NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
govorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
26. april 1990 • številka 17 • leto XU • cena 8 dinarjev
Strajk
nimo vseh
iravil
»Naša prva zahteva je odstop direktorja Stje-
pana Vrkiča, ki z zelo strogo disciplino tero-
rizira kolektiv. Dosegel je celo, da imajo žen-
ska stranišča zastekljena vrata, ki so povrhu
še brez šip. Na nobenem stranišču tudi ni
ključa...«, je dejal Milivoje Milačič, predsed-
nik stavkovnega odbora predilnice tekstilne
tovarne Prebold v Biogradu na moxu.
O štrajku, ki traja že skoraj dva tedna, piše-
mo na 4. strani.
Pomagajmo!
Novi tednik in Ra-
dio Celje nadaljujeta
humanitarni akciji
Prisluhnimo tišini
in Za Ančine oči.
Stran 10.
Valerijina
nesrečna sreča
»Sem Valeri-
ja, srečna do-
bitnica Tamo-
vega tovornja-
ka v nagradni
akciji Poda-
rim Dobim.
Jokali smo od
sreče in vese-
lja, ko smo to-
vornjak dobi-
li. Zd^ joka-
mo zaradi
problemov, ki
nam jih je
povzročil do-
bitek.« Tako
začenja svoje
pismo 11-let-
na Valerija
Čvan iz Tešo-
ve, hribovske-
ga zaselka na
Vranskem.
O zapletih be-
rite na 16.
strani Novega
tednika.
Blenjava iz trgovin še slabša
Zadnje ugotovitve strokovnih služb so potrdile, da je zelenjava, ki je na prodaj v trgovinah in na tržnici prav tako ali še bolj sporna od doma pridelane. Še
pred letom dni je bilo med prebivalci izredno veliko vprašanj, kaj storiti, ker je po meritvah vsebnost škodljivih snovi v zelenjavi, pridelani na celjskih
vrtičkih, prevelika. Zdaj so strokovnjaki potrdili, da z zelenjavo, ki je naprodaj, ni nič drugače. Potrošnikom torej ostaja le odločitev, ali se bodo počasi
zastrupljali z domačo ali pa s kupljeno zelenjavo. Stran 3.
Agrarna reforma da ali ne. To je zdaj vprašanje, ki pretresa slovenski kmečki živelj. Enim zbuja predlog upe, da bodo dobili
zemljišča nazsg, drugim zbuja strah. Strah, da se bodo ponovile zgodbe, ki jih je polstoletna zgodovina zapisala v spomin
prenekaterega kmečkega očanca. Je ta strah upravičen - tudi o tem so razmišljali sogovorniki okrogle mize na 12. strani Novega
tednika.	Foto: EDI MASNEC
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
SP. REČICA 163270 LAŠKO
tel.: {o63) 731-o46
vam ob prazniku
dela, 1. maju,
iskreno čestita in
želi prijetno
praznovanje.
Cenjene stranke
obveščamo, da bo
diskont
27. 4. in 1. 5. ZAPRT,
2. 5. pa bo odprt od
7.30 do 12.00 ure.
2. stran - 26. april 1990
radIjski iN televizijski spn«
Delavski
praznik in
sindikati
Bližajo se prvomajski
prazniki. Kot vse kaže bo-
do drugačni kot so bili
vsa povojna leta. Organi-
zatorji raznih shodov so
kar tekmovali med sabo,
kdo bo privabil več ljudi.
Tudi pri nas na Celjskem
ni bilo, drugače. Griček,
Boč, Šmiglova zidani-
ca..., pa saj ni mogoče
našteti vseh! Sedaj so se-
veda nastopili novi časi.
Brez prvomajskih bud-
nic, brez shodov, brez ve-
likih govorov. Kot da ho-
čemo prelomiti in obra-
čunati z vsem, kar diši po
»realsocializmu«, pravijo
nekateri in očitno jim na
tiho pritrjujejo in kimajo
tudi novi, svobodni sindi-
kati. Občutek imam, da je
organizatorje strah orga-
nizirat prvomajske shode
in proslave, vse dokler ne
bo jasno, kdo bo končni
zmagovalec na volitvah.
V takšnih časih je pač
najbolj zanesljivo naredi-
ti križ čez vse in čakati.
Očitno je to tudi filozofija
novih sindikatov s starim
vodstvom. Vem pa, da
ljudje pogrešajo takšnih
shodov. V Savinjski doli-
ni oziroma v žalski občini
bi ljudje želeli k Šmiglovi
zidanici, kjer so se zbirali
vrsto let. Prepričan sem,
da bi jih tudi letos prišlo
veliko in med njimi bi bili
pristaši in člani prav vseh
strank. Navsezadnje je ni
stranke, ki bi lahko imela
kaj proti delavskemu
prazniku, ki je sicer praz-
nik tudi v državah, v kate-
rih so delavci po naših in-
formacijah tako zelo zati-
rani. Prvomajske shode
so doslej pripravljali stari
sindikati. Novim se očit-
no to ne zdi tako po-
membna stvar, da bi se
zanjo splačalo truditi. Kaj
spoh pa lahko pričakuje-
mo od teh sindikatov, če
so se že odpovedali orga-
nizaciji ozimnice in sedaj
še eni izmed nalog, zaradi
katere bi jim sploh lahko
še zaploskali?
JANEZ VEDENIK
Kučan za pet, Pučnik za tri občim
Na Celjskem je Kučan potrebno večino glasov za pred-
sednika predsedstva Slovenije dobil v petih, Pučnik pa
v treh občinah.
V Cejlju je dobil Milan Kučan 59,6 odstotka glasov volil-
cev, v Žalcu 61,9 odstotka, v Laškem 57,6 odstotka, v občini
Šmarje pri Jelšah 50,5 odstotka, v občini Velenje pa 65,9
odstotka vseh veljavnih glasov. Jože Pučnik je zmagal v treh
občinah na celjskem. V Slovenjskih Konjicah je dobil 52,9
odstotka glasov, v Šentjurju 57,6 ter v Mozirju 51,8 odstotka
glasov.
Ob drugem krogu vohtev predsednika je postalo očitno,
da so bile pravilne napovedi, da bo Milan Kučan v občinah,
kjer je veliko glasov v prvem krogu pobral Ivan Kramber-
ger, težko zbral večino glasov. Sicer pa je na Celjskem
Kučan najvišji »skok« dosegel v občini Velenje, Pučnik pa
v Šentjurju pri Celju.
B. P.
Kdo v zboru občin
v torek so bili že znani neuradni izidi volitev v zbor občin
repubhške skupščine. S celjskega sta bila že v prvem krogu
teh volitev, ki so bile 8. aprila, dva kandidata, v drugerii pa
preostalih sedem z našega območja. Večinoma so bili izvo-
ljeni kandidati Demosa.
Prvi krog, 8. aprii
Mozirje: Anton Žuntar - Demos
Šentjur pri Celju: Franc Kovač - Demos
Drugi krog, 22. aprii
Celje: Ivan Janez Črnej - Demos
in Anton Roječ - Demos
Žalec: Franc Ogris - Demos
Laško: Janko Deželak - Demos
Šmarje pri Jelšah: Marko Štadler - Demos
Velenje: Ivan Atelšek - ZSMS Liberalna stranka
Slovenske Konjice: Anton Kuzma - Demos
Podrobni izidi 3. maja
Do zaključka redakcije (to-
rek, 24. 4. popoldan) še ni-
smo mogli zbrati podrobnej-
ših izidov volitev, ker občin-
ske volilne komisije še niso
preštele vseh glasov zadnjih
volitev. Tako bo na popolne
podatke o zasedbi skupščin-
skih sedežev v občinah celj-
skega območja treba še po-
čakati. Storili bomo vse, da
do teh podatkov pridemo do
prvomajskih praznikov.
Prav zaradi podrobnih vo-
lilnih izidov smo se namreč
odločili, da izdamo novo šte-
vilko Novega tednika tudi
v četrtek, 3. maja, čeprav je
to povezano s precejšnjimi
stroški in tudi z delovnim
naporom novinarjev in teh-
ničnega osebja med prazni-
ki. Pripravljamo številko,
v kateri bomo objavili grafič-
ne prikaze sestave vseh
rov vseh občinskih skup
z našega območja. Kdc
torej sedel v katerem od
rov skupščin iz Celja, La
ga, Mozirja, Slovenskih
njic, Šentjurja, Šmarja
Jelšah, Velenja in Žalca,
berite v naslednji šte
Novega tednika, ki bo id
maja.
Bo praznili deia preživei
Kje na CeUskem In kako ga bodo še proslavljan
Laščani se bodo tudi letos
zbrali na tradicionalnem sre-
čanju na Šmohorju, ki ga pri-
pravljsgo laški svobodni sin-
dikati in tamksošnje planin-
sko društvo. Ob golažu in
kulturnem programu nzO bi
rajanje trajalo pozno v noč.
Tudi šentjurski prvomaj-
ski shod pripravljajo sindi-
kati in planinci, na Resevni,
kjer shod bo, pa bodo nasto-
pili domači kulturniki. Na
predvečel- prvega maja obe-
tajo kresove po okoliških
gričih.
V občini Mozirje letos pr-
vomajskega shoda ne bo,
zadnjega aprila pa n^ bi za-
goreli kresovi domala v sle-
hernem kr£ou in na vseh pla-
ninskih postojankah. Tudi
v občini Slovenske Konjice
letos ne bo prvomajskega
shoda.
Občani Šmarij pri Jelšah
bodo prvega mć^a lahko od-
šli na Boč in praznik dela
proslavljali skupaj z občani
Slovenske Bistrice. Priredi-
tev na Boču se bo pričela ob
enajstih s kulturnim progra-
mom, pripravljajo pa jo sin-
dikati Slovenske Bistrice,
Šmarij pri Jelšah in planinci
iz Poljčan.
Žalski sindikati so se letos
odrekli tradicionalnim prire-
ditvam ob prvem maju. Pla-
ninska društva in gasilci pa
bodo pripravili shode na Mr-
zlici, Smiglovi zidanici, Ho-
mu, domu pod Reško plani-
no, na Brnici, Bukovici, Gori
Oljki ter Šentjurgertu. Nobe-
nih sindikalnih govornikov
ne bo, niti kulurnega progr-
ma, del denarja pa bodo sin-
dikati namenili društvoi
bodo sama pripravila ku
ni program.
V	občini Velenje pripi
Ijajo na predvečer praa
družabna srečanja v Titoi'
Velenju z glasbo, goiCasi
ponudbo in kanonado.^
ga maja bodo občane zbB
z godbo, ob enajstih pa«
na Graški gori pričel trat
onalni delavski shod.
V	Celju naj bi na pre
čer praznika zagoreli ki
vi, posebno kresovanjes
som pa bo na Gričku. Ti
cionalno prvom^sko 9
nje se bo na Gričku pri
v torek dopoldan ob desi
Obletnica Osvobodiine fronte
Ponekod proslave, povsod priznanja
V Celju bo danes na Tomši-
čevem trgu koncert Pihalnega
orkestra EMO, celjska sociali-
stična zveza pa je že podelila
letošrya srebrna priznanja OF.
Dobili so jih Ivan Bred, Franc
Horvat, Marija Hudej, Adem
Jahjefendič, Ladislav Kaluža,
Jure Kl^nšek, Jože Kolar, Pe-
ter Meštrov, Ludvik Pregelj,
Anton Špan in Ribiška družina
Celje.
Velenjčani so dan OF pro-
slavili v petek v Glasbeni šoli,
občinska SZDL pa se je letos
odločila, da podeli dvojno šte-
vilo srebrnih priznary OF. Do-
bili so jih Miran Ahtik, Jani
Horvat, Alojz Klančnik, Sonja
Avberšek-Knap, Jože Kandolf,
Peter Krepel, Jože Borovšek,
Drago Seme, Martin Hrastnik,
Josip Malinovič, Pavle Pla-
nine, Franc Repnik, Franc Ro-
gan. Srečko Potočnik, Franc
Savmek, Drago Ring, Rudi
Rgjh, Franc Veternik, Mjgda
Zbič^nik in Martin Slatinšek.
Velenjska SZDL je obenem
priporočila svojemu republi-
škemu vodstvu, da prouči pri-
hodnost podeljevanja teh priz-
nanj.
Šentjurčani bodo priznar^a
OF podelili šele sredi m^a,
imena pa so že znana. Dobili
jih bodo'Jožica Vovk, Ivan
Knez, Božo Jeršič, Franc Ceh-
ner, Nevenka Cmok, Milena
Jan, Ferdo Žagar, Peter Jeršič
in EVanc Klinar.
Žalska SZDL je priznanja
OF podelila v soboto v Petrov-
čah Henriku Kragncu, Anici
Drev, Valterju Zupancu, Anki
Krčmar, Konradu Podbregar-
ju, Zvonetu Babiču, Petru
Knapiču, Martini Časi, Strelski
družini Juteksa in Planinske-
mu društvu Zabukovica.
Socialistična zveza Šmarje
pri Jelšah sta proslavo dneva
OF pripravili v petek v Koz-
jem, udeležil pa se je je tudi
Jože Smole. Priznanja OF
s srebrnim znakom so podelili
Društvu invalidov, Jožetu Ur-
šiču, Francu Mahajnu, Karlu
Volavšku, Ivanu Šrimpfu ter
Francu Čretniku.
Osrednja proslava za dan OF
in obenem tudi za 1. meg bo
v Slovenskih Konjicah danes
v domu kulture.- Priznanja
s srebrnimi znaki OF bodo pre-
jeli Štefka Bornšek, Štefan Vi-
da, Jože Matavž, Savo Grilj,
Marija Premru, Kari Beškov-
nik mleuši, Peter Mlakar mlćO-
ši, Milan Brglez in pevski zbor
Ivo Štruc.
Na osrednji proslavi dneva
OF, ki bo jutri v Naz^ah, bo-
do Mozirjani priznanja OF po-
delili Ivainu Butu, Srečku La-
mutu, Mariji Slatinšek, Turi-
stičnemu društvu Rečica, Pla-
ninskemu društvu Rečica, Ga-
silskemu društvu Luče in de-
lavski godbi na pihala iz Na-
zarij.
