensko delavstvo v stanovsko skupnost, tanovsko skupnost pa je učlenjala v službo narodne celote. Pri vseh svojih prizadevanjih smo bili zato v •stri borbi proti nekaterim pojavom na-iega javnega življenja, ki niso zrastli iz naših domačih prilik in zato tudi niso bili aam v korist. Zavračali smo iz Nemčije avoženi kompromisarski in našemu narodnemu duhu tuj krščanski socializem, zla-•ti pa smo z vso doslednostjo povsod pobijali komunistične prevratne utopije.
Pretečeno nedeljo je imel politični vodja slovenskega naroda dr. Franc Kulovec v Celju zanimiv govor o smernicah dela v našem javnem življenju. Vseskozi se skladajo s smernicami našega po-kreta. G. predsednik je povdaril sledečo misel:
»Ni sedaj čas, da se stranke med seboj prepirajo in razpravljajo pred javnostjo majhne osebne ali druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. — Ko poživljam k pomirje-nju in ko opozarjam vse one izven našega tabora, da se dvignejo nad vsakdanjost, vem, da je pri nas peščica ljudi, ki dela proti občim interesom, in ki stoji pod tujim vodstvom in sledi tujim ciljem, to so levičarsko ■ s ni e r j e n i elementi, ki predstavljajo pogibel za naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo iz g na} a elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja!«
Kar je narodu tujega in narod sovraži, je treba neizprosno pobijati. Ce ne gre drugače, se je zločincev treba obvarovati ♦udi z močno roko. Kar je drugače radi raznih odtenkov v mišljenju doslej hodilo avoja pota, ki sicer niso povsem koristna to more nazaj v narodno skupnost, če se odpove razdiranju in svoje ustvarjajoče »ile posveti v discipliniranosti trdni graditvi naše narodne skupnosti.
Zveza združenih delavcev nikoli ni poznala osebnih zamer in se zato tudi nikoli ni zgubljala v nevažnih zadevicah. Opeto-vano je nasprotno preko vseh trenj vabila tudi tiste, ki so nas obmetavali z najrazličnejšimi očitki, na skupno stanovsko in narodno delo. Se nedavno smo dovolj razločno tudi v našem glasilu ponovno povedali, da so vrata pri nas za vsakogar, ki je dobre volje, odprta na stežaj. Hočemo takO' zvesti svoji preteklosti za izpolnitev težkih nalog sedanjosti slediti svojemu ustvarjajočemu programu. V disciplini in slogi hočemo delati za lepšo bodočnost sTojega stanu. Vabimo vse druge dobro misleče, da s skupnimi močmi moremo tem popolneje služiti koristim vsega naroda.
Komur narod ni prazna beseda, in kdor ne išče samo svojih koristi, bo zato v delavskem stanu sledil našemu delu in programu ter pozivu našega političnega predstavnika.
Majšpcpg
• • •
Majšperg je manjši kraj na Štajerskem. Občina šteje nekaj nad 2.000 prebivalcev. Je to reven kraj s skoro samimi malimi posestniki in kočarji, ki jih zemlja sama ne more preživljati.
REVNI NA SVOBODNI ZEMLJI
Krajev, kakor je ta, je v Sloveniji še celo vrsto. Tudi tam živijo ljudje v najbolj skromnih razmerah in v pomanjkanju. Za nas to pravzaprav ni nič novega. Toliko je tega, da o tem ni treba še posebej pisati. Tudi Maj-šperga bi tako ne omenjali, če ne bi bile tam posebne prilike, ki jih je v ta kraj prinesla industrija.
Čeprav revni in siromašni so ljudje pred leti v Majšpergu živeli več ali manj zadovoljno. S skrajno varčnostjo so ostajali na svojem koščku zemlje svoji gospodarji. Nihče jim ni ukazoval ure prihoda in odhoda na delo, nihče ni izrabljal njihove delovne sile v protislovju z obstoječimi zakoni in tudi z božjim pravom. Toda prišlo je drugače.
LEPI TODA PRAZNI UPI
V Majšperg se je naselila industrija. Pred leti so zgradili tovarno »Strojil« in »Vunateks«. Lastnica tega podjetja z večino deležev je neka češka Nemkinja Kubricht Marija. Podjetje zaposluje danes nekaj nad 300 delavcev. Tovarna sama je v srečnem polo žaju, da ne čuti nobenega pomanjkanja surovin in zaposluje delavstvo stalno v več izmenah. Lastnica se je pred kratkim hvalila, da ima zalog za cela tri leta naprej in da bo obrat še povečala.
Ko je tovarna začela graditi svoje objekte, je prebivalstvo ta dogodek pozdravilo z veseljem. Slovenski delavec v svojem bistvu ni razredno bojen, ni sovražnik kapitala. Ve, da mu morda izraba tega kapitala more ustvariti le boljše življenjske pogoje. Seveda mora imeti lastnik kapitala tudi čut za pravičnost in odgovornost za delavstvo, ki svoje sile kapitalu posodi v delo. Majšperčani v svoji poltenosti o tem niso dvomili in so zato z veseljem pozdravljali prihod industrije v svoj rodni kraj.
BOGATA TOVARNA IN BREZPRAVNO DELAVSTVO
Lastništvo podjetja pa je s svojim načinom izrabljanja delovnih sil prineslo temu delavstvu pravo razočaranje. Dokler ni izšla uredba o minimalnih mezdah, so plačevali skoro po nič. Nizki režijski stroški in dobra konju-ktura je na trošek tega delavstva prinesla podjetju bajni razvoj in več milijonsko bogastvo. V svoji lasti ima danes velike komplekse slovenske zemlje, po kateri ima položenega 8 km običajnega železniškega tira za promet na tem ozemlju. Enako dolga je tudi napeljava lastne žične železnice. Podjetje ima lastno električno centralo, ves obrat je motoriziran. Tovarna je ra-stla in napredovala, podjetje je obogatelo, slovensko delavstvo pa je bilo iz dneva v dan bolj revno in brezpravno.
DELAVCI RUBIJO BOGATO PODJETJE
To delavstvo socialne zakonodaje ni poznalo in je tudi poznati smelo ni.
Sklonjeni pod trdo roko kapitala so si delavci večkrat skušali priboriti svoje pravice. Poskušali so organizirati strokovna društva, tovarna pa je vsak poizkus znala v kali zatreti. Vodje zapo-čete akcije za organiziranje so bili takoj odpuščeni. Kljub novi zvišani minimalni mezdi so delavci še v predlanskem letu zaslužili za 10 urno delo na dan po 15.— din. Plačani so bili tako po 1.50 din na uro. Za nadurno delo se jim niti na to sramotno plačo ni dajalo zakonitega 50% pribitka. Z mnogimi odpuščenimi delavci se je tovarna tožila do zadnje inštance. Tožbe je izgubila, izplačila je pa še vedno zadrževala. Iz tožene mezde so morali delavci iztirjavati z rubežnjo. Prišlo je do takih razburljivih scen ob teh ru-bežnih, da so morali prisotvovati orožniki. Podjetje pa tudi ni plačevalo bolniških tednov in si je tudi na ta način na škodo delavcev prihranilo lepe sto-tisočake.
TOVARNA IN SODNIJA
Posebno poglavlje tvorijo načini, kako se skuša pred sodiščem obiti zakon in delavce prikrajšati na njihovih pravicah. O tem bomo še podrobneje poročali v eni prihodnjih številk. Bil je primer, da sta dva delavca tožbo izgubila, ker je skoraj vse vodstvo tovarne in okoli 15 delavcev pričalo proti tema dvema tožnikoma. Začelo se je šušljati pozneje nekaj o tem pričevanju in sodišče je pretekli teden ponovno zaslišalo vse priče. Verjetno bo to drugo pričevanje z žarko lučjo osvetlilo pota, po katerih hodi vodstvo tovarne v Majšpergu.
PORAVNAVE, ODUPSTI IN OVADBE
Radi neznosnih razmer je preteklega leta delavstvo zopet poskusilo z organizacijo. Včlanilo se je v naši narodni organizaciji, v Zvezi združenih delavcev. Prišlo je do poravnalnih razprav, na katerih se je podjetje obvezalo, da bo plačevalo delavstvu zakonite mezde in bolniške tedne za tri leta nazaj in da zaradi teh zahtev ne bo odpuščen noben delavec. Pod pritiskom organizacije in zastopnika Delavske zbornice iz Maribora je tovarna sedaj začela izplačevati neizplačane terjatve. Kljub izidu poravnalnega postopka in obvezi s strani tovarne, da ne bo noben delavec odpuščen, je podjetje odpustilo okoli 40 delavcev. Državnemu tožilcu pa je bilo prijavljenih 22 delavcev, češ da niso bili upravičeni do bolniških tednov, da bi bili kaznovani radi zlorabe. Radi strahu pred nadalj-nimi odpusti in drugimi neprilikami mnogo delavcev zato še do danes ni dvignilo svojih zakonitih zneskov.