V Laškem pripravlja SZDL
proslavo dneva OF danes
v avli OŠ Primož Trubar. Priz-
nanja s srebrnim znakom OF
bodo prejeli Anton Jevševar,
Jože Omahna, Martin Pušnik,
Edvard Gračner, Marjan Deže-
lak, Fanika Wiegele, Branko
Trebežnik, Vlado Marovt, Tu-
ristično društvo Laško in Glas-
bena šola Radeče.
TRAČ I
niče ■
Nagradna vprašarqa: ali
je gospa, ki na celjski tržni-
ci prodaja mlečne izdelke
v sorodu s kom iz aijevaške
mlekarne? Ali je trgovina
z mlečnimi izdelki ob arje-
vaški mlekarni res v zaseb-
ni lasti nekoga iz mlekar-
ne? Ali bo v nekdanji mle-
karni v Medlogu zrasel še
kakšen zasebni mlečni
obrat? Odgovore pošljite
na naš naslov. Nagrada naj-
bolj pronicljivim: vrček
mleka na naš račun.
Medtem ko se Ivan Ja-
nez Černej Črnej (da, to je
tisti) šele bori za neopo-
rečno hrano, jo njegov po-
tomec že prodaja. Avstrij-
ske hrenovke celjskim
gimnazijcem.
Ko delavci Gorenja za-
gledajo direktorja in ples-
nega mojstra Draga Šule-
ka, ki se spozna na fiziko in
honorarno županovanje, se
hitro primejo za žepe. Te-
mu se reče družbena samo-
zaščita. Morda je tudi zato
Gorerrje dobilo priznanje
»V službi zaščite, v službi
človeka*.
Gorenje pa ni samo b
temacionalni, ampak tui
vsejugoslovanski k(H
cem. Medtem, ko i
v Splitu gradili svoj
predstavništvo, sta df
vodilna Gorenjčana n
bližnjih otokih postat
srečna lastnika počitn
ških hišic.
Kje so naše ladje: izteJA
joči se celjski župan Too
Zimšek je bil v soboto opj
žen, kako je v trenerki I
lahnem drncu pritekel |
smeri Pelikanove poti i
pasiral Razvojni centa
Spremljala ga je jata
lobov.
Oblast tudi v regiji^
pričljivo prehaja v
Demosa. Celo v tolik^
meri, da bo članov strfr^
iz Demosa po skupščitt^
več, kot je bilo v /lAJ^J
železnih časih v njih
munistov. Korita so ost*
la, ljudje so se zamenja
kaj pa je zares novega'^
So se pa združeni soci^
sti uspeli obdržati na laojr
vs^ tam, kjer bivša op^
cija ni uspela monti^,
budnih oči svojih iJjK
- v zborih združenega
in po svetih kr^jeV^
skupnosti. Pa ne gre ^
mosu nič očitati. S^ so *
za vse mogoče mandata 
izpraznjene funkcije vreP
ji komaj našh toliko
da so lahko predlagali ^
je kandidate.
Srebrni nagrajenci svobodnih sindikatov
Srebrne znake so v Celju podelili vče-
r^ na slovesnosti v poročni dvorani. Do-
bili so jih OOS Vzdrževanje energetika iz
EMO, Marija Tkalec, Breda Zupančič,
Edvard Mišja, Fanika Irgolič, Branko Ja-
veršek, Alojz Pauhč, Jakob Počivalšek,
Marjan Vrabec, Andrej Bagec, Jože Hor-
vat, Stanislav Jezernik in Anica Štucl.
V občini Velenje so dobitniki n^višjih
občinskih sindikalnih priznary Branko
Amon, Drago Bizjak, Dragan Čelosiga,
Ciril Grebenšek, Roman Jurič, Jože Ko-
žar, Metka Sirc-Ucman, Jure Tovornik,
Bojan Zorko, Društvo invalidov in Dru-
štvo varnostnih inženirjev in tehnikov.
V	Šentjurju so srebrne znake sindikata
dobili Bojana Krumpeik, Hinko Pap,
Slavko ZalokJir in Sklad za pospeševanje
proizvodrye hrane občine Šentjur.
V	Žalcu sindikalna komisija do torka še
ni odločala o letošrvjih dobitnikih srebr-
nih znakov. Prav tako tudi v občini
Šmarje pri Jelšah v torek še ni bilo zna-
no, kdo prejme n^višje občinsko sindi-
kalno priznanje.
V	Slovenskih Konjicah bodo srebrne
znake svobodnih sindikatov prejeli Joži-
ca Bračun, Ivan Furman, Alojzija Gum-
zej, Anton Kotnik, Irena Nečemer, Ivan
Pančič in Frida Verdnik.
V	Mozirju najprej ni bilo dovolj predlo-
gov, potem pa v torek še ni bilo mogoče
izvedeti imen dobitnikov sindikalnih
znakov. Tudi v Laškem bodo srebrne sin-
dikalne znake letos podeljevali kasneje.
DOGODKI
26. april 1990 - stran 3
javno
Kprasanje
Upravi za
ceste
Siovenile
jCer se pri tako imeno-
gjii Babi pod Trojana-
j že nekaj časa oprav-
Lo različna dela, zani-
ha pa nas in naše bralce
>e nekaj drugih zadev
oovezanih s »trojansko
Lto«, bi vam radi za-
jjgvili naslednja vpra-
ianja:
Je bila gradnja tretje-
ga pasu pod Trojanami
I na natečaju in kdo,
liatera podjetja, so grad-
ijo na natečaju dobila?
Je bil lani ali letos kot
jyans za projekt ali bo-
doča dela kateremu od
podjetij že nakazan kak-
šen denar? Komu, kdaj
in koliko?
Je v primeru, da se
tretji pas vsaj zaenkrat
ne bo gradil ali bi šel
^do od izvajalcev v ste-
tjy, nakazani denar
iploh mogoče izterjati?
Upamo, da boste z va-
^ čimprejšnjim pojas-
nilom pomirili nas in
naše bralce ali pa vsaj
pripomogli k naši skup-
ii informiranosti.
Uredništvo
Zelenjava iz trgovine
še siabša icot domača
Potem, ko so bile v prete-
klem letu opravljene števil-
ne analize živil rastlinskeg:a
izvora, ki so bila proizvede-
na na območju celjske obči-
ne, smo v zadnjih mesecih
na Zavodu za socialno me-
dicino in higieno Celje razi-
skovali tudi kvaliteto te vr-
ste živil, proizvedenih na
drugih območjih Slovenije
in Jugoslavije. Rezultati
analiz so nas močno prese-
netili. Nismo sicer pričako-
vali, da bodo živila s teh ob-
močij povsem neoporečna,
vendar pa analize kažejo,
da so celo bolj onesnažena
z nekaterimi težkimi kovi-
nami, nekovinami in spoji-
nami.
Tako visoko stopnjo ones-
naženosti živil lahko poveže-
mo le z uporabo umetnih
gnojil, za katera je znano, da
so najpomembnejši onesna-
ževalec s težkimi kovinami
v kmetijstvu. Živila rastin-
skega izvora, ki so namenje-
na za predelavo in prodajo,
veijetno rastejo na bolj in-
tenzivno gnojenih površi-
nah, kot vrtnine, namenjene
za domačo uporabo. Pri sled-
njih je pomembnejše indu-
strijsko onesnaževanje ter
onesnaževanje, ki je poveza-
no s prometom in dimnimi
phni iz kurišč.
Analizirali smo 75 vzorcev
živil rastlinskega izvora, zla-
sti svežo in zamrznjeno zele-
njavo, krompir, moko in olje,
ter ugotavljali, kolikšna je
vsebnost nekaterih elemen-
tov in spojin v teh živilih.
Opravljenih je bilo okrog 200
analiz. Vzorci so bili odvzeti
ob inšpekcijskem nadzoru in
ob izrednem nadzoru nad
proizvodnjo in prometom
z živili. Skupno je bilo 24%
vzorcev higiensko oporečnih
zaradi povečane vsebnosti
nekaterih elementov in spo-
jin. Poleg tega pa so bile pri
nadaljnjih 21% živil ugotov-
ljene koncentracije blizu naj-
višjih dovoljenih.
Ugotovili smo, da je bila
kar pri desetih vzorcih pre-
sežena dovoljena vrednost
kadmija, pri štirih pa so bile
ugotovljene vrednosti tik
pod dovoljeno. Vsebnost
svinca v živilih ni presegla
dovoljene, vendar pa ugo-
tovljene koncentracije kaže-
jo na veliko obremenjenost
okolja s svincem. Analizira-
nih je bilo pet vzorcev olja in
pri vseh je bila močno prese-
žena dovoljena vsebnost ba-
kra. Posebno zaskrbljujoči
pa so rezultati (zlasti zamrz-
njenih) analiz živil (špinača,
rdeča pesa, stročji fižol in jaj-
čevci), na nitrate, saj so ugo-
tovili, da je vsebnost tudi do
desetkrat presegla dovoljeno
(250 mg nitrata na kg živila).
Če primerjamo ugotovlje-
ne vsebnosti s tistimi, ki jih
ugotavljamo v medloškem
vodovodu, so bile do petde-
setkrat višje, zato je uporaba
zamrznjene zelenjave nepri-
merna za prehrano dojenč-
kov, starih do šest mesecev.
Ob ugotovitvah, da sta hra-
na in seveda okolje nasploh
obremenjena z nekaterimi
kontaminenti, se seveda ta-
koj poraja vprašanje, v ko-
likšni meri je zaradi te ones-
naženosti prizadeto zdravje
prebivalstva na tem območ-
ju in katera živila so tako
onesnažena, da je njihovo
uživanje zdravju škodljivo.
Odgovor na to vprašanje ni
enostaven in ga zaenkrat ne
moremo dati.
Za oceno vpliva posamez-
nih spojih, ki jih prebival-
stvo zaužije, na zdravje, po-
trebujemo dve vrsti podat-
kov, in sicer: podatke o koli-
čini določene snovi, sprejeti
s hrano, vodo in zrakom
v določenem času, in podat-
ke o zdravstvenem stanju
prebivalstva.
Te podatke je mogoče pri-
dobiti le s posebno, obsežno
raziskavo. Računamo, da bo-
mo na našem zavodu, kot pr-
vi v Jugoslaviji, z njo lahko
kmalu pričeli.
Danes lahko povemo le to,
da so nekatere raziskave, ki
so jih opravili v svetu, poka-
zale, da uživanje podobno
oporečnih živil, še ne vodi do
prekoračevanja tedenske do-
pustne doze za posamezne
snovi.
Ne glede na to pa menimo,
da je potrebno nadaljnje
onesnaževanje okolja takoj
ustaviti, saj skupno delova-
nje kontaminetov gotovo
škodljivo vpliva na zdravje,
čeprav zaenkrat tega še ne
morejo izmeriti. Podatki
o onesnaženosti drugih ob-
močij nas silijo v to, da vse
akcije za izboljšanje človeko-
vega okolja, ki so bile začete
v Celju, kjer je ekološka za-
vest občanov gotovo najbolj
razvita, raširimo tudi na dru-
ga območja. Le na tak način
je mogoče dolgoročno upati,
da se bodo razmere v okolju
izboljšale, kar bo neposred-
no prispevalo k večji kvalite-
ti življenja.
IVAN ERŽEN
specialist za epidemiologijo
Akcija tisoč prikllučkov«
ška občina na repu s šte¥nom telefonov
^i(i(/bnijo v konjiški obči-
li i/ts ne morejo biti zado-
I ijlii. Kljub razvitosti je
li Rreč ta občina na repu-
iikem repu. Gradnje PTT
Težja in central se lote-
iDzato toliko bolj resno
kot kaže, tudi uspešno,
fo besedah dosedanjega
(sdsednika skupščina obči-
Slovenske Konjice, Avgu-
Spoljarja, kije sicer že na
delovnem mestu
'-'nioiju, je s samouprav-
1 sporazumom akcija za-
pljena tako, da dvesto od-
itkov cene na impulz pla-
(i^jo delovne organizacije.
'Pfavljena pa so tudi izho-
za naslednje srednje-
Do obdobje, in sicer tako,
i dvo-odstotno prispev-
stopnjo pri bivši Komu-
nalni skupnosti namenili za
razvoj telefonije. Tako bi do-
bili polovični delež naložbe,
drugega pa naj bi poravnalo
PTT podjetje. Po sedanjih
ocenah bo naložba veljala
nekaj več kot pet milijonov
nemških mark. S tem denar-
jem bodo modernizirali vse
centrale v konjiški občini,
kar bi bil prvi poseg za boljše
z'yeze med Slovenskimi Ko-
njicami in Celjem. Denar za
modernizacijo bodo združe-
vali tudi s predporodajo tele-
fonskih številk na območju
Slovenskih Konjic, Konjiške
vasi, Tepanja, Vešenika, Be-
zine, Zeč in Polen. Predlog
akcije »tisoč priključkov«
zdaj ponujajo kupcem PTT
uslug. S tako zastavljeno ak-
cijo in se najhitreje rešili te-
lefonskih zagat za celo po-
dročje naštetih krzoev.
Vrednost del za priključek
bo znašala 3500 nemških
mark. V to finančno kon-
strukcijo pa je vštetih tudi
200 nemških mark iz naslova
referendumskega denarja.
Ob podpisu pogodbe bo po-
trebno plačati 600 nemških
mark v dinarski protivred-
nosti, k temu pa dodati še
odplačevanje v devetih obro-
kih. V vrednost je zajet delež
za telefonsko centralo in iz-
gradnjo glavnega in distribu-
cijskega omrežja v dolžini
sto metrov od kabelskega
razvodišča. Zemeljska dela
naj bi naročniki v dolžini
zadnjih sto metrov opravili
sami.
MATEJA PODJED
SVET MED TEDNOM
Piše: Romana Dobnikar-Šeruga
Mrzel tuš za LItovce
Ne mine dan, da Litva ne bi bila na prvih straneh vseh
največjih svetovnih časopisov-in to že drugi mesec. Če bi
bih še v letu 1956 ali 1968, bi njeno trmo v Kremlju že
zdavnaj strh na silo, s tanki in postavili na oblast svojo
garnituro, ki bi vrnila secesionistično republiko v okrilje
matere Rusije. Toda časi so, na srečo, popolnoma drugačni
in čeprav Mihail Gorbačov ni pripravljen priznati litovske
neodvisnosti, so njegovi pritiski sicer ostri in boleči, pa
vendarle premišljeno odmerjeni.