BOTRSTVA IN OBDARITVE
Podjetje je tekom časa znalo napraviti na vse strani najboljše stike ter je umelo prikazati svoje delovanje tako, kakor da so razmere tam naravnost zgledne. V dnevno časopisje je lansiralo od časa do časa pohvalne notice. Vodstvo je znalo upoštevati tok zunanjih prilik in je delalo vtis, kakor da podpira vse dobro v svojem kraju kar najbolj širokogrudno. Ga. Kub-richtova je šla celi vrsti otrok za bo-trico. Sem in tja so bile tudi dobrodelne obdaritvene prireditve. Odlične osebnosti v javnem življenju so bile o tej lepi strani majšperskih razmer (Nadal j. na 2. str. spodaj!)
Centralno tajništvo DZ razpada
Socialni tečaj DZ v Kamniku in Domžalali
Program tečajev je sledeč; 1. Socialna zakonodaja; 2. Naše strokovne organizacije; 3. Naš 'delavski stan; 4. Naša Delavska zbornica.
Ker je tečaj v organizatoričnem in strokovnem oziru nadvse važen in našim de-Ivacem nujno potreben, vabimo brez razlike vse delavstvo, da se tečaja udeleži.
V vrsto socialnih tečajev, ki jih zadnje čase prireja Delvaska zbornica po vseh večjih delavskih centrih Slovenije, je DZ ■vrstila za nedeljo, 9. februarja dopoldne tudi kraja Kamnik in Domžale.
V obeh krajih se bo tečaj pričel ob 8 zjutraj in bo trajal do opoldne, vršil se pa bo v Društvenem domu.
»Slovenski dom« z dne 28. t. m. je prinesel sledečo notico:
Belgrajska Delavska zbornica je predložila zanimiv predlog, ki se tiče ukinitve glavnega tajništva vseh delavskih zbornic. Zastopniki Belgraj-ske zbornice so mnenja, da Osrednje tajništvo ni izpolnilo nad, katere so vanj polagali, poleg tega pa je to tudi zelo draga naprava. Zavoljo tega bo belgrajska zbornica sklicala posebno izredno zasedanje in bo otem predlogu sklepala, najmanj pa misli izglasovati predlog, da na vsak način izstopi iz Osrednjega tajništva.
Centralno tajništvo delavskih zbornic je nekak posredni organ med posameznimi delavskimi zbornicami in med državno oblastjo. Centralno tajništvo je združevalo v sebi do nedavnega vse delavske zbornice v državi in skrbelo več ali manj za enotnost naše socialne zakonodaje. Odkar smo dobili samostojno Hrvatsko banovino, pa je Centralno tajništvo neprestano v krizi.
Pred letom dni smo že poročali, da se je delalo na njegovi preureditvi in da je bil takrat dosežen sporazum, da so v odboru te ustanove enako zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi. Vsaka narodnostna skupina bi morala imeti v njem po 4 člane. Sklepi bi morali biti sprejeti soglasno, da bi bili za včlanje-ie Delavske zbornice veljavni. Hrvaški ban je ta sporazum tudi podpisal, ni pa ga podpisal za ostali del države pristojni minister za socialno politiko.
Hrvatje so vstrajali na svojem in ko svojih predlogov oz. sporazuma niso mogli uresničiti, so s svojima Delavskima zbornicama v Zagrebu in Splitu iz Centralnega tajništva izstopili. Dohodki tega tajništva za njegovo vzdrževanje, pa tudi njegov pomen je bil s tem znatno okrnjen.
Centralno tajništvo delavskih zbornic je bilo, kakor pravi gornja notica »Slovenskega doma« za delavstvo zares draga ustanova. Delavske zbornice so morale za njegovo vzdrževanje prispevati po 8% celotnega svojega proračuna. Tako bi morala ljubljanska Delavska zbornica za tekoče leto za vzdrževaije tega aparata plačati cca 360. 000 din. Zdi se nam, da je to tudi za nas z ozirom na usluge, ki nam jih Centralno taništvo more dajati, veliko predraga ustanova.
Zadnja skupščina Delavske zbornice dne 14. XII. 1940 je v predvidevanju takega razvoja dogodkov v Centralnem tajništvu zato že v naprej pooblastila upravni odbor, da sme tudi ljubljanska Delavska zbornica iz Centralnega tajništva izstopiti, če bi to smatrala za potrebno. Zastopstvo slovenskega delavstva v Beogradu bi bilo seveda treba potem kako drugače uravnati. Hrvatje so i*. pr. sklenili, da bodo ustanovili v Beogradu svoje posebno referen-stvo.
Mi smo mnenja, da je neka skupna ustanova za vodstvo skupnih delavskih zadev v državi nujno potrebna. Mislimo pa tudi, da je treba to ustanovo poceniti in napraviti bolj prožno. Nekateri izražajo mnenje, da naj bi ta skupni urad imel troje pomožnih moči in sicer za vsako narodnost po enega u-radnika in eno pomožno moč. Ne vemo, kakb se bodo ta stvari praktično še razvijale . Tudi dosedaj še ni padel sklep upravnega odbora Delavske zbor nice za izstop iz Centralnega tajništva. Smatramo pa, da smo dolžni slovenskemu delavstvu to poročilo, predno se tudi pri nas odloči Delavska zbornica dokončno o tem važnem vprašanju.
Borba gradb. delavstva
V našem listu, kakor tudi v dnevnem časopisju je bilo že govora o našem sijajno uspelem shodu. Med govorniki pa smo pozabili omeniti tov. Urbanca, stoodstotnega gradbenega delavca, ki je v par besedah, s svojim energičnim nastopom podčrtal težave svojega stanu.
Sprejeta je bila tudi važna resolucija glede poslovanja Borz Dela, s katero naj bi se prepričalo merodajne kroge, da ta ustanova v današnjem ustroju ne ustreza svojemu namenu. Resolucija se glasi:
RESOLUCIJA
ki je bila sprejeta na shodu gradbenega delavstva ZZD dne 29. I. 1941 v dvorani Delrtvske zbornice v Ljubljani.
Gradbeno delavstvo zbrano na omenjenem shodu po pretresanju svojega gmotnega in socialnega položaja apelira na merodajne činitelje, da se zavzamejo za upravičene težnje tega delavstva, ki se nahaja zaradi splošnih težkih prilik brez dvoma v najtežjem položaju in je zato najbolj potrebno socialne zaščite. Predvsem je potrebno, da se izdajo nujno sledeči ukrepi:
1. Poslovanje pri podeljevanju brezposelnih podpor s strani Javne borze dela je treba nujno radi izjemnih razmer pospešiti in poenostaviti. Do sedaj se namreč brezposelnemu delavcu dostavlja formular za podporo šele 8 dni po prijavi. Ta postopek naj se spremeni v toliko, da ee formular izroči takoj ob prijavi in Javna borza dela naj pošilja vsakodnevno vse tega dne sprejete formularje na OUZD radi ugotovitve zavarovane dobe posameznega prosilca za poporo. Tudi OUZD naj vsakodnevno prejete formularje sproti rešuje, ter jih naj tudi vsakodnevn ovrača Javni borzi dela.
2. Brezposelna podpora naj se izplačuje v smislu čl. 81. Uredbe in sicer za vse tedne brezposelnosti. Izplačilo podpore za gotovo dobo brezposelnosti se mora izvršiti tudi takrat, ako je upravičenec pred izplačilom podpore bil ponovno zaposlen. Dogajajo se namreč primeri, da se rešitev glede podeljevanja podpare zavleče toliko časa, da je prosilec med tem že ponovno zaposlen in mu Javna borza dela izplačilo podpore ustavi, čeprav ni prejel toliko tedenskih obrokov podpore, kolikor tednov je bil brezposeln oz. čeprav morda ni prejel še nobene podpore za ves čas brezposelnosti.
3. Pri podeljevanju brezposelne podpore se mora vpoštevati čas, ki ga je prosilec prebil na orožnih vajah, kot zavarovana doba, ker orožne vaje po Uredbi ne prekinjajo članstva socialnega zavarovanja in s tem tudi ne pravic do vračunanja časa njihovega trajanja za prejemanje pripadajočih dajatev.
4. Predpisi, po katerih je brezposelna podpora z rodbinsko doklado enaka brez ozira na število nepreskrbljenih družinskih članov oz. otrok, naj se spremeni v toliko, da se rodbinska doklada razlikuje po številu otrok in s tem prepreči propadanje otrok brezposelnih delavcev v fizičnem in moralnem oziru. Rok za prejemanje štiritedenske podpore naj se zniža na 100 zavarovanih dni, delavec pa, ki ima 24 mesecev članstva naj dobiva glede
na izredne razmere tudi izredno, do 26 tednov podaljšano podporo.
5. Izplačevanje brezposelnih podpor naj se opravi na ta način, da se ob določenih dnevih v tednu na vidnem mestu nabije razglas, iz katerega so razvidna imena prosilcev in dnevi tekom katerih naj se zglasijo radi izplačila podpore, istočasno pa obvestiti vsakega posameznika pismeno.
6. Pri prvem izplačilu brezposelne podpore naj se izplača toliko tedenskih obrokov podpore, kolikor tednov je upravičenec že brezposeln, oziroma naj se pripadajoča podpora izplača naenkrat v tolikih obrokih, do kolikor je brezposelni delavec upravičen, ker bi se s tem poslovanje mnogo bolj pospešilo.
7. Neprimerno obnašanje uslužbencev JBD napram brezposelnim delavcem je treba brezpogojno ukiniti. Predpostavljeni v socialnih ustanovah naj svoje podrejene uslužbence, ki imajo opravka s strankami, na to stalno opozarjajo in za promet s strankami naj določijo take uslužbence, ki niso nervozni in imajo za takšen posel potrebne predpogoje.
8. Dvorana JBD naj bo odprta ves čas poslovanja, to je od 8. do 14. ure ter naj bo v zimskem času primerno zakurjena. V njej čakajočim delavcem naj se tudi omogoči uporaba stranišča.
9. Javna borza dela naj omogočuje posredovanje in izvrševanje reklamacij za prizadete delavce po zastopnikih organizacije, mesto da se nastopa z organom javne varnosti.
10. Delavska zbornica kot legitimna predstavnica vsega organiziranega in neorganizirane delavstva naj dobi po svojih zastopnikah posvetovalno pravico pri reševanju vprašanj poslovanja Javne borze dela.
Dnevno dobivamo vprašanja, kaj mislimo storit iglede krušnih kart. Naravno je, da gradbeni delavec ne more živeti ob y4 kg kruha. Ako upoštevamo, da se je naše delavstvo preživljalo skoraj izključno z najcenejšo ljudsko prehrano, to je s kruhom, ne moremo si ustvariti slike, kako bo ob svojih plačah to delavstvo živelo skoraj da brez kruha, mesa in si ne bo mogel privoščiti niti za večje praznike; krompirja ne more nositi s seboj na stavbo, kruha pa ne bo imel. Kako bomo to vprašanje rešili, si še ne moremo predstavljati. Zavedamo se, da moramo v današnjih težkih časih doprinesti ža mir vsak svoje žrtve in mi smo voljni in pripravljeni prenesti najtežj ebreme, dobro se zavedajoč, da bi bili mi jugoslovanski možje in fantje v vsakem slučaju prvi poklicani prevzeti na svoje rame varstvo narodnih mej. ^
Zasedanje banskega sveta
Banski svet dravske banovine bo imel dne 17. februarja 1941 ob 10 dopoldne v Ljubljani zasedanje. Predmet zasedanja bo:
1. Obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1941 s pripadajočimi pravilniki v smislu člena 11 pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov.
2. Sklepanje o osnutku glede sprememb uredbe o občinskih uslužbencih.
Ali ima vajenec pravico
do odškodnine za delo?
Obrtni zakon iz leta 1931 vsebuje v S 267 sledečo določbo: Učencu (vajencu) pripada po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Minister za trgovino in industrijo predpiše v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju zbornic in Delavskih zbornic z uredbo najmanjše zneske teh odškodnin.
Ker pristojni minister doslej še ni izdal te uredbe je splošno mnenje učnih delodajalcev, da niso dolžni dajati vajencem odškodnin, dokler minister ne določi višine teh odškodnin. To naziranje delodajalcev je pravno zmotno, kar dokazuje dosedanja sodna praksa.
Pravni temelj za odškodnino za delo vajencem je podan že v navedenem zakonu. Dejstvo, da še ni izdana predvidena uredba o najnižjih zneskih te odškodnine, v ničemer ne izpreminja veljavnosti takojšnjega učinka § 267 ob. z. (razsodba Okrožnega kot prizivnega sodišča, Maribor 1937).
Ker minister ni izdal zadevne uredbe o višini najnižjih zneskov odškodnine, je za določevanje teh odškodnin v konkretnih primerih merodajno sodišče, ki določi višino odškodnine. Vajenci, ki so take odškodnine zahtevah potom sodišča, so te tudi dosegli.
Odškodnina za delo vajenca se dejansko smatra kot plača za izvršeno produktivno delo, ki ga vajenec v drugem in nadaljnjih letih učenja vrši v korist učnega delodajalca. Odškodnine za vajence bi se morale določati v sorazmerju z minimalnimi plačami določenimi z uredbo o minimalnih plačah za nekvalificirane delavce v posameznih krajih in strokah. Ako bi v času, ko je bil izdan obrtni zakon obstojala uredba o minimalnih mezdah, bi brez dvoma določal §267 ob. z., da je minimalne plače vajencem določiti po tej uredbi tako, da bi vajenec v drugem letu učenja prejemal najmanj 1/a, v tretjem'-1/.! in četrtem 3fs minimalne mezde nekvalificiranega pomožnega delavca.
Izhodišče za določanje kakršnih koli plač je vsekakor merodajna uredba o najnižjih plačah. Kadar bo minister določil najnižje odškodnine vajencem, bo vsekakor moral upoštevati, da že obstoje minimalne plače po uredbi in
je le vprašanje, koliko te plače pripada vajencu z ozirom na vrsto, težo in važnost dela, ki ga vajenci v posameznih strokah vršijo. Vajenci so (glasom § 267 ob. z.) pomožni delavci.
Vprašanje ureditve teh odškodnin je spričo obstoječih razmer neodložljivo. Starši nikakor niso v stanu vzdrževati svojih otrok v učenju, ker jim niso več v stanu nuditi potrebno oskrbo. Ako minister v najkrajšem času ne bo z uredbo določil višino teh odškodnin, potem bo nujno treba, da se to vprašanje za področje dravske banovine uredi sporazumno s predstavniki delodajalskih in delojemalskih organizacij odn. zbornic. V nasprotnem slučaju se bodo morali vajenci obračati na pristojna sodišča, da v poedinih primerih določijo take odškodnine. Mnenja smo, da tak način določanja odškodnin ne bi bil v interesu dobrih od-nošajev med vajenci in učnimi delodajalci. Glede višine odškodnin naj služijo minimalne mezde po vsakokratni uredbi o minimalnih mezdah kakor tudi odškodnine, ki jih vajenci v posameznih strokah že prejemajo na podlagi obstoječih kolektivnih pogodb.
Ureditev tega vprašanja pa ni le zadeva vajencev in njihovih staršev, marveč se to vprašanje tiče našega narodnega gospodarstva, ki mu ne sme biti vseeno, kako se ta delovni naraščaj preživlja in usposablja za težki poklic. Poleg vsega pa je odškodnina iztožljiva za tri leta nazaj, kar utegne posameznega obrtnika spraviti pozneje v jako neprijetne posledice.
Z določitvijo vajeniških odškodnin bo preprečena tudi zloraba zakona glede pretiranih odškodnin za učenje, katere zahtevajo učni delodajalci od vajencev odn. staršev pri vstopu v učenje. Prav tako bo vsaj delno rešen« tudi vprašanje števila vajencev v razmerju števila pomočnikov. Ugotovljeno je, da mnogi učni delodajalci delajo s samimi vajenci, ker so take delovne moči zastonj in morajo še celo vajenci plačati učnemu delodajalcu zato, da se učijo.
Apeliramo na merodajne činitelje, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se to vprašanje uredi tako, da b« zadoščeno zakonu in prilagodeno dejanskim potrebam naših vajencev.
Težave slovenskega delavstva
(Nadaljevanje.)
(Nadalj. s 1. str.!)
do podrobnosti obveščene. Podjetje je v njihovih očeh zato več ali manj uživalo ugled. Druge plati pač niso poznali.
DOLGE TIPALKE
Služba tovarni zato v mnogih slučajih ni bila samo služba delavcev, ampak so ji v tej ah oni obliki na škodo delavstva služili še nekateri drugi krogi izven tovarne same.
Lepega dne delavstvo ZZD tako ni moglo več zborovati v starih prostorih, ampak so morali iti zborovati v gostilno. Poštni urad je moral na ljubo tovarni ven iz centra Majšperga v bližino podjetja. Nekaj zborovanj ZZD se sploh vršiti ni moglo. Radi novih šikaniranj v podjetju in radi novih krivic delavstvu, je organizacija zaprosila že 26. nov. 1940 za novo poravnalno razpravo. Poravnalna razprava pa se kljub temu, da je po zakonu predviden hiter postopek, še do danes ni vršila. Ne vemo, kje je temu vzrok. Pri ponovnih urgencah s strani organizacije, da naj se poravnalna razprava čim prej skliče, pa se ne moremo iznebiti vtisa, da so po sredi teh dogajanj zopet na delu dolge tipalke podjetja v Majšpergu.
POZTV DELAVSTVU
Zapisali smo te stvari na uvodnem mestu našega glasila zato, ker je čas, da se slovenskemu delavstvu tako v
Majšpergu kakor povsod drugod končno le pribori pravica, da se bo smelo nekažnjeno zbirati v svojih organiza-zacijah in zahtevati svojo pravico. Delavstvu v Majšperku, ki je več kot 60% organizirano kljub tolikemu pritisku s strani podjetja v ZZD, pa naj bo v bodrilo, da se končno tudi zanje bližajo lepi časi. Delavstvo naj v organizaciji vzdrži in naj ne kloni pod pritiskom podjetja. Če bo treba, bomo zato, da to delavstvo vzdrži, pričeli splošno akcijo v svoji organizaciji in pri svojih prijateljih, da jim pomagamo. Upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil, da bo k tej akciji položil temeljni kamen z večjim zneskom podpore za odpuščeno organizirano delavstvo.