Gospodarska blokada je za majhno baltiško republiko
izredno boleč udarec, sj - ne glede na to, kaj pravi litovsko
vodstvo - Litva potrebuje Sovjetsko zvezo bistveno bolj
kot pa Moskva Vilnius. Litovci, na primer, kupujejo sov-
jetsko nafto po subsidirani ceni 30 rubpev za tisoč kubič-
nih metrov. To je 49 dolarjev po uradni menjavi ah le 1,50
dolarja na črnem trgu. Svetovna cena tolikšne količine
nafte pa je 110 dolarjev... Po moskovskih podatkih Litva
zasluži letno za 200 milijonov dolarjev deviz, toda samo za
nafto iz tujine bi jih potrebovala 700 milijonov dolarjev.
Ali bo Litva zdržala ekonomsko vojno ali pa bo pokle-
knila pred Moskvo? Litovski podpredsednik Romualdos
Ozalos trdi, da ima republika naftnih rezerv za 30, rezerv
plina pa za 20 dni. V mesecu dni bi torej morala najti vire
teh življenjsko pomembnih surovin drugje. Toda, kot je
pokazal nedavni obisk premierke Kazimere Prunskene
, v sosednjih skandinavskih državah, to ne bo lahko. Iz Osla
je odšla praznih rok, s^ Norvežani nafte niso obljubili,
tudi na Danskem v okviru Evropske skupnosti niso hoteli
sprejeti nobenih obvezujočih sklepov. Sosedje so torej
upornim Litovcem pripravljeni dati obilo moralne pod-
pore pri njihovih težnjah po samostojnosti, niso pa pri-
pravljeni priznati njihove neodvisnosti ali se kako drugače
boli neposredno in bolj obvezujoče zaplesti v konfronta-
cijo na liniji Moskva-Vilnius. Tako je predsednik norve-
ške vlade Syse dal Kazimeri Prunskene vso podporo,
odločitev o prodaji nafte Litvi pa je prepustil naftnim
mogotcem. Opreznost Skandinavcev je razumljiva, saj
nočejo niti dražiti Kremlja, niti s preostrimi napadi oma-
jati položaj Gorbačova, kaj šele, da bi zapletu odnose med
velesilama. Toda, vs^j y očeh treh sovjetskih baltiških
republik, je to še ena izdaja več, dodatek že starim grehom,
saj je Švedska leta 1941 v švedsko-sovjetskem sporazumu
priznala sovjetsko priključitev baltiških republik, Norve-
ška je priznala sovjetske meje leta 1956, Finska pa s podpi-
som sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu s SZ.
Nedvomno je spoznanje, da iz tujine ne morejo pričako-
vati kaj dosti več od moralne podpore, na Litovce delovalo
kot mrzel tuš. Dejstvo, da se ob litovski krizi Washington
obnaša zelo zadržano, je začudilo tudi mnoge svetovne
analitike, nekateri opazovalci pa celo opozarjajo, da je
takšna ameriška taktika palica z dvema koncema in da jih
utegne na koncu predsednik Bush vendarle dobiti po
glavi... Več kot očitno je, da Bush priznava pomen sovjet-
skih interesov na Baltiku in da namerava stati ob strani
vse dotlej, dokler Kremelj ne bo šel predaleč, dokler ne bo
poslal v Vilnius tankov in začel prelivati litovsko kri.
Seveda je bilo v Beli hiši za zaprtimi vrati gotovo govora
tudi o ameriških povračilnih ukrepih, toda javno je Bush
ob stopnjevanju napetosti v Baltiku vedno znova ponav-
ljal le, daje »globoko zaskrbljen«, še malo pa mu ni prišlo
na misel, da bi odpovedal bližnje srečanje z Gorbačovom.
Ni čudno, da imajo v Vilniusu občutek, da Bush ni njihov
zaveznik, ampak - Gorbačov.
Res pa je, da na Bushovo litovsko taktiko letijo kritike
z leve in desne tudi doma. Tisti, ki so prepričani, da je bil
po pokolu na Tiananmenu do kitajskega vodstva »preme-
hak«, se bojijo, da bo zdaj prodal tudi Litvo. Nihče sicer ne
zahteva, da pošlje tjakaj ameriške padalce ali pa odpre
ambasado v Vilniusu, toda prepričani so, da bi lahko Litvi
bolj pomagal, ne da bi pri tem ogrozil svoje prijateljsko
razmerje s sovjetskim voditeljem. Ameriška administra-
cija računa na to, da Gorbačov dobro ve, do kod sme iti, da
Američanov ne bi minila potrpežljivost. Bush se pred
kritiki brani, da do litovskih težav še malo ni hladnokrven,
da pa bi nepreviden korak z njegove strani lahko povzročil
prelivanje krvi, spodnesel Gorbačova in vrnil Sovjetsko
zvezo v roke konzervativcem. Toda, če je napačno ocenil
namene Gorbačova, utegne naenkrat doživeti tako hudo
presenečenje, kot ga je svoje čase Jimmy Carter, ko je
Leonid Brežnjev kljub njegovi »mehki« diplomaciji poslal
bratsko pomoč v Afganistan...
Največjo pomoč so Litovci dobili iz precej nepričako-
vane smeri, iz Vatikana. Papež Janez Pavel II. s'eje namreč
za Veliko noč odločil opustiti svojo politiko nevtralnosti
do tega problema in jasno in glasno podprl težnje litov-
skega naroda po neodvisnosti. Resda je njegova podpora
le moralna, toda nedvomno ima izredno veliko politično
težo, še zlasti po njegovem zadnjem popotovanju po neka-
terih vzhodnoevropskih državah in napovedi posebne
evropske sinode, ki bo razpravljala o teh zgodovinskih
časih za Vzhodno Evropo.
Trmasti Litovci lahko v svojem merjenju moči
z bistveno bolj močno Moskvo računao (poleg božje
pomoči, za katero molijo v mnogih cerkvah po vsej repu-
bliki) le na lastne moči. Kot so pokazale javnomnenjske
raziskave, podpira politiko odcepitve tudi dve tretjine
Poljakov in polovica pripadnikov ruske narodnosti
v Litvi. Poleg tega so vse tri baltske republike podpisale
sporazum o skupnem trgu in si obljubile medsebojno
pomoč. Estonci so prav tako zavrnili služenje vojaškega
roka v sovjetski armadi, Lativijci pa nameravajo razglasiti
neodvisnost prihodnji mesec. Očitno so vsi skupaj prepri-
čani, da bodo na koncu vendarle uspeh uiti iz ruskega
imperija, s^ so Litovci in Estonci že dali tiskati svoji novi
denarni enoti, lito in novo krono...
Ismo materi neznanega voiiica
a depresija)
^ tako, da vse mine: ljubezen,
^osf, volitve.
ti veš, mama, kako je, ko mine
r^en; boli te tam nekje okrog srca,
^'^o je, ko mine pijanost, to ti po-
^ ooii te glava in... Pa veš, kako je,
^'nejo volitve, je nenadoma čudno
.nič več obljub, nič parol, nič več
Čuden depresiven občutek:
J^^^a. Saj: praznino občutiš! Prav
i^^^^sta po poročni noči - dolgo je
^anjo, a nazadnje se ni zgodilo
^^sarše ne bi bila doživela. Bilo je
strastno in lepo, ampak...
hfh^' ^^ ^^sploh zgodilo?
^ "ih ne prvič in tudi zadnjič ne.
l'^^sramno, mama, da takole raz-
iVo,? v tehle praznih, depresivnih
dneh?
bil ^^vsezadnje res: kaj pa se je
'nap seje spremenilo in vendar-
6! sp ostalo, kot je bilo. Stari
ni kar zrušil, kot
so nekateri
j^^^eli. Stare stranke niso kar
iQ , ot so naivno upali. In novi svet
^^^ zrasel, kot da je goba.
Kdo bi vedel, mama, kaj je zdaj bolj-
še: ostati pri starih lažeh ali verjeti
v nove? Toliko je bilo v teh dneh pre-
rokov in čudodelnikov, toliko obljub
in velikih besed.
Kaj bo čez nekaj mesecev, sam Bog
ve. Kaj bo, ko bodo obljube morale
meso postati? Med izvoljenimi pa no-
benega čarovnika, nobenega boga.
Med čakajočimi, ki so jih volili, ker so
jim obljubljali meso, pa množica takih,
ki še kruha ne bodo imeli.
KOZERUA
Saj veš, mama, da nisem strahope-
tec. Le predobro vem, da bremena sta-
rega sveta novim nosačem ne bodo
manj težka. Nasprotno: teža se bo
s potjo podvajala, podeseterjala, po-
stoterjala. Kakor za koga in kakor kje.
J a, lahko se hecamo, lahko čveka-
mo, obrekujemo, se bodemo in zafrka-
vamo, češ, za koga si pa ti volil pa
zakaj.
Lahko rečem, da bi se doktor Rupel
na volitvah bolje obnesel, če bi bil ge-
neral Rupnik.
Lahko rečem, da je v Šentjurju toli-
ko ljudi volilo Krambergerja, ker so ga
zamenjali s hamburgerjem.
Ja, lahko. In še marsikaj. In v tem je
nedvomno napredek, je veselje, sreče
pa ni.
Za srečo je pač potrebno kaj več.
Tisti, ki čakajo na izpolitev predvolil-
nih obljub, to dobro vedo. Kaj pa tisti,
ki so oblubljali? Veš, mama, zato sem
pa danes rahlo depresiven: namesto
njih in zaradi čakajočih.
Pa naj bom! Saj je prav. Zdaj je, kar
je. Dobili smo, kar smo hoteli. In hoteli
so, ka smo volili: nekaj starih, nekaj
novih, nekaj dobrih, nekaj slabih.
Skratka: mešanico.
Tako je pač življenje, saj vem. Kot
tudi vem, da mešanica še nikoli ni bila
boljša kot super. Saj zato je pa tudi
cenejša!
Ampak jaz sem optimist. Vem, da se
tudi z mešanico da voziti.
Zato pa ti povem - ve^, mama, lepo
je svobodno voliti in za kogar sem vo-
lil, bi hotel še enkrat voliti.
Tvoj Karh
4. stran - 26. april 1990
radIjski iN televizijski spn
Strajk mimo
vseh pravil
Se bo predilnica 17 Prebold osamosvollla?
Biograjski Ceausescu vohuni na WC. Pod tem naslovom
je časnik Delo prejšnji teden objavil, da delavci delovne
enote Tekstilne tovarne Prebold v Biogradu na moru že
drugi dan stavkajo in da med drugim zahtevajo odstavi-
tev direktorja Stjepana Vrkiča, ki naj bi delavcem vsilil
izredno težke delovne razmere, njihovi osebni dohodki pa
so katastrofalno nizki. Delavci naj bi tudi zahtevali
odpravo nerealnih norm. Beograjski dopisnik Dela je tudi
zapisal, da problem štrajka vse bolj dobiva tudi politične
razsežnosti, saj je slišati očitke, da so Slovenci v Biogradu
zgradili tovarno, ki pije kri delavcem, ves dobiček pa
odhaja v Slovenijo. Tako Delo. Danes, v torek, 24. aprila,
ko ta članek nastaja, delavci predilnice v Biogradu še
vedno štrajkajo. Že deveti dan.
»Čaša je bila prepolna, za-
to smo se odločili za štrajk,«
je uvodoma dejal Milivoje
Milačič, predsednik 23 član-
skega stavkovnega odbora
v biograjski predilnici, ko
sem ga poklical po telefonu:
»Sredi prejšnjega meseca,
22. marca, smo za štiri ure
prekinili delo, ker se delavci
niso strinjali s politiko vode-
nja delovne enote. O vsem
skupaj smo v dogovoru z ob-
činskim sindikatom še en-
krat spregovorili na zboru, ki
smo ga imeli na nedelovno
soboto, 31. marca. Na tem
zboru smo izglasovali neza-
upnico direktorju in o tem
obvestili vse pristojne, tudi
centralni delavski svet v Pre-
boldu, ki smo mu dostavili
tudi vse ostale zahteve. V za-
četku aprila je bil organizi-
ran tudi sestanek s predsed-
nikom izvršnega sveta,
skupščine občine in občin-
skega sindikalnega sveta Bi-
ograda in generalnim direk-
torjem Tekstilne tovarne
Dragom Pušnikom. Na tem
sestanku nismo dosegli so-
glasja. Direktor je povedal,
da se ne strinja z zahtevami
ter da bo delavski svet te tu-
di zavrnil, ter sprejel odloči-
tve, ki jih bo on predlagal,
ker da ima pri delegatih cen-
tralnega delavskega sveta
pač velik vpliv. Kot je znano,
je delavski svet v Preboldu
res tako ukrepal. Ko sta se
naša delegata vrnila iz Pre-
bolda smo izkoristili prav
vse zakonske možnosti, da bi
uredili svoje zahteve, zato
smo se odločili za stavko.«
So res plače in norme
glavni vzrok stavke?
»Norme sploh niso pro-
blem, saj so enake kot v Pre-
boldu. S tem se strinjamo, ne
štrikamo pa se, da so nam
vsilili tak sistem stimulira-
nja, po katerem lahko dela-
vec le za eno zamudo na delo
izgubi tudi tretjino plače.
V Preboldu nimsoo tako
strogih meril. Nezadovoljni
smo tudi z sistemizacijo de-
lovnih mest in z izbiro,dele-
gatov v delavski svet. Že ta-
ko in tako imamo z dvema
delegatoma proti devetnaj-
stim majhno možnost pri
upravljanju. Ker se število
delegatov določa glede na
število zaposlenih, je to še
razumljivo, ni pa razumljivo,
da te naše delegate izbirajo
tudi v Preboldu, četudi pred-
laganih kandidatov sploh ne
poznajo.«
In katere so še druge zah-
teve:
»Prva je vsekakor ta, da
zahtevamo odstop direktorja
Stjepana Vrkiča, ki z zelo
strogo disciplino tiranizira
kolektiv. Dosegel je celo, da
imajo denimo ženska stra-
nišča zasteklena vrata, ki so
povrhu še brez šip.
Na nobenem stranišču tu-
di ni ključa. Verjetno zato,
ker se hodi na stranišča kadi-
ti, odkar so ukinili kadilnico,
ki jo seveda zahtevamo na-
zaj. Na delovnem mestu je
namreč prepovedano kaditi,
kot prekršek pa se tudi šteje,
če greš kadit na stranišče.
Sodu dno je izbil odpust
dveh delavcev, ki ju je su-
spendiral direktor Vrkič.
Med njimi tudi mojstra, ene-
ga naših boljših delavcev,
ker ni izpolnil direktorjeve
zahteve, da naj odnese zaboj
steklenic v menzo!
V času, ko se delavcem na
osnovi norme obračuna 98
do 106 odstotna plača, ima
direktor 120 do 140 odstotno,
podobno pa je stimulirana
tudi njegova žena, ki je, po-
slovodkinja butika Crna
mačka v Biogradu. Nismo pa
tudi zadovoljni s ceno mali-
ce, ki jo skupno, tudi s plači-
lom za nazaj, določata naš di-
rektor in tukajšnji direktor
gostinskega podjetja. Meni-
mo, da ima od tega koristi,
recimo kakšno svinjsko po-
lovico in podobno.
Ne strinjamo se tudi
s takšnim zmanjšanjem šte-
vila zaposlenih, kot je opre-
deljeno v letošnjem gospo-
darskem letu. Strinjamo se
sicer, da je v naši predilnici
zaposleno za isto količino
dela precej več ljudi kot
v preboldski predilnici. A za-
to začnimo kar z odpustom
direktorja in tajnice, ki jih
preboldska predilnica nima
in ki ju tudi mi ne potrebuje-
mo. Precej večje število de-
lavcev pa je pri nas zato, ker
je Prebold, potem ko je uki-
nil tukcOšnjo konfekcijo, vse
zaposlene prerazporedil
v predilnico. A to ni tehnolo-
ški višek, kot to imenujejo
v Preboldu, temveč organi-
zacijski višek. O tem se je
seveda možno pogovarjati,
ne pa, da te probleme rešuje-
jo na najbolj preprost način,
da ob n£0manjšem disciplin-
skem prekršku delavcu dajo
knjižico. Tudi o vsem osta-
lem smo se pripravljeni po-
govarjati, vendar tu, v predil-
nici,« je povedal Milivoje Mi-
lačič, predsednik stavkovne-
ga odbora.
Bolniške z 15:5,8%
A do razgovora med pred-
stavniki matične tovarne in
stavkovnim odborom do da-
nes, po devetih dneh stavke,
še ni prišlo. V Preboldu so
imeli v petek izredno sejo
delavskega sveta, na kateri
je direktor Pušnik seznanil
delegate s stanjem v Biogra-
du, prebrali pa so tudi noti-
co, zapisano v Delu, ki so jo
z ogorčenjem obsodili, saj
naj bi bilo v njej nekaj tende-
cioznih neresnic.
Kolegij je tudi pripravil
predlog treh novih sklepov,
ki jih je delavski svet sprejel
brez posebne razprave (men-
da tudi zato, ker naj bi
o omenjeni problematiki raz-
pravljali že četrtič). Kakor-
koli, delavski svet v Prebol-
du ni sprejel nobene zahteve
Biograjčanov, ki jih na seji ni
bilo. Vabili so jih dan pred
tem, v odgovoru pa so jim iz
biograjske predilnice sporo-
čili, da jih v Preboldu ne bo
in da je odslej prostor za do-
govarjanje le predilnica Bio-
grad.
Prvi, ki zavrača vse zahte-
ve stavkovnega odbora, je
seveda direktor tekstilne to-
varne Prebold, ki meni, da
ne gre za nič drugega kot to,
da bi želeli v Biogradu
z manj dela imeti isto plačilo
kot delavci v matični tovar-
ni. Poudarja, da pri stimula-
cijah ni razlik in da lahko
predica v Biogradu zasluži
ravno toliko kot v Preboldu
(med drugim so vse odgovo-
re na zahteve Biograjčanov
dali tudi v pisni obliki):
»Vrednost točke je v Biogra-
du res drugačna, vendar
predvsem zaradi drugačnih
davkov in prispevkov in za-
radi tega, ker v Biogradu ne
dosegajo vseh kriterijev za
višjo vrednost. Temu je kriv
predvsem velik izostanek za-
radi bolniških, ki je ob morju
kar 15 odstoten, v Preboldu
pa 5,8 odstoten,« je komenti-
ral spore okrog stimulacije
Drago Pušnik, ki meni, da je
pravilna tudi usmeritev
k zmanjšanju števila zapo-
slenih, ki so jo opredelih
v gospodarskem planu in ki
menda velja tako za Biograd
kot tudi za matično tovarno.
Strinja se tudi s suzpenzom
dveh delavcev in daje vso
podporo direktorju Vrkiču:
»Če Vrkič gre, potem nima-
mo v Biogradu več nikogar,
ki bi kakovostno nadzoroval
delo,« je dejal na seji delav-
skega sveta, kasneje, ko sem
ga vprašal o železni disciph-
ni Vrkiča pa je še dodal, da
pač noben direktor, ki pre-
več popušča, ne more biti
priljubljen. Potrdil je tudi,
daje Vrkič vodil takšno poli-
tiko, kot so jo diktirali v Pre-
boldu. Strinja pa se, da je
v celotni zadevi še najmanj
spora okrog plače in da je
poglavitni problem pred-
vsem Vrkič.
Ne poznajo
direktorja
v Preboldu tudi menijo,
da bi morali delavci v Bio-
gradu, potem ko so kot svo-
jega zastopnika imenovali
stavkovni odbor, redno iz-
polnjevati svoje delovne ob-
veznosti, ne pa, da stavka ce-
loten kolektiv. Centralni de-
lavski svet v Preboldu je za-
to v petek sklenil, da gre za
stavko mimo stavkovnih
pravil, za katero je odgovo-
ren predsednik stavkovnega
odbora. Drugi sklep se nana-
ša na obstoj predilnice pod
okriljem Prebolda, saj je de-
lavski svet zadolžil svoje
vodstvo podjetja, da sprej-
me, če bo to seveda potreb-
no, dodatne ukrepe o prodaji
te firme oziroma prenosu
sredstev. Pri tem naj bi po-
magala tudi republiška go-
spodarska zbornica. Pre-
boldčani d£yejo delavcem
v Biogradu tudi možnost, da
se organizirajo kot samostoj-
no podjetje ter se izločijo iz
sestave podjetja, sredstva pa
se delijo po načelu kar je va-
šega, obdržite, kar je našega,
nam vrnite. Pravijo namreč,
da v teh hudih časih ni časa
ne denarja za pokrivanje ne-
dela.
S temi sklepi je štiričlan-
ska delegacija TT Prebold
v soboto odpotovala v Bio-
grad, vendar se tudi tokrat
niso sestali s štrajkajočimi.
Zahtevali so, da je sestanek
na občinskem sindikalnem
svetu, na kar pa Biograjčani
niso pristali. »Če nič druge-
ga, vsaj tretjina delavcev je,
ki generalnega direktorja
sploh ne poznajo in bi bila
lepa priložnost, da ga prvič
vidijo,« je vse skup^ komen-
tiral Milivoje Milačič, ki je še
dodal, da so se bili vsekakor
pripravljeni pogovarjati in
da to še želijo. Če pa v Pre-
boldu vztrajajo pri odcepitvi,
bodo pač morali ubrati to
pot. Povezali so se že s pred-
sednikom komiteja za tek-
stilno in usnjarsko industrijo
v Zagrebu in še s tremi tek-
stilnimi organizacijami na
Hrvatskem, ki so zainteresi-
rane za nabavo preje.
In zakaj se delegacija Pre-
bolda ni oglasila v svoji (za-
enkrat še) delovni enoti,
temveč so skup^ z Dragom
Pušnikom vztrajali pri tem,
da se pogajanja odvijajo
v občinski stavbi?
»To, da se sestanemo v to-
varni, je bilo le še dodatno
izsiljevanje s strani stavkajo-
čih, na kar pa nismo mogli
pristati,« je vse skupaj ko-
mentiral predsednik delav-
skega sveta Tekstilne tovar-
ne Prebold Vlado Majer.
Gospodarski poker
»Tudi mi smo želeli, da bi
šh vsi skupaj v predilnico in
tam skušah doseči dogovor.
Žal vodstvo preboldske tek-
stilne tovarne ni bilo za to,«
je povedal Neven Tokič, se-
kretar občinskega sveta zve-
ze sindikatov iz Biograda na
moru, ki je v marsičem na
strani stavk^očih: »Meni-
mo, da je bila disciplinska
komisija skupno z direktor-
jem Vrkičem pri izreku ne-
katerih disciplinskih prekr-
škov preostra. Ne bi se smeli
na tak način rešiti delavcev,
ki jih imajo za tehnološki vi-
šek, v resnici pa gre za orga-
nizacijski višek, ki je posle-
dica ukinitve proizvodnje
konfekcije. Prav tako meni-
mo, da so, kljub nasprotnim
dokazovanjem, delavci obra-
ta v Biogradu pri nagrsgeva-
nju morda res v nekoliko
podcenjujočem polož^u. Ni-
smo pa zato, da se, kot zahte-
vajo stavkajoči, direktor za-
menja kar tako, brez argu-
m.entov. Res, da je šlo v ne-
kaj primerih za pretirano
strogost, kar pa je tudi posle-
dica Vrkičeve neprilagodlji-
vosti. Tudi sami smo za red
in disciplino pri delu, a ne
takšno, da si zaradi ene za-
mude ob tretjino plače. Re-
zultat takšne strogosti je zdso
tu: štreuk, ki traja že deveti
dan,« je zaključil Neven
Tokič.
Stališča obeh strani so to-
rej jasna. V Biogradu so po-
stavili vrsto zahtev, od kate-
rih ne odstopajo, v Preboldu
prav tako ne odstopžuo niti
za ped. Pri tem se seveda
oboji malce ali pa tudi malo
bolj pretvarjajo, kajti jasno
je, da so potrebni drug dru-
gemu. Tistim v Biogradu je
Prebold potreben takoj, kajti
razen Prebolda nimajo »ku-
pcev«. Preboldčani trenutno
ne bodo prizadeti, saj bodo
izpad ta mesec še lahko na-
doknadili - prihodnji mesec
bo že malo težje, naslednjega
še bolj. Oboji taktizir^.,
povezujejo z gospodaJ
zbornicama v svojih^
bhkah.	"
Možna je tudi odcepjj,
jo Prebold ponuja, BiJ
pa tudi vse bolj sprejei}?
razliko od prejšnjega t^
Kdo bo potegnil kr^jš^
vprašanje. Matična tov
je v Biogradu investiral^'
gradnjo nove predilnic
nakup približno tretjin^,
jev. Kako bodo vse sfe
izterjali, je vprašljivo,
grajčani pa vsekakor hj!
videti tudi 50 šivalnih,
jev, ki so jih v Prebol^
ukinitvi konfekcije mej
tako je namreč dejal u
sednik stavkovnega od)
v Biogradu, odtujili ne
nokam.
Morda je res, da malce
vroča sredozemska
vpliva na delovno storil
delavcev predilnice v
gradu. Primer tudi ni ^
ki bi nakazoval različnos
lovnih navad obeh okol^
vendar si ves primer niti
bližno ne zasluži tako
plošenega obravnav?
Manjše težave so bile v &
lovanje matične tovara
njenega obmorskega si
ta, vključno z občasno s
kvaliteto, kot pravijo v
boldu, res prisotne vsa
sodelovanja. A to verjeti
vzrok, da tudi po dev
dneh stavke direktor i»
vsaj poizkušal stopiti |
svoje delavce. Težko je
verjeti, da mu bodo ti, k
temu, da so jim z zadn
sklepi za žrtveno jagnje
nudili predsednika stavi
nega odbora, še zaupali,
spodarski poker med
boldom in Biogradom
igra brez adutov v rokal
ima kdo še kaj pod mizo
pokazal čas.
R. P ANTE
.flcndm-fiospodarstvo
26. april 1990 - stran 5
jaisodobnejši rentgen
fuM bolnišnica se, kilub težavam, uspešno posoilabUa
, -edo, 18. aprila, so v celjski bol-
; ^ Lj slovesno predali namenu tri
ginbne objekte iz naslova poso-
" fjtev te regijske ustanove in iz
J^jjinia celjskega samoprispevka.
i - g za nžgsodobnejši rentgenski od-
fk in plinsko postajo v novem ob-
iu ter za posodobitve in obnovitve-
dela ^^ pediatričnem in infekcij-
[j, oddelku. Ta dan so bila tudi od-
1 vrata bolnišnice za vsakogar, ki si
jglel, ob strokovnem vodenju, ogle-
te pridobitve.
Največ pozornosti je bil deležen novi
Imenski oddelek, ki je v jugoslovan-
prostoru gotovo igemen dose-
strokovnem in zaščitnem smislu,
nske sodobne aparature namreč
rfctavljajo kar za polovico m^še se-
kot na stari opremi, ki jo bodo
loti zavrgli. S tem im^jo v celjski
jjšnici rešen problem tovrstne
jjine za najmanj dvajset naslednjih
. Rentgen je danes tudi terapijska
J pta, v sklopu rentgenske diagnosti-
, še ultrazvok. Pomembna novost
) adi nova plinska postaja, predvsem
, -^di bistveno manjše porabe kisika,
j -jost pa je zagotovljena s popolno
J imatizacijo.
p );a pediatričnem oddelku zd^ dela-
j in bivajo v znosnih razmerah, pred-
, [m higiensko-tehničnih, bistveno
J jO se izboljšali standard delavcev in
, joji bivanja za male bolnike. Kot
j. Biembno pridobitev so, na primer,
5 »stavili tekočo vodo v vsaki oddelč-
1 iobi, kar samo po sebi govori o tem,
^ io nujna so bila posodobitvena
I la.
^ Posodobitveni minimum so dosegli
C i; na infekcijskem oddelku, kjer so
P; irizidkom pridobili sanitarne prosto-
.erosem sodobnih izolacijskih enot.
1, arem delu objekta so obnovili od-
, itni ambulanti ter čajno kuhinjo,
jebnega pomena za ta oddelek pa je
čiprečrpavališče za odplake. Bistve-
(boljši so pogoji za diagnostiko, tera-
Jamnego, s^ se bolniki od zdsg ne
|is{iveč pritoževati, češ da bivajo
v izolirnici. Zdaj jih je /mnogo lažje
razmeščati po spolu, starosti in obole-
njih.