POZIV MARIJI KUBRICHT IN TOVARNI
Naj bo ta članek resen opomin podjetju, ki bogati na slovenski zemlji, da naj nemudoma prekine dosedanji način postopanja z delavstvom in skrbi poslej za pravo sožitje med podjetjem in delavstvom s pravičnim |>ostopom. V nasprotnem slučaju Zveza združenih delavcev z vsemi podružnicami, zvezami in podzvezami ter okrožji sprejema s podjetjem delavstvu vsiljen boj in zagotavlja, da bo ta boj vodila do končne zmage delavstva.
Mislimo, da izid te borbe ne časten ne za tovarno »Strojil« in »Vunateks« pa tudi ne za gospo Mariji Kubricht.
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Najmlajša toda največja industrija v Sloveniji je tekstilna industrija. V letu 1939 je zaposlovala 17.057 delavcev ah 17%, t. j. skoraj eno petino vsega članstva OUZD.
Ta industrija je imela pri nas največji polet. Še 1. 1925. je bilo pri nas le okrog 5000 tekstilnih delavcev, leta 1936. jih je bilo že čez 13.000, a leta 1938. več kot 17.500. V juniju 1940 pa že zaznamujemo padec, ker je bilo tedaj zaposlenih samo še 16.353 delavcev.
Pred prvo svetovno vojno smo imeli na sedanjem slovenskem ozemlju tekstilne tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu, v Litiji in v Tržiču. Po vojni je največje tekstilne tovarne v Kranju postavil inozemski kapital (češki in poljski), ki je hotel izrabiti konjunkturo ter se izogniti carinskim zaprekam na ta način, da je zgradil tovarne na jugoslovanskih tleh. Rasle pa so tudi številne manjše tovarne, zlasti pletilnice, o katerih pa se še ne ve, če bodo mogle vse tudi obstati.
Dobili so se kraji, ki doslej sploh niso imeli nobene industrije, n. pr. Murska Sobota, Novo mesto, Kočevje, Škofja Loka. Ta industrija predvsem gleda na ceneno delovno moč, zato se opaža težnja po razvrščanju po agrarnih krajih.
Sedaj imamo v Sloveniji tri glavna žarišča tekstilne industrije: Kranj, Tržič, Maribor. V vseh teh mestih je sedež industrije v mestu samem, toda velik del, pogosto celo večina delovne
sile pa prihaja dnevno iz okoliških rasi. Značilni primer je zlasti občina Stražišče pri Kranju, kjer živi od t« industrije 45% prebivalstva.
Zelo krepka je tržiška tekstilna industrija, ki vzdržuje 1636 ljudi. Maribor ima tri tekstilne tovarne, od katerih ima vsaka nad 500 delavcev, važne pa so tudi tovarne v Škofji Loki. Medvodah, Litiji, Št. Pavlu pri Preboldu in na Grosupljem.
Tekstilna industrija zaposluje zelo veliko žensk in mladih delavcev, zlasti iz okoliških kmečkih domov. To je pač mlada industrija, katere delavski kader se še ni ustalil, ukoreninil in s tem sproletariziral.
Iz navedenih razlogov je značilno tudi razmerje med vzdrževanimi osebami in aktivnimi zaposlenci v tej stroki. Vzdrževancev je tu mnogo manj, kakor v vseh ostalih industrijskih panogah. Od vsega našega prebivalstva, ki živi od tekstilne industrije, je namreč 67.50% aktivnih zaposlencev in le 32'Z vzdrževancev.
KOVINSKA INDUSTRIJA
Pri OUZD je bilo v letu 1939. zavarovanih 8066 kovinarjev. V resnici pa je število kovinarjev še višje, ker jih je dober del prijavljenih pri Bratovski skladnici.
Kovinska obrt in industrija spada med najstarejše in tudi najvažnejše industrijske panoge pri nas. L. 1931. je ta stroka preživljala 41.821 oseb ali 3.65% vsega prebivalstva.
(Nadaljevanje sledi.)
Naša borba - naša rast
Celje
Sestanek ZZD Celje se bo vršil dne 9. februarja 1941 ob 9. uri dopoldan v dvorani Delavske zbornice. Vse člane prosimo, da se sestanka zanesljivo udeleže. Vabil ne bomo razpošiljali, naj zadostuje objava v »Slovenskem delvacu«, ki ga prejemajo vsi člani.
Že danes prosimo vse člane, da si rezervirajo čas, da bodo prišli na občni zbor ZZD, ki se bo vršil dne 2. marca 1940. v dvorani Delavske zbornice v Celju. Naj nikogar od članov ne manjka! Pripeljite s seboj tudi svoje tovariše, ki bi vstopili v našo organizacijo! Na občnem zboru bodo razprave, ki bodo važne za vsakega delavca.
Tovariši stavbinci! Kakor smo obveščeni iz centrale, se bo pri Borzi dela upošteval čas, prestan na orožnih vajah, med prispevne dni. Marsikdo ni dobil podpore pri Borzi dela, ker mu do sedaj ni upoštevala orožnih vaj. Oni pa, ki ima vsaj 6 mesecev članstva, bo dobil izredno podporo. Pazite na redne prijave pri Borzi ali občinah, ako vam kaj ni jasno, se pravočasno posvetujte!
Nekaterim manjka po 3, 5, 8 ali 10 dni članstva, da ne dobi podpore. Tako kratko zaposlitev ni težko dobiti.
Nekateri podjetniki odjavljajo svoje delavce tudi med redno zaposlitvijo, tega
Te dni je preteklo ravno dve leti, odkar so funkcionirji podružnice ZZD v Gorjah, skupno z odborom jeseniškega okrožja ZZD započeli akcijo, da se sezida prepotrebno delavsko postajališče na Kočni. Vsi tisti, ki so stali na čelu te akcije prav dobro vedo, da borba nikakor ni bila lahka, ampak da so se jim v gotovih trenutkih stavile zapreke, ki so izgledale nepremostljive. Zdaj po dokončani borbi smemo ob pogledu nazaj mirne duše trditi, da bi do tega postajališča nikdar ne prišlo, ako ne bi vse akcije vzela odločno v roko naša stanovska predstavnica Delavska zbornica. Slednja je s tem, da se je za to akcijo v taki meri zavzela, dokazala, da je res predstavnica slovenskega delavstva in se v zadostni meri briga ne samo za zvišanja delavskih mezd,ampak tudi za rešitev drugih velevažnih vprašanj, ki so z delavstvom v neposredni zvezi.
Direkcija državnih železnic nas je obvestila, da so končno uslišane naše prošnje .katere sm0 opetovano pošiljali v imenu delavstva vsem merodajnim faktorjem, ter je določeno, da se v nedeljo, dne 16. febr. začno ustavljati vlaki na tem postajališču, dasiravno postajališče
Istočasno s kranjskimi pomočniki, ki so stopili v mezdno gibanje že v začetku decembra, se je pojavilo tudi nerešeno vprašanje delovnih razmer čevljarskih pomočnikov v Tržiču in okolici. Akcijo med njimi je začela marksistična organizacija, ki pa je bila pred postavitvijo zahtev razpuščena in so čevljarski pomočniki danes zelo hvaležni notranjemu ministru, da je bila organizacija pravočasno razpuščena, ker prav dobro vedo, da so rdeči voditelji imeli isti namen v Tržiču, kakor so ga izvedli v Kranju, namreč pognati čevljarske pomočnike v štrajk, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh.
Dne 2. februarja so se vršila v kavarni Javornik v Tržiču dolga pogajanja, na katerih je bil dosežen sporazum v vseh spornih točkah. Skupno združenje obrtnikov je pristalo na sklenitev kolektivne pogodbe, ki je bila takoj podpisana, in sicer je bil sprejet celoten osnutek, kakor ga je predložila ZZD. Ta kolektivna pogodba ima v svoj tekst vnešeno določilo, da prestane veljati šele s podpisom nove pogodbe, to se pravi, da tržiški pomočniki ne bodo nikdar več brez pogodbe. Poleg tega jc bila sprejeta nova mezdna tarifa, ki je spremenjena od kranjske samo v toliko, da so vanjo vnešeni nekateri artikli, ki se na območju Kranjskega sodnega okraja ne izdelujejo. Na pogajanjih so zastopali čevljarske pomočnike: zastopnik centrale ZZD in dva zastopnika tržiške podružnice ter trije od pomočnikov izvoljeni zastopniki. Skupno združenje pa je povabilo vse čevljarske mojstre iz tržiške-ga okraja, tako, da so se pogajanja vršila na najširšem forumu, kar je bilo mogoče.
S sklenitvijo te pogodbe in mezdne tarife je ZZD pokazala, da je ona edina organizacija, ki skrbi tudi za tisto delavstvo, katerega radi organizacijske »neren-
delavec ne opazi prej, ko prejme prepis osebnega lista. Plačeval je redno, prijavljen ni bil redno. To je nepoštena špekulacija z delavskimi interesi. Vse take slučaje je treba redno prijavljati, pa bo prišlo do reda, ker bodo taki špekulanti prejeli primerno globo OUZD, delavec pa bo dobil svojo pravico.
Tobačni delavci
Dne 30. januarja smo imeli dobro obiskan občni zbor, na katerem so odborniki podali pregledna poročila o delovanju naše podružnice v preteklem poslovnem letu. Občnega zbora se je tudi udeležil zastopnik centrale tov. Milharčič, ki je v svojem govoru dokazal, da si bomo priborili svoje pravice le potom organizacije in zagotovil, da nam bo centrala vedno stala ob strani in nas podpirala pri naših zahtevah.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jemec Franc, podpredsednik Strojan Andrej, tajnik Vrhovec Ernest, blagajnik Hvale Maks; odborniki: Petrič Alojzija, Hajnc Franja, Šerjak Anton, Sušnik Angela, Pavlin Albina, Do-vič Marija. Nadzorni odbor: Kranc Franja, Malovrh Tone, Dobovšek Franja. Razsodišče; Zalar Matija, Suhadolnik Ana, Slana Anton.
Sprejet je bil sklep, da se ustanovi podporni fond. Prosimo članstvo, da se v pol-
samo še ni popolnoma dogotovljeno. Prvi vlak, ki bo tamkaj ustavil, je vlak P 914, ki odhaja iz Jesenic ob 14.22. Po prihodu tega vlaka na novo postajališče, bo svečana otvoritev istega. Otvoritev bo izvršil zastopnik Direkcije državnih železnic, kot gostje pa so povabljeni mnogi odličniki, ki so veliko pripomogli, da je prišlo do zgradbe, postajališča. Tako so povabljeni : bivša narodna poslanca g. Masič Pavle in g. dr. Šmajd Albin, ravnateljstvo KID, ki je votiralo za zgradbo postajališča Din 30.000, predsedstvo občine Gorje, ki je prispevalo Din 20.000, predsedstvo občine Jesenice, na čigar teritoriju je postajališče zgrajeno, podpredsednik Delavske zbornice tov. Matevž Markič, ki si je pridobil velike zasluge v tej akciji. Svojo udeležbo je obljubil tudi predsednik Delavske zbornice tov. Jonke, dalje je povabljen okrožni odbor ZZD iz Jesenic in podružnični odbor ZZD iz Gorij, svojega zastopnika pa bo poslala tudi centrala ZZD.
Vabimo vse delavstvo brez razlike strokovne pripadnosti, da se tega delavskega slavja v čim večjem številu udeleži.
tabilnosti« druge organizacije odklanjajo ali pa ga sicer organizirajo toda ne znajo zanj priboriti uspehov. Mislimo, da je s sklenitvijo te pogodbe dan tudi zadosten odgovor na pisanja in predbacivanja »Delavske politike«, ker je zdaj zadnjemu čevljarskemu pomočniku bodisi iz Tržiča ali iz Kranja prav dobro znana razlika med načinom mezdne akcije v obeh krajih. V Kranju je vodila bivša Splošna delavska strokovna zveza pomočnike in jih je privedla v štrajk, nakar je bila poklicana ZZD, da reši, kar se sploh še rešiti da. Edini uspeh, ki je bil dosežen je bil podpis sporazuma, s katerim je bila likvidirana stavka. Z novo mezdno tarifo so sicer tudi kranjski pomočniki precej pridobili, toda neizpodbitno dejstvo je, da bi te nove tarife brez energičnega nastopa ZZD nikdar ne prišlo do sporazuma v Kranju. Popolnoma drugačen pa je bil položaj v Tržiču, dasiravno je bilo treba tudi tukaj začeti graditi na razvalinah marksizma. Vsi pomočniki so zavzeli enotno stališče in sicer so zahtevali, da se zadeva reši na miren način, brez stavke in brez redukcij. To so pomočniki tudi dosegli.
Zlasti je važno, da je v pogodbo vne-šena tudi klavzula, da se pristopi k pogajanjem za dodatek draginjskih doklad, kakor hitro bi draginja narasla za 5%. Po sklenitvi te pogodbe in sporazuma zopet spominjamo čevljarske pomočnike na pisanje izrazito »delavskega« lista, ki si lasti monopol nad nadzorstvom vseh strokovnih pokretov v Sloveniji, ki je pisal pred dobrim mesecem o akcijah in potovanjih »neznanega gospoda«, ki pa je imel to nehvaležno nalogo, da je popravljal grehe tistih, ki imajo monopol nad delavstvom. Razlika med Kranjem in Tržičem pove zadosti in je vsako nadaljnje pisanje odveč.	Čevljarski pomočnik.
nem številu vpiše v ta fond. Ostalo delavstvo pa pozivamo, da pristopi v našo organizacijo in naj ne stoji ob strani, še manj pa se pusti begati od nasprotnikov, ker le tako bomo pri naših upravičenih zahtevah uspeli.
EC Z — Ljubljana
Tudi naša podružnica je položila svojemu članstvu obračun o svojem delovanju v preteklem letu. To se je zgodilo na občnem zboru, ki se je vršil pretekli četrtek.
Navzoči so bili prav vsi člani in zastopnik centrale. Poleg tega pa je naš občni zbor počastil s svojim obiskom naš iskreni delavski prijatelj bivši nar. poslanec in upravni svetnik g. Pavle Mašič.
Iz poročil odbornikov se je dalo ugotoviti, da je bila naša podružnica res vsestransko aktivna, pri tem pa gre seveda velika zasluga g. svetniku Mašiču, ki je vedno zastopal upravičene težnje tram-vajcev.
Ko je bila odboru dana razrešnica je povzel besedo g. Mašič in obrazložil kako se tramvajevcem da pomagati ter da morajo zato biti enotni in enodušni. Za svoja stvarna izvajanja je žel burno odobravanje in mu je občni zbor izrekel svojo zahvalo za prizadevanje v korist delavstva in uslužbencev ECŽ.
Za nji mje spregovoril zastopnik centrale tov. Breznik. Nazorno nam je pokazal smer boja za naše pravice kot posamezniki, kot tramvajci in kot člani delavskega stanu kot sestavnega dela naroda. Za svoja zanimiva in jedrnata izvajanja je bil deležen dolgotrajnega aplavza, nakar je bil izvoljen nov odbor s tov. Horjakom na čelu.
Prepričani smo, da bo nov odbor uspešno nadaljeval započeto borbo za zaščito naših stanovskih pravic.
Zg. Šiška
V nedeljo dne 2. II. 1941. je imela naša podružnica v svojih organizacijskih prostorih svoj redni mesečni sestanek. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Poleg članov naše podružnice so se udeležili sestanka tudi že tovariši iz raznih drugih podjetij, ki so bili do sedaj v nam nasprotni organizaciji. Ob 10 dopoldne je otvoril poslevodeči podpredsednik tov. Mrzlikar Josip, sestanek in pozdravil vse navzoče, posebno še novodošle tovariše. Pozdravil je nato zastopnika centrale tov. Breznika in ga prosil, naj nam pove nekaj, kar danes delavce najbolj zanima.
Tov. Breznik je takoj povzel besedo in nam v 1 in pol ure trajajočem govoru orisal ves današnji svetovni položaj, zlasti pa raztolmačil prav nazorno, razliko med demokracijo in totalitarnim režimom. Zelo nazorno nam je razložil, zakaj vlada danes taka draginja in zakaj primanjkuje žita. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem poslušali govornika in mu v vseh stvareh potrjevali. Povedal nam je tudi borbo ZZD za dobrobit delavstva in povetdal več primerov, kako je dosegla samo ZZD uspehe tam, kjer jih nasprotniki s svojimi neutemeljenimi zahtevami absolutno niso mogli doseči. V svojem govoru, ki je bil sklenjena veriga samih resničnih in za delavca važnih ter koristnih stvari, je prešel tudi na SUZOR in dokazal, kako nepotrebna je ta institucija, ki nima zares nobene koristi, nasprotno naš težko pri-služeni denar se zapravlja v Zagrebu brez koristi. Pozval je navzoče, naj podpišejo resolucijo za ukinitev SUZOR-ja, kar so tudi storili. Končno je apeliral na navzoče, naj pristopijo k podpornemu fondu, ki ga namerava naša podružnica ustanoviti. Po končanem govoru so dali priznanje njegovim izvajanjem vsi navzoči z burnim ploskanjem. Po govoru se je razvila zelo prijetna debata in je zopet v pol drugi uri tov. Breznik razčistil vsa vprašanja pozitivno. Vsi navzoči so bili zelo zadovoljni s pojasnili tov. govornika. Ker je že davno odbilo poldne, je tajnik tov. Zajc na hitro razložil pomen podpornega fonda in so bili navzoči načelno vsi za to, da se podporni fond ustanovi. Tov. Brezniku se tem potom še enkrat zahvaljujemo za njegovo res zanimivo predavanje in ga prosimo, nas naj še kedaj obišče. Vsi navzoči so z veseljem na licih, ponosno odšli na kosilo, v zavesti, da so na sestanku slišali resnične stvari in upravičene zahteve delavcev. Videli so pa tudi da je danes edino ZZD tista organizacija, ki se resnično in pravično bori za našega delavca. Vam tovariši, ki ste bili navzoči, pa na svidenje. — Bog živi!