Program gradnje oziroma moderni-
zacije ce^ske bolnišnice pa s tem še
zdaleč ni uresničen. Zd^ je v novi
stavbi prvi na vrsti nov transfuzijski
oddelek, za preostali dve tretjini pro-
stora, ki bo ostal še prazen, pa bo treba
zagotoviti še ogromno denaija. Mnogo
manj vprašljivo je uresničevanje pro-
grama samoprispevka, ki je z n^no-
vejšima posodobitvama realiziran do
polovice. Čez približno dva meseca bo-
do odprli še oddelek za transfuzijo, po-
tem pa je na vrsti, predvidoma na za-
četku prihodnjega leta, še dermatolo-
ški oddelek. Kot zadnjo nalogo iz na-
slova občinskega samoprispevka ima-
jo v načrtu nakup naprave za računal-
niško tomografijo.
M. AGREŽ
Takole izgleda nova aparatura v rentgenskem oddelku.
Foto: EDO EINSPIELER
ospodarstvo v slepi ulici
klepni račun za leto 89 je
tretji obračun poslova-
V preteklem letu, kar
Tolj zgovorno govori, da
tto tudi na tem področ-
^edo, ki nikakor ni
'fid vse bolj zaskrbljujo-
ča položaju v gospodar-
il.
 zaradi številnih novo-
Podatki niso primerljivi
fftejclimi leti. A nekaj iz-
'ki omogočajo vsaj delno
"merljivost, je. Fizični ob-
."idustrijske proizvodnje
f povečal v štirih obči-
najbolj v Velenju, sledi-
la občine Žalec in Šent-
Izvozna dinamika se je
'^ini občin od devetme-
^do konca leta znižala,
je le občina Laško.
®Qar je pri tem še vedno
J'embnejši podatek, ki
da je po strukturi iz-
J^ prihodkov s 23 od-
na prvem mestu obči-
jJ^ovenske Konjice, ki tu-
^er še vedno velja za go-
^arsko najuspešnejšo ob-
' s petino izvoza v celot-
, prihodku pa se ji naglo
občina Šmarje,
sebno pogla\ge so izgu-
j obseg je kar štiri-
jj^^^ji od akumulacije.
'Sicer delež akumulacije
ij^ Pada, saj je regijsko go-
atv I °	odstotnih
za družbene potre-
^odu	za osebne
,1 namenilo za aku-
ik^o le še 6,6 odstotka.
Uj J gospodarstvo celjske
W ystvarilo za 2200 din
Vj^^cije na delavca, iz-
92nn ^^Poslenega pa kar
ivef^din, od tega daleč
n eleu s svojim sta-
ko^^troenergetskim bol-
ložii'^^ je delavcu na pleča
ter ° 17 900 din izgub.
^^ naštejmo osem ti-
stih, ki so pridelali največ
minusa. Na prvem mestu je
Rudnik lignita Velenje, ki
ima 37 odstotkov regijskih
izgub, na drugem Štore s 13
tigr na tretjem temoelektrar-
na Šoštanj z 12 odstotki. Sle-
dijo Gorenje Glin s petimi,
Emo in Železniško gospo-
darstvo s štirimi, Elektro
s tremi ter Metka z dvema
odstotkoma, vsi ostali izgu-
barji, ki jih je v regiji še 120,
pa so ustvarili še nadaljnjih
20 odstotkov izgub.
Blizu 40 odstotkov vseh iz-
gub je na substanci, torej
v svoji najteži obliki. Razen
naštetih so tu z manjšimi
zneski še KTO Celje, Rudnik
rjavega premoga Laško, Bor
in Savinja Laško, DO RTC
Golte, IMP ISO Slovenske
Konjice, Hmezad Hram,
Kmetijstvo in trgovina
Šmarje, TOZD Kmetijstvo
Šmarje, Ingradov tozd Grad-
beništvo v Rogaški Slatini,
TOZD servisnih dejavnosti
Steklarne Boris Kidrič,
Hmezadov tozd Sadeks in
kmetijstvo Latkova vas in
Petrovče.
Poslovno leto 89 so z nekaj
večjo izgubo sklenili tudi
v Izletniku, Igradu, Cinkar-
ni, Zlatarnah, Komunali,
Aeru, Žični. V Laškem sta
poleg omenjenih malce bolj
rdeča TIM in Lesnina Sopo-
ta Radeče, v občini Šmarje
Gokop, Steklarna, ter
z manjšo izgubo,tudi Kors in
Ikom, v občini Žalec pa Sip,
Hmezad, Aero in Komunala,
malo manj pa so v minusu
Zarja, Ingrad in Avtoprevoz.
V občini Velenje sta ob rud-
niku in termoelektrani na le-
stvici izgubarjev tudi dve
Gorenjevi podjetji, Vekos,
Era-tozd maloprod^a, ter El-
krojeva konfekcija Šoštanj.
Elkroj je precej v minusu tu-
di v matični občini, kjer je
poleg Glina in RTC Golte še
pet izgubarjev.
Vse slabši pa je tudi likvid-
nostni položaj, saj so tudi
najboljše firme brez denarja.
Podjetja vse težje plačujejo
svoje obveznosti. Posebno
veliki sistemi imajo ogrom-
no neizterjanih obveznsoti in
tu si sami veliko dolgujejo.
Vsekakor je zaradi tega vse
več podjetij blokiranih. Na
Celjskem je takšnih trenut-
no pet. Pred tem pa jih je
bilo še več, med nimi tudi
nekaj uglednih podjetij. Med
njimi so nekatera uspela po-
novno odpreti račune le ne-
k^ dni ali pa celo zadnji dan
pred potekom roka, ki pred-
videva stečaj. Verjetno je
med njimi tudi kakšno po-
djetje, kjer so žal našli zgolj
začasno rešitev.
RADO PANTELIČ
KOMENTIRAMO
Kdo bo pomagal gospodarstvu?
Kdo bo pomagal gospo-
darstu Slovenije, ki se duši
v izgubah in ki seje, kar je še
hujše, zavihtelo v še en lik-
vidnostni saltomortale. Po
napovedih grozi skoraj 600
slovenskim podjetjem ste-
čaj, če ne bodo pokrili izgu-
be. Koliko je šele takšnih, ki
zaradi plačilne nesposobno-
sti ne morejo ponovno od-
preti svojih računov.
Primer Elana je napove-
dal, da gospodarstvo Slove-
nije nima več paradnih ko-
njev. Tudi celjska regija ne.
Aero je bil še nedolgo tega
vzorčna organizacija za Ce-
lje, danes je do ušes rdeč, El-
kroj so radi omenjali v Mo-
zirju, pa seje komaj rešil blo-
kade. Gorenje rešuje trenut-
ne probleme s prisilnim do-
pustom (ki mi sicer lepše
pravijo podaljšan kolektivni
dopust), skratka, dobro ne
gre nikomur. Veijetno se tu-
di Cinkarni tanjša salo, ki se
je nalagalo v hiperinflacij-
skem času. Da ne omenjamo
vseh tistih, ki so zazrli v svo-
jo substanco in ki so kakor-
koli na lestvicah izgubarjev
ali likvidnostno n^bolj ogro-
ženih. Ali, kot mije rekel pri-
jatelj, obrtnik, ki hodi vsak
dan gledat na žiro račun
v banko, kdo mu je plačal
storitev in kdo ne: trenutno
imajo denar le banke, osnov-
ne šole in še kdo iz negospo-
darstva.
Kdo bo torej pomagal go-
spodarstvu ? Banke vseka-
kor ne v celoti, tudi nova slo-
venska agencija, sodeč po iz-
kušnjah z razvojnim dinar-
jem, ne. Vrsta pred agencijo
bo zagotovo nekajkrat daljša
kot je tista nakupovalna,
pred graškim Metrojem. Oči
so torej uprte v nebo in novo
vlado. Morda pa, glede na to,
da bodo mandatarji nove
vlade bržkone krščanski de-
mokrati, le lahko računamo
na k^ nadnaravnega. Le da
ne bi nova struja zarezala kar
poprek in prehitro likvidira-
la vse, kar je stara oblast pre-
dolgo ujčakala. Ah drugače,
ker smo spet na začetku, bo
treba plevel puhti z rokami.
S škropivom utegnemo na-
mreč uničiti tudi tisto, kar je
dobro.
R. PANTELIČ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Morje In sonce sta premalo
čas je, da si od volitev, ki so dale v Sloveniji pričakovane
izide (zmago Demosa in Milana Kučana), na Hrvaškem pa
nepričakovane (prepričljivo zmago desničarske Hrvaške
demokratične skupnosti dr. Frarga Tudjmana in popoln
poraz Koalicije narodnega sporazuma na čelu z dr. Savko
Dabčevič-Kučar), oddahnemo. Zdaj bo treba spet zgrabiti
za resno delo.
Nekateri pa že mislijo na dopust. Po anketi inštituta za
turizem iz Zagreba, ki je skup^ s predstavniki Turistične
zveze Jugoslavije, novinarji in turističnimi delavci anketi-
ral 14.964 tujih turistov v 184 kržgih v Jugoslaviji, so le-ti
od junija do septembra l£ini pustili v naši državi več kot
4 milijarde dolarjev. Na dan so prišli podatki, kot je pove-
dal v Sava-centru v Beogradu direktor omerxj enega inšti-
tuta Miro Dragičevič, da je prišlo letovat k nam največ
turistov srednje starosti, in to v glavnem iz ZRN (približno
52 odstotkov), dobra četrtina je bilo starejših (n^manj je
bilo najml^ših od 29 let), v glavnem z Nizozemskega in iz
Italije. Od Jinketirancev jih je 37 odstotkov zaposlenih
v neproizvodnih dejavnostih, nćgveč vodilnih ljudi pa pri-
hćga k nam iz Velike Britanije. Slede jim zaposleni v proiz-
vodnih dejavnostih, vsi pa so v glavnem že dopustovali pri
nas. Kar 73 odstotkov jih je že nek^krat prepotovalo
Jugoslavijo. Naši n^zvestejši gostje so z Nizozemskega in
iz Avstrije, slede pa jim Zahodni Nemci. Anketa navaja, da
je več ko polovica Angležev prvikrat v naši državi, kar
pomeni, da je »Otok« za nas še vedno neodkrito tržišče.
Tuji gostje priheo^o k nam predvsem zaradi čistega
morja, gostoljubnosti in naravnih lepot. Morda pa jih vse
to ne bi privabUo, če bi poznali naše slabe ceste, sanitarije
in kako potrpežljivi morj^jo biti, predno lahko zamenjajo
svoj denar v našega. Prav te storitve so dobile najnižje
ocene vseh anketiranih. Zato se ni treba čuditi, če bo
prihajalo k nam vse manj gostov vse dotlej, dokler bomo
ponuj2di samo morje in sonce.
Po anketi 68 odstotkov tujih gostov preživi pri nas
glavni del dopusta. Zanimivi so motivi, ki privabljajo tuje
turiste v posamične naše republike. V Bosno in Hercego-
vino ter Makedonijo prihjo največ zaradi kulturnih
dogodkov, v Črno goro zaradi ugodnih cen in v Slovenijo
zaradi zabave. Rezultati tudi kažejo, daje prišlo 59 odstot-
kov tujih turistov k nćim zasebno (v glavnem Italijani in
Avstrijci), medtem ko prih^^o Britanci in turisti iz
Vzhodne Evrope r^ši z agencij£imi. Nizozemci in Italijani
zelo radi kuh^o sami, Britanci se odločE^o za polpenzion,
le 13 odstotkov gostov pa za celodnevno oskrbo.
Imeli bodo kongres
Seveda se tudi pred dopustom politiki ni mogoče popol-
noma ogniti. Vse kaže, da bodo ostanki ZKJ (brez ZK
Slovenije, Hrvaške, Makedonije in BiH) oziroma srbska
partija (s Črno oro, Kosovim in Vojvodino) le nadaljevali
ponesrečeni 14. kongres. Petar Škundrič, »v. d. sekretarja
predsedstva CKZKJ« (na tem mestu je nasledil bodočega
jugoslovanskega ambasadorja na Portugsdskem mag. Šte-
fana Korošca), je v Sar^evu pripovedoval, kakšen je bil
odziv na »Pismo« (ste za nadaljevanje 14. kongresa ali ste
proti), ki ga je okrr\jeno vodstvo jugoslovanskih komuni-
stov poslalo članstvu: »Prvi, še nepolni odgovori podži-
g^o pogum. Ogromna večina delegatov in članov ZK se je
opredelila za čimprejšnje nadaljevanje 14. izrednega kon-
gresa in zagotovitev kontinuitete ZKJ, njenih organov in
forumov. Odgovorili so skor 40.000 članov, večje število
organizacij in organov ZK.
Lahko bi kdo rekel, da je to minimalen odstotek vsega
članstva ZK, toda treba je upoštevati, da te opredelitve
lahko predstavljajo - in gotovo predstavljao - stališča
veliko večjega števila komunistov. Nerealno bi bilo v tako
kratkem času pričakovati, da bi se pismeno oglasilo dva
milijona članov. Poleg posameznikov, ki so se obrnili
pismeno naravnost na CK, je treba upoštevati tudi zbore
komunistov in seje organov, na katerih so se komunisti
kolektivno opredeljev^i za Pismo.
Toda n^pomembneje je, kako so se opredelili delegati
kongresa, ki so legalno izvoljeni in r^ihova odločitev zave-
zuje organe ZKJ. Spodobi se pozoriti tudi, da delegati 14.
izrednega kongresa predstavljajo voljo članstva. Odločilo
se je 924 delegatov, od teh 800 za nadaljevanje, 116 proti,
8 pa je neopredeljenih. Nekateri odgovori še prih^ćgo.«
Srbi napadalo Makedonce
»Pismo« je razburilo tudi makedonsko partijsko jav-
nost. Makedonskemu vodstvu ZK so celo očitali, da je
»skrivalo« »Pismo« pred makedonskimi komunisti. Petar
Gošev, predsednik CK ZK Makedonije, je na te očitke
odgovoril: »Te trditve so, najmileje rečeno, čudne. ,Pisma'
nismo mogli skriti, s^ ga še dobili nismo, da bi ga poslali
članstvu. Za ryegove snovalce republiških vodstev ZK (na
osnovi tega Pisma) sploh ni. Niso se obrnili na naš naslov
in zdaj res ne razumemo, za kaj nas obtožujejo. V Politiki-
nih izdajah sem prebral, da sem s svojimi birokratskimi
metodeimi prepovedal objavo ,Pisma' v javnih občilih.
Nisem vedel, da imam tolikšno moč. Razen tega veste, da
je Nova Makedonija ,Pismo' objavila, čim ga je dobila,
skupaj z referendumskim vabilom. Poleg tega smo se
potrudili za r^egovo popularizacijo: posvetovali smo se na
vseh občinskih organizacijah in imeli o njem tudi sejo CK
ZKM. Več pa res nismo mogli.«
Na vprašanje, zak^ ni sodeloval pri delu zadnje seje CK
ZKJ, je Peter Gošev odgovoril:
»To smo že velikokrat povedali, podrobno na četrti seji
CK ZKM. Pa naj na kratko ponovim. Prvič, zaradi neiz-
podbitnega dejstva, da to ni moglo biti redna seja CK ZKJ,
ker je bilo vnaprej znano, da taki seji ne bodo prisostvovali
člani dveh republiških organizacij (ZK Hrvatske in ZK
Slovenije). V takih okoliščinah je vsaka odločitev nestatu-
tarna, še pomembneje pa je, da zaradi političnega oportu-
nizma tak organ v tem sestavu ne more biti vodstvo jugo-
slovanskih komunistov.«
Peter Gošev, ki so mu očitaili, da se je sp^dašil s Slo-
venci (zato naj bi mu v Ljubljani »podarili« doktorat
- demantija te laži v Srbiji niso hoteli objaviti) je zdaj
postal tarča napadov iz Srbije. Vendar ima dovolj močno
hrbtenico, da bo ostal pokončen mož...
6. stran - 26. april 1990
naSi kraji in u
Celjska ekologija v brošuri
Onesnaženost okolja v Celju je naslov brošure, ki
jo je pripravila Darka Domitrovič-Uranjek, izdala pa
Zveza društev inženirjev in tehnikov celjskega
območja. V njej je avtorica želela strniti dosedanje
ugotovitve o onesnaženosti okolja v občini.
Pubhkacija na enem mestu predstavlja celotno pro-
blematiko onesnaženega okolja v Celju. Obširno
obravnava zrak in vodo in kot izhodišče jemlje ekolo-
ško bilanco, ki je bila pripravljena že pred leti, dopol-
njuje pa jo z novejšimi raziskavami. To velja zlasti za
problem odpadkov, onesnaženosti zemlje, živil rastlin-
skega in živalskega izvora ter za zdravstveno stanje
prebivalstva. Na koncu navaja tudi ukrepe, ki naj bi
prispevali k izboljšanju razmer. V brošuri sta poleg
nekaterih fotografij in grafikonov tudi dve karti, na
katerih je nazorno prikazana onesnaženost zemlje
v občini in problematika vodotokov.
Brošuro, ki je izšla v dva tisoč izvodih, so v torek
podrobneje predstavili tudi vsem, ki so prispevali
k njeni izaji. Največji finančni delež je imela Zavaro-
valna skupnost Triglav, prispevali pa so tudi celjski
onesnaževalci.
TC
Rešitev za odžvepljevanie
Mariborska Metalna je v Šoštanju
predstavila svojo pilotno čistilno na-
pravo za odžvepljevanje dimnih pli-
nov, ki je zasnovana kot prenosna na-
prava, zaenkrat pa postavljena v šo-
štanjski Termoelektrarni in priklju-
čena na peti blok.
Pilotna naprava, ki temelji na mo-
krem postopku odžvepljevanja na os-
novi kalcijevih spojin, je izdelana
v glavnem iz domačih materialov in
plod domačega znanja. Metalna jo je
razvila skupaj z Inštitutom Jožefa Šte-
fana in Elektrogospodarstvom Slove-
nije ter skupaj z nekaterimi drugimi
podjetji iz Jugoslavije. Namenjena naj
bi bila specifičnim pogojem odžveplje-
vanja pri nas, kjer uporabljajo premo-
ge z visokimi vsebnostmi žvepla. Po
nekaterih napovedih predstavnikov
Metalne naj bi naprava omogočala 98-
odstotno čiščenje dimnih plinov, ven-
dar pa bodo rezultati in potrditev teh-
nologije znani šele čez kakšen mesec.
Za šoštanjsko Termoelektrarno je
naprava zanimiva v toliko, ker njihov
program v ekologiji predvideva sana-
cijo do leta 1993, Metalna pa bo lahko
na osnovi rezultatov pilotne naprave
sodelovala v ponudbi za končno reši-
tev čiščenja dimnih plinov. Termo-
elektrarna je namreč največji sloven-
ski onesnaževalec z žveplovim dioksi-
dom, saj ga spusti letno v zrak 120
tisoč ton. Do leta 1993 mora po progra-
mu urediti čiščenje dimnih plinov, da
bodo koncentracije pod 400 miligrami
na kubični meter zraka, kar je od 90 do
95-odstotno zmanjšanje glede na seda-
nje količine. To sanacijo pa so v TES
razdelili v več podprojektov. Med temi
so uresničili načrt o ekološkem infor-
macijskem centru, kot vmesno fazo do
končnega čiščenja pa so začeli s prei-
skusi aditivnega odžvepljevanja na pe-
tem bloku.. Ta vmesna rešitev je po
ocenah TEŠ razmeroma poceni in hi-
tro uresničljiva, z njo pa bi dosegli od
30 do 40-odstotno čiščenje. Gre
havanje apnenčeve moke v kuij
ta rešitev bi kot končna veljal^
tri bloke, medtem ko bi za četrt
petega, ki sta n^bolj problema^
postopek zamenjah s pravin^
njem.
Poleg rešitve onesnaževanja
plovim dioksidom načrtujejo še
tev odpepeljevanja, emisije p,
delcev in prekomerne tvorbe d,
vih oksidov. Vse naloge skupaj
veljale več kot 180 milijonov ^
od tega bo glavni zalogaj odžvej
nje. Zaenkrat še ni družbeno doj
jenega načina za zagotavljanje^
nih sredstev, v TEŠ pa računao
22 odstotkov zagotovili iz energj
sredstev, 33 odstotkov iz ekolo
dinarja, ostalo pa s krediti. Z^
so optimisti in menijo, da končni
sanacije ni ogrožen.
T.C
Agrina skozi čas
oa komercialnega oMelka do sodobnega podJeUa
Agrina je lep primer ne-
prestano razvijajočega se
podjetja, ki je previharilo
vse dosedanje težave. Kljub
mnogim težavam niso klo-
nili. Njihova stretegija je
neprestana širitev prodaj-
nih, proizvodnih, skladišč-
nih in poslovnih prostorov,
razvijanje novih koncep-
tov, oddelkov in prodajnih
enot, iskanje poslovnih
partnerjev po Sloveniji,
Evropi in svetu.
Njihov razvoj ni bil stihij-
ski, kot se je to dogajalo
v mnogih večjih proizvod-
nih, trgovskih in ostalih or-
ganizacijah, temveč načrto-
van, izpeljan po evropskih
kriterijih in po zdravih eko-
nomskih načelih. »Firma, ki
se ne razvija,« pravijo v Agri-
ni, »stagnira in v nekem do-
ločenem obdobju tudi pro-
pade.«
Tako sta v okviru Agrine,
to ime nosi sedanje družbe-
no podjetje že pet let, poleg
poslovnih enot Veleprodaje,
Maloprodaje, Skladišč in
transporta. Skupnih služb,
še dve sorazmerno novi, toda
zelo pomembni strateško-
poslovni enoti: Sadeks in
Mega. V Sadeksu se zelo
uspešno vključujejo v evrop-
ske tokove pri odkupu, pre-
delavi in dodelavi gozdnih
sadežev, zdravilnih rastlin in
delno tudi kmetijskih pridel-
kov. V okviru Mege pri Agri-
na sodeluje z okoli 200 ko-
operanti - obrtniki, med
ostalimi tudi z nekaterimi
znanimi slovenskimi proiz-
v^alci medicinske opreme,
ki izdelujejo opremo za bol-
nišnice, zdravilišča, rekre-
ativne centre.
Pred petnajstimi leti so
v sedanji Agrini začeli s 53
delavci, danes jih zaposluje-
jo desetkrat več. Petina de-
lavcev je strokovnjakov
z višjo in visoko izobrazbo.
Pred desetletjem in pol je to-
rej nek^ komercialistov, šo-
ferjev in drugih delavcev,
zraven je bil tudi direktor
Ivan Debelak, ki vodi Agri-
no še danes, ustanovilo tozd
Maloprod^a, v okviru DO
Hmezad. Ta tozd predstavlja
predhodnico današnje Agri-
ne. V začetku so na nekaj
kvadratnih metrih najetih
prostorov oskrbovali nekate-
re kmetijske organizacije,
kasneje so na kredit kupili
zemljišče ob Celjski cesti
v Žalcu in 26. aprila leta 1977
odprli blagovnico, ki jo vsi
poznamo pod imenom, ki so
ji ga nadeli kupci: Zelena tr-
govina.
Od takrat je bil razvoj silo-
vit. Z zelo solidnim odnosom
do kupcev in poslovnih part-
nerjev, še posebno za naše
razmere, sta trgovina in
Agrina nasploh kmalu posta-
li znani v Savinjski dolini in
k^pak tudi izven nje. S tem
so bili tudi ustvarjeni pogoji
za oskrbovanje kmetijskih in
drugih organizacij po celi
Jugoslaviji in tudi po tujini.
Agrina je letos izvozila za
šest milijonov ameriških do-
larjev. Poleg tega so v Agrini
neprestano dopolnjevali
koncepte ostalih dejavnosti,
predvsem pa prodajo grad-
benega materiala, elektro
materiala in ostalih tehnič-
nih artiklov, oskrbovanje
obrtnikov, industrije. Takrat
se je v Agrini uporabljal pri-
ljubljen slogan: Od vijaka do
traktorja, s katerim so hoteli
ponazoriti pestrost njihovih
prodajnih asortimajev.
Vse Agrinine strateško-po-
slovne enote delujejo v kore-
spondenčnem odnosu oziro-
ma v popolni medsebojni so-
odvisnosti. In kljub zelo te-
žavnem položaju, v katerem
se nahajajo dandanes kupci
in mnogi proizvajalci, od ka-
terih je Agrina odvisna, v tej
firmi delujejo, ali vsaj posku-
šajo delovati, po evropskih
kriterijih. Večji del njihove
dejavnosti se zadnja leta iz
poslovnih prostorov v No-
vem Celju, kjer v naslednjih
letih nameravajo locirati vse
njihove poslovne in skla-
diščne objekte, graščino pa
preurediti v poslovni, kul-
turni in konferenčni objekt,
ki bi bil splošnega družbene-
ga pomena. Sicer pa v Agrini
(Agrotrgovini) po desetletju
in pol pravijo: Ko nakup in
poslovni stik postaneta har-
monija izpolnjenih želja. Pa
naj bo tako.
VOJKO ZUPANC
>»Slovenija«< v Zahodnem Berlini
Pred prvomajskimi praz-
niki so bili na nekajdnev-
nem obisku v Sloveniji,
med drugim tudi na celj-
skem območju, predstavni-
ki slovensko kulturno pro-
svetnega športnega društva
Slovenija, ki ima svoj sedež
v Zahodnem Berlinu.
Društvo so ustanovili leta
1982 in že nek^ časa sodi
med n£0aktivnejša tovrstna
društva v tujini, ki združuje-
jo Slovence na začasnem de-
lu ter njihove družinske čla-
ne. Pred petimi leti je odšla
v Zahodni Berlin tudi učite-
ljica Jožica Soko iz Celja, ter
se poleg poučevanja sloven-
skih otrok, že tudi rojenih
v tujini, lotila tudi dela v dru-
štvu, ^er trenutno poleg
ostalega opravlja tudi tžoni-
ške posle.
»Izredno imamo razvejano
kulturno dejavnost, se« ima-
mo dve folklorni skupini
- odraslo in otroško, mešani
pevski zbor, recitacij sko
skupino, močna pa je v na-
šem okviru tudi rekreat;
sekcija ter jazz skupina
V društvu je poleg fc
ne sekcije naj m J
športna, ki jo vodi Lol
mec, ki je v tujini že,
V športni dejavnosti ,
sekcije za kegljanje naj
tu, namizni tenis, šah,
ko in gimnastiko. Me(
njem v Sloveniji so seu
li tudi v Petrovčah, ^
v prijateljskem dvi;
v namiznem tenisu pra
li ekipo domačega Pail
17:19.
Jožica Soko in Lojji
mec sta ob tej priložn«
vedala, da ima društvi
venija v Zahodnem B
dobre stike z domovin
da redno prirejajo ga
nja tako kulturnih koti!
nih skupin. Tako so let
kulturnem prazniku g
oktet Studenček, kijjjiji
pel tudi v domovini na I
jetnem večeru po špdft
srečanju.
T. VB
Uspeli celjske gimnazije
v soboto je bilo v Prištini zvezno tekmovanje iz fn
čine. Udeležila se ga je tudi dijakinja 3. letnika c
Gimriazije, Manica Janežič, in zasedla peto mesto. Us
sta bili tudi ostali dve slovenski tekmovalki, obe dij
ljubljanske Poljanske gimnazije, ki sta zasedli drug
roma tretje mesto. Gre za lep uspeh slovenskih dijak
vemo, da se francoščine učijo šele tretje leto, medtem
vsi ostali tekmovalci in tekmovalke učijo francoščir
prvi tuji jeziki, kar pomeni že sedmo leto. Celjska g
zijka, Manica Janežič, se francoščine uči pri proft
Slavku Deržku.
OBRAZI
Kristina Kitanovska
Najbrž si tovarišica Tinka
(pod tem imenom jo vsi na-
bolje pozn£yo) ves čas svoje-
ga službovanja ni nabrala to-
hko izkušenj z ljudmi kot
zadnjih dvajset let, ko brez-
plačno opravlja tajniške po-
sle pri društvu invalidov
v Celju.
Pred njeno sobico je ob
uradnih urah vrsta invali-
dov, ki čakajo na različne na-
svete, na izpolnjevanje pro-
šenj, na borno podporo ali pa
samo na prijazno besedo, ki
jo Tinka zna najti za vsako-
gar. Od nje ne gre nihče brez
spodbude ali obljube, ki jo
vedno izpolni, pa čeprav bi
morala podirati plotove.