IVovo mesto
V Novem mestu v Rokodelskem domu smo imeli dne 2. februarja ponoven ustanovni občni zbor, da se naša Dodružnica zopet oživi, tudi novih članov smo dobili prav lepo število. Na občnem zboru je bil izvoljen odbor, ki je sedaj pričel delovati.
Iz centrale
ZZD je dosegla številko 12.000 članstva. Pristopnico št. 12.000 je podpisala tovarišica Vojska Franja iz tovarne Saturnus v Ljubljani. Centrala razpisuje za tisteg a člana, ki bo podpisal pristopnico št. 13.000 lepo knjižno nagrado.
Sestanki in zborovanja
V SOBOTO, DNE 8. FEBRUARJA: LITIJA: sestanek ob V2I8. Uri.
V NEDELJO, DNE 9. FEBRUARJA: MARIBOR-STAVBINCI: občni zbor ob
10.	uri.
ŠT. VID PRI STIČNI; sestanek ob 7. uri. PREDOSLJE: občni zbor ob 15. uri. GORNJI GRAD: sestanek ob 13. uri v gostilni Mikuš.
PRESKA: občni zbor ob 8. uri. MAJŠPERG: sestanek.
VELENJE: ob 9. v Rud. domu ustanovni sestanek lesnega delavstva.
GROBLJE IN JARŠE; občna zbora radi tečaja v Domžalah preložena.
V PONDELJEK, DNE 10. FEBR.: CELJE: Občni zbor ob 17. uri v DZ. LJUBLJANA - SPLOŠNA: občni zbor ob
18. uri v prostorih centrale.
V NEDELJO, DNE 16. FEBRUARJA: ORMOŽ: občni zbor.
SV. KRIŽ; občni zbor ob 10. uri.
SL. BISTRICA: občni zbor.
Zelo smo potrebovali tukaj v Novem mestu podružnico ZZD. Koliko delavstva je tukaj, ki ga podjetniki še zelo izigravajo in izrabljajo. Zato je bilo nujno potrebno, da smo ustanovili tukaj podružnico, ki bo njen cilj, da pouči delavstvo o naših socialnih ustanovah in zakoni, kakšno pravico ima delavec, kaj lahko zahteva in kaj ne. Vsak zaveden slovenski delavec bi moral poznati svoje pravice in socialno zakonodajo.
Tukaj na naši podružnici bo dne 16. t. m. predavanje o minimalnih mezdah, zato vsi člani v 16. t. m. ob 9. uri v Rokodelski dom na redni sestanek. Ne zamudite prilike, ki se vam bo nudila.
Trbovlje
V nedeljo 2. februarja ob 4. uri popoldne se je vršil redni letni občni zbor »Zveze združenih delavcev« v Trbovljah.
Predno otvori predsednik tov. Jesih občni zbor, se spomni s kratkim nagovorom nedavno umrlega voditelja slovenskega naroda, dr. Antona Korošca, ki je bil velik prijatelj našega pokreta.
Nato otvori predsednik občni zbor, pozdravi vse navzoče in poda svoje poročilo, v katerem izvaja, da je pretečeno leto poteklo za rudarje v svitu neprestanih borb za prilagoditev mezd naraščajoči draginji. Pri vseh teh borbah je naša organizacija po svojih zastopnikih aktivno sodelovala, ter tako prestala nekak ognjeni krst, iz katerega se dviga močna in okrepljena.
Tov Dolar Jože poda nadvse skrbno pripravljeno in izčrpno poročilo tajnika, in je bil za svoje delovanje deležen od strani navzočih posebne pohvale.
Sledijo poročila blagajnika rajonskih blagajnikov in nadzornega odbora, ki predlaga razrešnico staremu odboru.
Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor razen blagajnika, katerega funkcijo bo vršil v tekočem letu tov. Kuder Rudolf.
Pri slučajnostih se sklene, da se uvedejo redni mesečni članski sestanki, ki se bodo vršili vsako prvo prosto nedeljo v mesecu.
Predoslje
Naša podružnica bo imela svoj letni občni zbor dne 9. febr. ob 3. uri popoldne v dvorani Prosv. doma.
Opozarjamo vse člane, da gredo med delavstvo in ga pripeljejo s seboj, da sliši naš program. Pokazati hočemo, da tudi v naši fari ni tako malo število delavcev in delavk in da tudi v naši fari zahtevamo svoje pravice, za katere smo v nekaterih točkah prikrajšani.
Zatorej, člani, na delo, ki mora’ obroditi dober sad! Brez izgovora v nedeljo 9. febr. ob 3. uri popoldan na občni zbor!
Pridejo govorniki iz Ljubljane in od okrožja iz Kranja.
Vuhred
Dne 2. II. se je vršil lepo uspeli občni zbor naše podružnice. Na občnem zboru je bilo navzočih veliko število članov in prijateljev, ki so poslušali poročila odbornikov.
Predsednik tovariš Anton Hiti je pozdravil občni zbor in tovariša Pinteriča Vinka, zastopnika iz Maribora. On nam je orisal razna naša pota in gibanja in nam končno dokazal, da je prava delavska in slovenska organizacija ZZD, ki si je postavila geslo: »Bog, stan, narod«. Naša dolžnost je, da se malo izoblikujemo v zavedne strokovne delavce. Malomarnost, ki je gnezdo pregreh, mora izginiti iz slehernega srca in obraza vsakega delavca.
Svečana otvoritev postajališča Kočna
Ureditev delovnih razmer
čevljarskih pomočnikov v Tržiču
Pozivamo delavstvo z besedo in dejanjem, da podpre organizacijo, da bo kot močno drevo zrastlo in raztezalo svoje veje v sleherno slovensko vas, do srca vsakega delavca, ker ZZD je edina slovenska in kat. organizacija v srcu in dejanju.
Na tem občnem zboru se je izvolil tudi nov odbor, ki ga tvorijo sledeči člani: Predsednik, Hiti Anton; podpredsednik, Virtnik Ivan; tajnik I., Kremljak Andrej; tajnik H., Kotnik Karol; blagajnik, Hren Ivan; namestnik Irgl Ferdi. Nadzorni odbor: Gosak Ivan, Potočnik Avgust, Eman Maks. Odbor: Kremljak Ivan, Breg Jožef, Razbornik Florjan, Ravnjak Blaž, Osrajnik Maks, Javornik Ignac.
Laško
Predpreteklo nedeljo smo imeli tretji redni letni občni zbor, ki je bil polnoštevilno obiskan. Tovariš predsednik Plahuta je otvoril občni zbor in pozdravil vse navzoče. Za tem je sledilo poročilo predsednika, tajnika in blagajnika o delovanju preteklega poslovnega leta.
Ker nismo imeli zastopnika iz centrale, nam je naš tovariš Kolšek podal nekaj lepih besed. Orisal nam je težkoče današnjega časa, ko vse ljudstvo, najbolj pa delavstvo, drvi v prepad brezboštva. V nekaterih besedah nam je omenil tudi bolj-ševiško življenje, kier pravijo, da ni Boga in je njihov Bog denar. Čeprav pravijo vsi komunisti, da so si naredili raj, pa bi ga mogli predstavljati le v peklu. Tudi v Franciji so mislili, da bo šlo brez vere, a to se jim je bridko maščevalo in jih dovedlo v sedanje težko stanje, ker so »lužili samo mamonu. Nova vlada v Franciji pa je sklenila drugače: Nazaj h Kristusu in njegovim naukom, le tako upajo, da se bode življenje zboljšalo v državi. — Končno nam je tovariš Kolšek priporočal, da čitamo in širimo katoliško časopisje, ki je omika vsega slovenskega naroda. Ce bi ne imeli časopisja, bi mi Slovenci že zdavnaj zginili s površja.
Njegove besede so našle med delavstvom rodovitna tla in bo njih seme vzklilo in obrodilo obilen sad. O resničnosti njegovih besed je pričalo obilno ploskanje, ki ga kar ni hotelo biti koncaFNato so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Mehle Peter, za podpredsednika pa Aleksencev Savo, za tajnika ostane še nadalje Vranker Drago, za blagajnika Klepej Milka, namestnica Vodovnik Liza, za gospodarja Plahuta Martin. Nadalje so bili izvoljeni še v odbor; Krašovec Jože, Plahuta Franc, Mastnak Anica, Kolšek Ivan in Imenšek Avgust.