Vztrajnosti in reda se je
Tinka naučila v številni dru-
žini. Deset otrok je bilo in
vsak izmed njih se je moral
boriti za preživetje. Takrat,
pred dobrimi šestdesetimi
leti, ko se je rodila v Strani-
cah, je bil boj za obstanek še
hujši kot danes. Vpisala seje
v meščansko šolo, med voj-
no je simpatizirala s partiza-
ni, po vojni pa je šole konča-
la in si začela služiti kruh.
Naprej je bila učiteljica
v oddaljenem Keblu, kjer je
spoznala pravo revščino,
potlej se je zaposhla na okra-
ju v Slovenskih Konjicah, pa
v Konusu, v Dravogradu in
končno v Celju. Tuje službo-
vala najprej na okr£yu, zad-
njih deset pa v Cestnem po-
djetju, od koder je odšla
v pokoj.
Vseh dv^set let, kar je
v pokoju, opravlja tsgniške
posle invalidom v Celju. Ni
jim samo t^nica, marveč tu-
di dobra prijateljica in sveto-
valka, saj jih ima rada in jim
pomaga s srcem. Rada to
počne, ker pravi, da so inva-
lidi ljudje, ki vedo, kaj je
hvaležnost, potrpežljivi so in
skromni. Njihov svet Tinki
ni tuj, zna jim prisluhniti in
pomagati. Ker pri tej pomoči
ni sama, saj ima društvo in-
vahdov v Celju kar 150 pod-
pornih članov, Tinka meni,
da je kakšen njihov član za
svojo revščino kriv sam, če-
prav krivi druge.
Pridejo trenutki, ko je člo-
veku težko biti razsodnik,
tudi tovarišici Tinki. Da pa
tudi to zmore, priča srebrna
medalja za zasluge za narod,
ki jo je Tinka Kitanovska
prejela lani - za dvajsetletno
zaslužno delo.
ZDENKA STOPAR
Metulj te pomladi: Papillon
Trgovinicam na takoimenovani Friderikovi ploščadi, ob Zidanškovi ulici
v Celju, ki postaja privlačen center zasebnih lokalčkov, se je pred kratkim
pridružila nova. Pisano ponudbo metražnega blaga, prejic in dodatkov za šivanje
naznanja njeno ime Papillon. Lastnica Vanja Avžner je ob otvoritvi povedala, da
bodo v njej šivilje našle vse za ustvarjanje garderobe po svojih zamislih. Bale
čudovitega blaga na policah so izdelki domačih proizvajalcev, ki pa so sicer
namenjeni izvozu. Tako nam odslej po najlepše in najbolj kakovostno domače
blago ne bo treba več hoditi čez mejo, privlačne v Papillonu pa so tudi cene.
NK, Foto: EE
Poklic
kmetovalke-gospodi
Na Srednji kmetijsko-živilski
Ije, v enoti Šentjur, letos prvič vpi
jo učenke v triletno izobraževan
poklic kmetovalke-gospodinje. Za
obraževalni program so se odlof
osnovi precejšnjega zanimanja
šani program izobraževanja knH
gospodinj.
Dobra četrtina vseh predmetov jf
letnem izobraževanju vezana na P
dinjstvo, v šoli pa bodo posebno P
nost namenili praktičnemu delu
Sicer pa predmetnik ob splošnoizo"
valnih predmetih vključuje tudi zn>|
osnov kmetijstva, organizacije z^
miko, samooskrbe družine, med^
ških odnosov, načinov obdarovanji
janja in vzdrževanja doma, ohr^
kulturne dediščine, ravnanja s tek^
usnjem in krznom, potrošniške ^
ter hranoslovja. Seveda v sestavil
metnika niso pozabili na kuharu^'j
in konzerviranje, dobršen del učni"
bodo namenili tudi omizni kulturi-»
ljubnosti ter ročnim delom.
V šentjurski enoti Srednje kme«
živilske šole priporoči o učenkan^i.
v času šolanja bivale v njihovem^
učencev, sgj nameravajo pripravjr
dodatne tečaje. Razmišljajo o stroJ«
učenju tujih jezikov, spoznanju Oj
obrti in podobnem, kar bi kmetov^
gospodinjam koristilo v življenju-^,
poudarjajo, da je ta izobraževal^,
gram (letos so razpisali en razred)^
sebej primeren za gospodinje na o
jah s kmečkim turizmom.
REPORTAŽA
26. april 1990 - stran 7
samo ljubezen do sočloveka
lahko rešuje slovenski rod
v našem zadnjem izletu
^ mnečkih žensk na morje
je v Lipici pričakala
Jjlta, odeta v gorenjsko
^odno nošo. Pozdravila je
2o stotinjo, se rokovala
beticami in jim zapela
ujj narodnih pesmi. To je
Julka Portuna, doma
"flinike, ljudska pesnica
jna redkih žensk, ki ji je
Lpodarska zbornica po-
ilila naslov mojstra doma-
, obrti.
Znana je namreč tudi po
izdelavi čipk. V življenju je
marsikžu pretrpela, toda ne-
izmerna volja do življenja,
prepletena z velikim opti-
mizmom, jo je držala pokon-
ci. Predvsem pa je vedno in
povsod poudarjala svoj
kmečki rod.
J. Portuna: »Sem kmetica,
hči gorenjskih kmetov. Ro-
dila sem šest sinov in hčer-
ko, z dušo in telesom ljubim
in sem ponosna na slovenski
kmečki rod. Ljubezen do po-
rekla sem vcepila vsem svo-
jim otrokom. Včasih me boli,
ko vidim, da se kdo sramuje
svojega porekla, toda takšne
ljudi zaniči^em z vsem svo-
jim srcem in dušo. Spomni-
mo se samo, koliko so mora-
le pretrpeti slovenske kmeč-
ke matere, kako je bilo med
vojno, ko so mnoge ostale
brez mož in z otroki prepuš-
čene same sebi. Tudi v prvih
povojnih letih jim ni bilo lah-
ko in reči moram, da jim tudi
danes ni najlažje. Boli me,
ker mor^o biti ženske ves
čas ponižne.«
Se Vam ne zdi, da so za to
tudi same nekoliko krive?
J. Portuna: »Jaz sem se
ves čas borila za to, da bi
ženske bolj spoštovali.
Imam oster jezik in zaradi te-
ga so me marsikje tlačili in
poniževali, končno pa se je
izkazalo, da sem imela prav.
Sedaj je napočil čas, da izko-
ristimo svoje možnosti in
vsem povemo, ksg bi bilo, če
ne bi bilo nas, kmečkih
žensk, kmečkih mater.«
Ste torej prava borka za
enakopravnost med moški-
mi in ženskami...
J. Portuna: »Pravzaprav
prave enakopravnosti ne
more biti. Moški mora biti
glava družine in skrbeti za
to, da se družina preživi, žen-
ska pa mora skrbeti za vzgo-
jo. Vendar ne sme biti odri-
njena od odločanja, od reše-
vanja vsakodnevnih proble-
mov in težav. Deležna mora
biti več spoštoveinja. Mnogo
žensk se žal tega ne zaveda
in moti me, da nas je takšnih,
kot sem jaz, premio. Usoda
je ženskam namenila dru-
gačno poslanstvo kot mo-
škim in prav je tako. Vzemi-
te za primer družino, kjer sta
mož in žena zdravnika. Mi-
slim, da bo uspešnejši mož,
s^ se lahko svojemu poklicu
bolj posveti, žena pa bo
v službi že razmišljala, k^ bo
popoldne skuhala, kako bo
vzg^ala otroke, pospravila
hišo in tako naprej.«
Zadnje čase je veliko raz-
prav o številu otrok, abor-
tusih...
J. Portuna: »Sedem otrok
sem rodila. Ko sem bila stara
36 let, je moža zadela kap in
je postal nepokreten, sedaj
pa sem že dv^set let vdova.
Vse sem spravila h kruhu,
razumemo se med sabo in ne
veste, kako srečni smo, ko
pridemo skupsg, in kako po-
nosna sem na svojih šest-
najst vnukov. Vsi mi vračajo
ljubezen. VraČEOO mi jo zato,
ker sem jih znala vzgajati,
ker se jim v dušo in telo vce-
pila to, k^ je ljubezen, in
vsem dopovedala, da so
kmečkega rodu. Slovenskim
ženskam pravim: Ne bojte se
otrok!«
Časi pa so vendarle dru-
gačni. Danes so ženske za-
poslene in si toliko otrok
težje privoščijo kot včasih,
ko je družina živela skupaj
ves dan, od jutra do večera.
Kaj je bolje? Ustvariti sreč-
no življenje dvem, trem
otrokom ali težko življenje
desetim?
J. Portuna: »Izgovor, da ne
morejo imeti toliko otrok za-
radi denaija, je zame prazen.
Razumem pa, da imago mate-
re zato, ker mor^o v službo,
manj otrok, in jim tega ne
zamerim. Upam, da bodo
prišli časi, ko bodo moški za-
služili toliko, da bodo žene
lahko ostale doma in se po-
svetile otrokom.«
Vaše življenje je bilo trdo.
H kruhu ste morali spraviti
sedem otrok. Ste kdaj do-
življali trenutke obupa?
J. Portuna: »Nikdar se me
ni lotil obup. Veijela sem
v božjo pomoč in si mislila,
da bo nekako že šlo. Božjo
pomoč pa si predstavljam ta-
ko, da si mora človek tudi
sam pomagati. Ko mi je bilo
težko, sem sedla za mizo in
začela pisati pesmi, veliko,
veliko sem tudi brala. To mi
je širilo obzorje, branje mi je
pomagalo pri iskanju živ-
ljenjskih resnic. V samoza-
ložbi sem izdala dve pesniški
zbirki. Prva je bila namenje-
na slovenskim čipkaricam,
saj o njih ne govori nobena
slovenska narodna pesem.
Veliko uteho sem videla tudi
v popotovar^ih. V gorenjski
narodni noši sem prepotova-
la skoraj celo Evropo in ho-
dila po svetu z odprtimi oč-
mi. Ne veste, kako ponosna
sem na to, da me je v gorenj-
ski narodni noši sprejel pa-
pež, na slikah sem skupaj
z italijanskim ministrom za
finance, bavarsko ministrico
za obrt in še bi lahko našte-
vala. Posebno zanimivo pa je
bilo, ko si je mojo narodno
nošo ogledoval pravi Indija-
nec, kije bil na gozdarskem
kongresu pri nas v Sloveniji.
Skratka - kdor hoče zares
ljubiti svojo domovino, mora
tudi veliko potovati.«
Gorenjska narodna noša
vam je torej sveta. Pa ste
čisto prepričani, da je to,
v kar ste odeti, prava go-
renjska noša? Nekateri trdi-
jo, da je sestavljena iz posa-
meznih delov noš vseh alp-
skih dežel in je pravzaprav
težko povedati, katera je ti-
sta prava.
J. Portuna: »Vem za te raz-
prave in se z njimi nekoliko
strinjam. Sama vem, da so
ženske včasih nosile bolj čr-
ne obleke in predpasnike ter
drugačne rute. Toda k^ je
tisto pravo, tega ni povedal
še noben strokovnjak.«
Ves čas poudarjate svoje
kmečko poreklo, svoje slo-
venstvo. Imate radi narod-
nozabavne ansamble?
J. Portuna: »Moj sin jih so-
vraži in pravi, da so pokvarili
ljudsko glasbo. Strinjam se
z njim, povedati pa moram,
da nekateri znani ansambli
igrajo in prepevEgo pesmi
z mojimi besedili. Enostavno
so jim bila všeč, da so si jih
izposodili, pa sem izvedela
šele potem, ko sem pesmi
slišala na radiu. No, ja neka-
teri se vs^ trudijo, da bi poi-
skali originalna besedila. Sa-
ma pa imam najrsue pesmi
Ipavcev.«
Pišete samo pesmi ali
morda še kaj drugega?
J. Portuna: »Kdo ve koliko
skečev in krajših igric sem
že napisala in predstave tudi
režirala. Prav ob materin-
skem dnevu smo se na Vrh-
niki predstavili z mojim no-
vim skečem z naslovom Teta
iz Amerike. Mislim, da smo
tako dostojno počastili 25.
marec, materinski dan.«
Kakšna je razlika med 8.
marcem in materinskim
dnevom?
J. Portuna: »Mislim, da ve-
lika. 25. marec je bil in bo
ostal dan vseh mater, 8. ma-
rec pa praznujejo tudi tiste,
ki o materinstvu ničesar ne
vedo, na žalost tudi ženske,
o katerih nimam dobrega
mnenja. Je pa res, da praznik
nima nobene zveze s tem,
kakšen naj bi bil položaj
žensk v naši družbi, saj tega
ne moreta razrešiti ne 8. in
ne 25. marec.«
Kaj mislite o akciji, ki jo
organizirata Novi tednik in
Radio Celje?
J. Portuna: »Za to vam is-
kreno čestitam. O tej akciji
sem že pred leti brala tudi
v Kmečkem glasu. Letos
sem imela čas, da sem prišla
v Lipico pozdravit kmečke
žene, in upam, da me boste
kdaj povabili zraven, s^
imam veliko idej za popestri-
tev tega srečanja.«
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
so z zanimanjem prisluhnile tudi udeleženke izleta 100 kmečkih žensk na morje.
Julka Fortuna ne gre nikamor brez gorenjske noše.
[Povest o dobrih ljudeh
ilronlkO¥e velike UubeznI
Mirka Žirovnika sem imel
JJi »piki«. Ko sem izvedel,
je upokojenec iz Velenja,
je odšel v pokoj iz celj-
^ itga Nivoja, daroval kri
»f 157 krat, največkrat
celjski regiji, sem se ga
'ločil spoznati. V Rdečem
^ so mnenja, istega je
sogovornik, da bi vsak
človek moral darova-
Kri nekajkrat in rekordi
njihov cilj. Kaj je ven-
tega zanimivega člove-
^ motiviralo k odločitvi,
'je mogoče kdaj pomagala
vam? Žirovnikovi, kr-
Nalska družina, so nas-
T»n zanimivi, srčni ljudje.
krvodzgalstvo se je od-
kot pravi, »na fronti«.
ga vprašal, če je mo-
trpeti za pravo stran,
JPominu pa so mi ostale
^ede: bolezen, podhranje-
^ll'uši in stenice. Dvakrat
prejel iz rok v roke,
^'^at jo je, B skupine, tudi
J. Rešili so mu življenje:
^at sem se zaobljubil, da
kri daroval vs^ 50
; Iz vojne vihre se je vr-
^iv in navdušil tudi ženo
IjSico, ki je darovala 39
ova r^°dajalci so tudi si-
hči ter tudi vnukinja.
je osnovna dolžnost
yeka«, meni dober člo-
se mu vsi darovani
fe^j.'j'Krat rešilni litri živ-
ojp,^® tekočine ne zdijo
6 bil Žena Dragica, ki
^^^.tistilka v termoelek-
ti . doživela krvod^jal-
ll^-^st« v miru: »Prvič je
^Po^^gonetno. Nato sem
drajjujala tudi druge«.