Pri slučajnostih smo prerešetavali marsikaj, kar danes teži našega delavca, posebno pa zaradi plač, ki so tako male v primeru z draginjo. ' T'
Ob koncu se je razvila živahna debata, kar priča, da so delavci prav izvolili novi odbor, ki jih bo ščitil v prihodnjem poslovnem letu. Nato se je novi predsednik zahvalil za obilno udeležbo in želel novemu odboru obilo sreče. Občni zbor je bil zaključen ob pol enajstih.
Predsednik zakliče vsem v pozdrav: Bog živi! Prva seja se je vršila v nedeljo 2. februarja v prostorih kaplanije.
V nedeljo 2. II. 1941 je imela naša skupina tekstilcev svoj redni članski sestanek, na katerem je orisal delo našega delavstva zastopnik centrale, tajnik gradbenega delavstva tov. Bitežnik. Pred sestankom je bila širša seja MJRZ, na kateri je govoril naš novi voditelj slov. naroda dr. Kulovec ter nam orisal notranje in zunanje politično delo našega naroda. Članski sestanek se bo vršil v nedeljo dne
9.	II. 1941 ob 8. uri zjutraj v kaplaniji. Na sestanku se bo obravnavalo glede tekstilne kolektivne pogodbe, ki je, za nas delavstvo zelo važno. Za prihodnjič prosimo, da naj ne bo člana, ki bi se tega sestanka ne udeležil.
Slatina Petanjska
Delavci v Petanjski Slatini smo razen enega vsi organizirani v ZZD. Cenimo svojo organizacijo in se zavedamo, kako zelo nam je potrebna. Tudi svoje dolžnosti do nje točno izpolnjujemo. Radi hitrejših in točnejših informacij iz centrale bi želeli, da dobimo lastno skupino in prejemamo tako vsa navodila takoj in neposredno.
Podjetje nam je za lanski Božič napravilo prijetno presenečenje, ko je vsakemu delavcu poklonilo za to priliko enkratni znesek 200.— din. Vodstvu podjetja se za njegovo uvidevnost v teh časih stiske, ko delavcu vsak dinar prav pride, lepo zahvaljujemo.
Nedavno se je poročila naša zvesta tovarišica Ana Gumilar. Želimo ji v novem stanu vso srečo.
Kočevje
Dne 2. februarja t. 1. ob 11. dopoldne »mo imeli sestanek naše podružnice. Sestanek je bil na hitro sklican radi razmo-trivanja osnutka nove kolektivne pogodbe za tekstilno stroko.
Sestanek je otvoril,. predsednik tov.
Struna in pozdravil vse navzoče delavce in delavke. Nato je tov. Kužnik prečital predlog ZZD za novo kolektivno pogodbo za Dravsko banovino. Nato je podal tov. Kužnik poročilo odbora, zakaj ie podružnica opešala, da tega ni kriv odbor, ampak slučaj, ker je tovarna »Slavoteks« ustavila lansko leto obrat, a ravno v tej tovarni smo imeli največ članstva.
Nato je dobil besedo zastopnik centrale tov. Golob Stane, ki je v jedrnatem govoru bodril delavce k stanovski zavesti, pokazal moč ZZD v Sloveniji, kjer rastejo vedno nove podružnice. Pokazal je koristi, ki jih imamo od zveze z Jugorasom, čeprav je ravno to nasprotnikom kamen spotike.
Na koncu je poudaril program organizacije ZZD, ki je jasen in izvedljiv.
Sporočamo tem potom članstvu, da se bo vršil občni zbor naše podružnice v gostilni Beljan 27. februarja ob Vz3 popoldne. Vabljeni vsi delavci in prijatelji našega pokreta.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Naša organizacija si je začrtala pota, da se bo po veslu sedanjega sv. očeta Pi-ja Xn. »po pravičnosti k miru« borila za pravice delavstva povsod, in je že, čeravno še mlada, pri tem dosegla lepe uspehe delavcem v prid, za kar smo ji lahko hvaležni. Naša organizacija ZZD pa kakor vemo, temelji na naukih Cerkve in iz tega nauka zajema modrost in moč pravilno izvrševati njeno nalogo.
Opozoriti moramo tudi na nekatere ne-dostatke od strani delavcev, ki se glede posvečevanja nedelj in praznikov pri nas dogajajo. V naš kraj zadnji čas prihajajo delo iskat različni tuji ljudje, imamo med temi nekaj voznikov s konji, ki se ne menijo ne za nedeljo in praznik, in vsak dan gredo v planino po hlode; dozdaj še naši vozniki niso vozili ob nedeljah, zato se marsikdo ob tem spodtika in se vprašujejo, kako da se organi oblasti ne zmenijo za to, da bi to prepovedali. Potem smo videli, kako so mnogi delavci ob času vožnje drv iz hribov oskrunjali nedelje in praznike s tem delom. Žalostno je to dejstvo, tepe nas že itak brezposelnost in razne druge nadloge, a kljub temu si mnogi s skrunjenjem nedelj in praznikov odganjajo Božji blagoslov od svojega že itak težkega položaja.
Zavedajmo se, da če mi zase zahtevamo pravičnost od svojih delodajalcev, moramo tudi biti pravični do Njega, ki je dal postavo, da se posvečuje Gospodov dan, in od katerega je povsem odvisna naša sreča in blagostajne. Zakoni in postave bodo imele le v toliko veljave med ljudmi, v kolikor se bodo izvrševale napram Bogu.
Apeliramo na naše oblastne organe, da pri tem bolj pazijo na red.
Domžale
Podružnica ZZD v Domžalah je imela v nedeljo, 2. II. 1941. svoj drugi redni občni zbor, ki se je vršil ob veliki udeležbi članstva. Občnega zbora sta se udeležila zastopnik centrale tov. Arčon in okrožni predsednik ZZD tov. Pirnat Jože.
Tov. Arčon je v svojem dobro naštudiranem govoru prikazal uspehe ZZD in tudi borbe, ki jih stalno vodi za dobrobit delavstva. Pozval je vse navzoče, da naj grejo v tem poslovnem letu na delo, da bo podružnica res začela živeti.
Besede tov. Arčona so bile nagrajene z dolgotrajnim aplavzom. f’ Za tem se je priglasil k besedi okrožni predsednik ZZD tov. Pirnat Jože, ki je v svojem govoru drastično prikazal, kakšno mora biti sodelovanje med podružnico in okrožjem in izrazil željo, da naj bodoči odbor stike z okrožjem okrepi. Za tem se je izvolil nov odbor, in tako so pleve, ki so zadrževale podružnico pri njeni rasti, odstranjene.
Novi odbor si je nadel nalogo, da mora postati podružnica ena izmed največjih v Kamniškem okraju in drugič: trudila se bo z vsemi silami, da bo delavstvu priborila take plače, ki jim v današnjih časih pripadajo. Da bomo pa do tega cilja prišli, moramo vsi prijeti za delo.
Zato vsi tovariši in tovarišice, ki ste in niste organizirani, udeležite se za delavce zelo važnega socialnega tečaja, ki se bo vršil v nedeljo 9. februarja t. 1. ob
8.	uri zjutraj v društvenem domu v Domžalah. Ta socialni tečaj prireja Delavska zbornica.
Viničarji
STROKOVNA ORGANIZACIJA VINIČARJEV ZZD MARIBOR
Dne 2. februarja t. 1. se je vršil občni zbor tukajšnje organizacije viničarjev, katerega so se udeležili skoro vsi člani ter tudi nekaj nečlanov. Kot zastopnik Zveze se je našega občnega zbora udeležil tov. Košnik iz Ljutomera, kateri nam je v svojem govoru orisal delo organizacije v letu 1940. katera je kakor sledi:
1.	Dopolnilna uredba, katera se je lansko leto uzakonila, ter preprečila marsi-
katero izkoriščanje ravno v mariborski okolici.
2. Akcija za socialno zavarovanje, katero nam je silno potrebno pa se do sedaj še ni moglo izvesti. Upamo pa, da to leto še to dosežemo.
3. Akcija za zvišanje mezd, dosedanje daleč ne odgovarjajo današnjim časom, ko draginja vedno narašča.
4. Akcija za prehrano viničarjev, katerim je danes najhujše, ker zasluška ni, deputatna zemlja je skromno odmerjena, pa še ista ni lansko leto obrodila. Tako je viničar skoroda brez življenskih sredstev.
5. Organizacija poljedeljskega delavstva, Ustanovil se je pri naši Zvezi odsek za organiziranje poljedelskega delavstva, kateri ima nalogo organizirati to delavstvo, da se jim pribori uzakonjenje minim. mezde in socijalno zavarovanje.
Delovni program za leto 1941.
1. Gospodarstvo viničarjev se mora preurediti, da si bomo tudi sami nekoliko pomagali k boljšemu položaju. Ne moremo se samo zanašati na naše delodajalce, ki dostikrat nočejo pa včasih tudi ne morejo, vsega nam nuditi kar potrebujemo. V ta namen bomo naprosili g. predavatelja iz Ljubljane, ki nam bo obširneje orisal kako si lahko tudi viničar napravi postranski dohodek, ki ne bo škodoval nobenemu. Vršilo se bo to predavanje 2. marca 1941. ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavske zbornice.
2. Viničarska mladina bi se naj vzgajala v stanovskem duhu. Treba jo je pritegniti k našemu delovanju, kajti v mladini je naša bodočnost. Kajti njo čaka ista usoda v večini premerih, da bodo viničarji enkrat kakor smo sedaj mi in da se nesmejo sramovati tega stanu, ampak biti ponosni nanj. To pa se doseže samo z vzgojo v naši organizaciji, kjer je že ustanovljen mladinski odsek.
3. Slovenska zemlja naj bo last Slovenca. Zakaj razni tujci, naši narodni nasprotniki, uživajo sad našega dela ter naš narodni kapital nosijo čez meje naše lepe domovine?
Obenem nas je vzpodbudil, da bodimo zavedni Slovenci in obenem zavedni Jugoslovani.
Navzoči so ves čas z zanimanjem poslušali izvajanje govornika in so ob koncu želeli večkrat kaj takega slišati.
Izvoljen je bil tudi novi odbor, ki je sledeči: predsednik Bedrač Ivan, preddelavec, Vinarska šola v Mariboru; podpredsednik Ferk Karel; tajnik Kokot Franc; blagajnik Kokot Franc st.; gospodar Muhič Peter.
Želimo pa, da bi se vsi odborniki zavedali važnosti svojih funkcij ter jih izvrševali po svojih močeh, ostalo članstvo pa naj odbor podpira pri njegovem delu.
DOMAČE NOVICE
Po zadnji rekonstrukciji kraljevske vlade, ki jo je izvršil predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra g. Dragiša Cvetkovič, se je g. predsednik dr. Kulovec odpeljal v Ljubljano ter se je udeležil jubilejnega občnega zbora Kmetske zveze, kateri je vedno posvečal vse svoje moči ter jo s svojimi sodelavci pomagal ustanavljati po slovenskih kmečkih vaseh. Ob tej priliki se je toplo spomnil prezgodaj umrlega našega narodnega voditelja dr. Korošca ter je poudarjal,da se mu bomo vsi najbolje oddolžili, če bomo z vsemi silami delali za slovenski narod, da bo nravno in telesno zdrav, ter si prizadevali za njegov blagor in napredek, svoje delovanje pa uravnavali po njegovih navodilih, t. j. da bomo ostali zvesti svojemu narodu, državi, kralju in narodni dinastiji. Od zastopnikov kmečkega stanu je gospod predsednik odšel med železničarje, ki so prav tako minulo nedeljo zborovali v Ljubljani. Tudi na tem sestanku je imel nav-duševalin govor, v katerem je čestital organizaciji želežničarjiv JRZ na njenem razmahu ter jo pozval, da naj še z večjo vnemo deluje med tem stanom ter s svojim pozitivni mdelom za narod in državo pobija vse razdiralne rlemente.
V nadaljevanju občnega zbora so delegati Kmetske zveze sprejeli tudi resolucijo, v kateri med drugim kot zastopniki ljudstva ponavljajo zahtevo po organizaciji slovenske banovine.
Po vsej državi so bile tega dne sveto-savske proslave. Posebno slovesne so bile v Belgradu. Na belgrajski univerzi se je udeležil tudi prosvetni minister dr. Krek z ostalimi člani vlade, ki so se tega dne mudili v Belgradu. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je tudi sama prišla na slavo belgraj-skega ženskega društva, sinova Nj. kr. Vis. knez Aleksander in kneževič Nikola sta pa bila na svetosavski proslavi v drugi realni gimnaziji. V okviru svetosavskih proslav je bila tudi velika narodna slovesnost v Skopi ju, kjer so tega dne odprli novo radio oddajno postajo, s čimer so kr. vlada in vsi ostali deli naše države znova izpričali svojo ljubezen, ki jo goje do klasičnega juga naše države. Slavnosti sta se udeležila tudi predsednik vlade g.
Cvetkovič ter minister za pošto in telefoni g. dr. Torbar, kar sta oba v svojih govorih poudarjala neprecenljive zasluge Nj. kr. Vis. namestnika kneza Pavla za mir naši domovini.
Vstop g. predsednika dr. Kulovca v vlado narodnega sporazuma je obšim® komentiralo tudi svetovno časopisje, predvsem pa časopisje obeh sosednjih velikih držav, ki je poudarjalo, da se je z njegovim vstopom sedanja vlada samo okrepila. Tako je predvsem poudarjalo italijansko časopisje. »Deutsche Allgemeine Zeitung« je pa ob vstopu g. dr. Kulovca v vlado zapisala te-le besede: »G. dr. Kulovec se je v zadnjih tednih tako jasno izrazil kot čuvar politične smeri dr. Korošca, da se njegova akcija v sedanji vladi ne sme podcenjevati.
Svet v frontah
V preteklem tednu so padle iz ust odgovornih mož zelo resne besede glede razvoja vojnih dogodkov v najbližji bodočnosti.
Tako je nemški kancler Hitler v svojem četrtkovem govoru napovedal veliko ofenzivo s podmornicami prihodnjo spomlad, ofenzivo, ki da bo takšna, kot je svet še ni videl, ker cilj Nemčije je, da še letos popolnoma uniči angleški imperij. Ameriški mornariški minister Knox je prav tako povdaril bližajoči se nemški udar na Anglijo, pri tem pa pristavil, da je to še en razlog več, da Amerika z vsemi silami in hitro priskoči Angliji na pomoč. Angleški mornariški minister Aleksander pa je napovedal »bližajočo se največjo uro v zgodovini Anglije« ter izrazil upanje, da bo angleški narod zdržal tudi strahote, ki ga čakajo v bližnjih dneh.
V Ameriki je bil med tem sprejet Rooseveltov zakon o neomejeni pomoči Angliji, ki bo proizvode vse ameriške industrije stavil na razpolago Angliji, če treba, tudi brezplačno, češ, če se zruši angleški imperij, pride na vrsto takoj Amerika.
Vojaški dogodki sami nam zgovorno pravijo, da se bližajo velikanski spomladanski boji. Na zahodu vlada tišina. Letalskih napadov skoraj ni. To je »mir pred viharjem«, pravijo. — V Albaniji so se začeli italijanski protinapadi in je verjetno, da bo sledila italijanska ofenziva večjega obsega, saj se nahaja 5 italijanskih ministrov na fronti. Grki, ki so pretekli teden ijgubili svojega voditelja generala Matexasa, ki je po manjSi operaciji umrl, so dosedaj še vse napade odbili in v sredini fronte celo malo napredovali. Grški odpor bo najbrže trd. — V Afriki Angleži nadaljujejo s prodiranjem na vseh frontah. Tako so v Libiji zasedli Derno in gredo sedaj naprej proti zadnjemu mestu v vzhodni Libiji, Bengaziju. V vzhodni Afriki so prodrli 200 km globoko v Eritrejo, v Abesiniji imajo Angleži sedaj bivšega abesinskega cesarja Hajla Se-lasija, ki osebno vodi abesinske četnike, ki vznemirjajo velike pokrajine v zahodni Abesiniji. Na jugu so Angleži očistili svoje ozemlje v Keniji in prenesli boje v italijansko Somalijo. Angleži se očividno trudijo, da bi čim prej v Afriki dosegli končnoveljavne uspehe, da bi imeli proste roke, kadar bo Nemčija napadla angleške otoke v bližajočih se tednih.
Tudi politične priprave na spomladanske dogodke padejo v oči. Med Sovjeti in Nemčijo so bili podpisani novi dogovori o prijateljskem sodelovanju. Legionarska revolucija v Romuniji, ki je bila zatrta. je Nemčiji dala povod, da so poslali še več čet v Romunijo in so ž njimi zayarj°~ vali tudi evropski jugovzhod. Na zahodu Evrope pa se izvaja na Francijo hud pn-tisk, da bi velesilam osišča izročila svoja pristanišča v Afriki, od koder bi Nemčija in Italija mogli uspešno napadati angleško moč v Sredozemlju.
Razglas
Vojno-tehnični zavod v Kragujevcu potrebuje 40 kvalificiranih strugarjev in 40 kvalificiranih ključavničarjev, ki morajo biti jugoslovanski državljani.
Prošnje, kolkovane z Din 10.— je treba poslati do 1. III. 1941 na naslov: Upravniku vojnotehničkog zavoda — li^ni odsek Kragujevac in priložiti:
spričevalo o mojstrskem ali pomočniškem izpitu,
novo poslovno knjižico, potrdilo (ne vojno knjižico) o odsluženi vojaščini,
potrdilo davčne uprave o premoženjskih razmerah,
nravstveno spričevalo.
Kandidati bodo pozvani na zdravniški pregled v Kragujevac in nato sprejeti na poskusno dobo (15 dni) nakar se odloči o njih definitivni zaposlitvi ter višini plače.
Kandidat, ki bo odklonjen, mora sam plačati stroške za prihod in povratek.^,
List izdaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo: Pirih Milko, Ljubljana. - Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.