^Msk (vemo, da je krvo-
fcnatf j.^^cija vsakič zdru-
^ntiv^,- ^ zdravniškim pre-
Vip "i pregledom) ji je
darovanje življenj-
ske tekočine odsvetoval. Ko
so živeli v Šoštanju jo je še
dajala astma, v velenjskem
bloku pa še ni bila potrebna
nobena injekcija.
Korenine Mirka Žirovnika
so na Ptuju, Dragice pa v Šo-
štanju: »Ljudje smo si v me-
stih preveč odtujeni. Na
stopnišču se niti ne pozna-
mo. Zanimalo me je kako je
v drugih velenjskih blokih,
a so povedali, da je povsod
podobno«. Ptujske korenine
Žirovnika so še očitne v ptuj-
skem naglasu. »Vedno re-
sen, s pridržanim nasme-
škom, duhovit, delaven in
natančen, dosleden in skoraj
vedno razpoložen, pa n^ je
bilo dobro ali slabo. Bilje
človek na mestu«, so ob Zi-
rovnikovem odhodu zapisali
v Nivojevo glasilo. V pokoj
je, gradbenik, odšel brez
enega samega dneva bol-
niške.
Pri Žirovnikovih ni nikoli
dolgčas. Zakonca druži veli-
ka ljubezen do živali: njun
akvary z ribami, rjav hrček
Miša in papagaj Jaki, ki ne
uideta. »Videl sem veliko
človeških stisk, še več muče-
nja živali. Na terenu sem si
kupil malico, a sem jo več-
krat dal lačnim domačim ži-
valim. Kamorkoli sem prišel
sem videval trpljerye sestra-
danih živaU na verigah, pse,
govedo. Mučenja živali ne
morem razumeti. Večkrat se
je zgodilo, da sem mučeno
žival skrivi odpeljal boljšim
ljudem in nato opazoval ka-
ko so^ vzljubile nove lastni-
ke«. Žirovnikovi še zdaj ža-
lujejo za bolnim psičkom
Švrkom, ki je poginil pred
letom: »Celo copate je prine-
sel nam ali gostom... Moral
je pač umreti«.
Dragica Žirovnik plete, ši-
va in gre k otrokom. Tudi
mož Mrrko, ki pravi: »Pro-
stega časa pravzaprav ni-
mam«. Gospodinji namesto
žene. Na stenah je veliko
shk, njegovih del. Začel je
v mladosti: »Na vsaki se mo-
ra pojaviti voda. Ni čudno,
saj sem 40 let gradil v vodi ali
na vodi. Slika brez vode je
zame nezanimiva«. V teh ži-
vobarvnih, idiličnih slikah je
nekag posebnega. Izražajo
ljubezen do narave, življenja.
Do sočloveka. Na vsaki se
prepozna njegov slog.
Ljudi je v splošnem komaj
mogoče deliti na dobre in
slabe. To se mi upira. Toda
od Žirovnikovih sem odhajal
prepričan: bil sem pri dobrih
^udeh.
BRANE JERANKO
8. STRAN - 26. APRIL 1990
Kim,
Prve nagrade za mlade glasbenike
Letošnje zvezno tekmovanje učen-
cev glasbenih šol je bilo zopet zelo
uspešno za Glasbeno šolo Fran Korun
Koželjski iz Titovega Velenja in za
Glasbeno šolo Celje, saj so osvojili
kar pet prvih in eno drugo nagrado.
Na republiškem tekmovanju si je
pravico sodelovanja na zveznem sicer
pridobilo osem skupin, vendar je oba
klavirska tria iz Titovega Velenja nista
izkoristila. V Beogradu se je najbolje
odrezal trio kitar iz Glasbene šole Ce-
lje, ki je za svoj nastop prejel n^višjo
oceno - 100 točk. V svoji skupini je bil
najbolje ocenjen tudi velenjski klavir-
ski duo Katja Skornšek in Tea Vodu-
šek, mentorica Jožica Grebenšek. Pr-
ve nagrade so osvojili še kvartet tolkal
(Dejan Tamše, Janez K^serberger,
Davorin Štorgelj, Tomaž Lojen, men-
tor Darko Gorenc), kvartet klarinetov
(Bojan Pavline, Bojan Zeme, Matjaž
Emeršič, Simon Miklavž, mentor
Franc Vrzelak), vsi iz Glasbene šole
Titovo Velenje ter komorni godalni
ansambel pod vodstvom Radovana
Marvina iz Glasbene šole Celje. Klavir-
ski duet Jerneja Grebenšek in Tina
Radovanovič (mentor Manja Gošnik-
Vovk) pa je osvojil drugo nagrado.
Kitarski trio Svetlana Pušnik, Gregor Poglajen in Kristijan Halabarec (men-
tor Irena Pajtler) je v Beogradu navdušil dvakrat Najprej na samem tekmo-
vanju, kjer so za svoj nastop prejeli najvišjo možno oceno. Zato sojib povabili
še na zaključni koncert, na katerem je nastopilo le 10 skupin. Tudi ta nastop je
bil zelo uspešen, saj so se morali celo vrniti na oder. Nastop mladih kitaristov
so posneli tudi za radio in televizijo.
Naša pesem 90
Enajsto bienalno srečanje slovenskih pevskih
Naša pesem bo letos 27. in 28. aprila v Mariboru pr^
vilo 17 izbranih zborovskih zasedb iz Slovenije in ^
stva. Zal bosta iz našega področja nastopila sarno^
zbora: Mešani pevski zbor Svoboda Šoštarg in Akaden!
pevski zbor Boris Kidrič Celje. Datum te prireditve
namreč tolikokrat spremenili, da so si nekateri zbori'
imajo tudi pravico sodelovati na tej prireditvi, organiziL
nastope v tujini.	^
Tekmovanje, katerega namen je ovrednotiti n^jbok
programske in izv^alske dosežke slovenskega ljubih
skega zborovstva, ima letos nekćo novosti. Na novo
uvedli kategorijo malih pevskih skupin (do 16 pevcev,
pevk). Tekmovanje so razdelili na obvezni in prosti tJ
gram, tako da bo vsak zbor nastopil dvakrat. Prvič s tiS
deli iz izbora motetov in madrigalov Jakoba Gallusa
izbora skladb Huga Wolfa in Marija Kogoja. V drug.
nastopu pa bodo zbori predstavili lasten izbor progr^
Novost bo tudi zaključni izbor najboljših in posebej naij
jenih zborov. Žirija bo mednarodna, vodil pa jo bo Iiif^
Munih. Zbori bodo prejeli že tradicionalne bronaste, si
brne in zlate plakete Maribora ter nagrade sponzoiji
(Rogaška in Radenska).
Kultura v vsaki vasi
yečJo skrb bodo namenili Izobraževanju
v soboto je bila na Polzeli letna
skupščina Zveze kulturnih organiza-
cij občine Žalec. Pred pričetkom de-
lovnega srečanja so krajši kulturni
program pripravili člani šolskega
kulturnega društva in oktet Ado-
ramus.
O delu, problemih in načrtih različ-
nih kulturnih dejavnosti je govoril
predsednik Zveze kulturnih organiza-
cij Žalec Jože Jančič. Poudaril je mno-
žičnost, ki se zrcali v delu 22 krajevnih
in 20 šolskih kulturnih društev v obči-
ni ter dveh samostojnih skupin in celo
pri gasilskem društvu. Na organizira-
no ljubiteljsko dejavnostjo je bedela
Zveza kulturnih organizacij, ki ji gre
tudi zahvala, da ta dejavnost kljub tež-
kemu gmotnemu položaju ni usahnila.
Za to imajo zasluge tudi številni posa-
mezniki, zavzeti kulturni delavci, in
vodstva društev.
V žalski občini delujejo društva
predvsem na področju glasbene dejav-
nosti, ki vključuje 600 pevcev, uspešni
pa so tudi tamburaški in pihalni orke-
stri, zabavni euisambli in citrarji. Zelo
razšiijena je gledališka dejavnost,
manj pa lutkovna in plesna. Tudi skrb
za vzgojo in izobraževanje kadrov ni
na zadnjem mestu, čeprav udeležba na
seminarjih kljub prej izraženim željam
in potrebam ni vselej dobra.
Med načrti za delo v prihodnje so
izpostavili srečanje slovenskih citrar-
jev v Grižah, prireditev Družine pojo
v Andražu, mali tabor pevskih zborov
in še nekatere druge. Izobraževanju
bodo namenili še več pozornosti.
Za uspešno delo so podelili odličja
ZKO Žalec. Zlato plaketo sta prejela
Konrad Vočko in Vili Germadnik, bro-
nasto Jože Avsec, Iztok Baloh, Avgust
Likeb, Ivan Manček, Breda Veber in
Feliks Srebot, priznanja pa: Miljana
Avsec, kvintet Lastovka Polzela, Dam-
jan Povše, Nataša Prislan, Romislav
Rus, Vinko Tajnšek in Bogdan Že-
leznik.
Za novega predsednika Zveze kul-
turnih organizacij Žalec so s tajnimi
volitvami izbrali Janeza Megliča.
T. TAVČAR
Predstavi najboljši
Srečanje gledaliških sku-
pin, tako otroških kot odra-
slih, dosega svoj vrhunec na
republiških srečanjih. To
bo za otroške skupine od 9.
do 10. maja v Gornji Radgo-
ni, za odrasle pa v Postojni
od 17. do 19. maja.
Čeprav bera na Celjskem
letos ni bila kdo ve kako bo-
gata, je treba reči, da je ven-
darle prinesla precej kako-
vosti v posameznih društvih
in skupinah.
Na republiškem srečanju
otroških gledaliških skupin
se bo prvega dne predstavila
skupina osnovne šole Boris
Vinter Zreče z delom Erika
Vosa Plešoči osliček, v režiji
Zdravka Ivačiča. V izbor so
prišli tudi otroci osnovne šo-
le Edvard Kardelj v Sloven-
skih Konjicah z gledališko
predstavo Iskanje izgublje-
nega sonca. Na oder jo j<
stavila Marija Golčer. S
skega območja seje nap
bliško srečanje uvrstila
skupina mladih igralce
osnovne šole Boris K
v Rogaški Slatini, in s
s skupinskim delom Ms
pa so vse zime na moji b
ni, v režiji Duše Plevnik
Med odraslimi gledal
mi skupinami, ki so se n
li teden predstavljale na
zeli, v Vrbju in Tito ven
lenju, se bo na Linharte
srečanju v Postojni, ki i
17. do 19. maja, predst
le gledališče BO iz Šn
pri Jelšah. Na republiS
srečanju gledaliških sk
Slovenije se bodo predst
z dramo Seana 0'Časeyj
nona in pav, v režiji Jo.
Čakša.
MATEJA Vm
Predstaviii so
se
člani kulturno umetni-
škega društva na Ljubeč-
ni so se pretekli petek
uspešno predstavili ob-
činstvu na svoji društveni
prireditvi Predstavljamo
se.
Pred polno dvorano,
v kateri ni bilo dovolj se-
dežev za vse, so se pred-
stavili otroški pevski zbor
in plesna skupina Lučka
pod vodstvom Lucije in
Maijane Komplet, ženski
in moški pevski zbor pod
vodstvom Urše Lah, god-
ba na pihala pod vod-
stvom Milana Bratina in
narodno zabavni ansam-
bel Trobentica. Skupine
so predstavile le delček
programa, ki so ga naštu-
dirale v letošnji sezoni.
Poslušalci, ki že deveto
leto obiskujejo to priredi-
tev, so kar na glas ugotav-
ljali, da je bila letošnja
najboljša. Pokazalo se je,
da so člani društva več
pozornosti kot v prejšnjih
letih posvetili izboru in
kvaliteti pesmi in skladb.
M. B.
Ptice iz gline
V galeriji Kulturnega cen-
tra Ivan Napotnik v Tito-
vem Velenju so v torek od-
prli zanimivo razstavo del
akademske kiparke Mojce
Smerdu.
Njena prva kiparska dela
so tesno povezana z akade-
mizmom, ki vključujejo flgu-
raliko, najpogosteje so to re-
liefi ali pa figure, ki spodbu-
jajo k mislim za tisočletja na-
zaj. Življenja in živa bitja pa
kiparka vključuje v svoj idej-
ni koncept po naravni evolu-
cijski poti, Id ni povezana sa-
mo z njenim ustvarjanjem,
ampak z življenjem nasploh.
Iz pisanega favna si je kipar-
ka izbrala ptico, ki simbolizi-
ra prostost, lahkotnost in ne-
odvisnost. Prav ta motiv
morda že sam nakazuje od-
daljenost od formalizmov in
kaže na svobodno ustvarjal-
nost, za katero se je Mojca
Smerdu odločila takoj po
akademiji. Njen izbrani ma-
terial je glina, ki jo ponekod
kombinira z že oblikovanim
lesom, v katerega ne posega,
les pa ne ovira njenih pla-
stik, ampak se prilagaja ce-
lostni formi, je med drugim
razstavi na pot ocenila kipar-
kino delo Milena Koren-Bo-
žiček.
Razstava bo odprta do 23.
maja.
MP
Grafični iisti v saionu
Med kulturnimi dogodki ne gre prezreti otvoritve razstave
grafičnih del sar^evskega umetnika Petra Waldegga. Otvoritev
bo v celjskem Likovnem salonu danes, 26. aprila, ob 19. uri.
Waldegg, ki pripada prvi generaciji diplomiranih grafikov
sarajevske akademije, podiplomski študij pa je končal leta 1979
na Akademiji Likovnih umetnosti v Ljubljani, se bo tokrat pred-
stavil s serijo grafičnih listov iz let 1986-89. Gre za dela v tehniki
barvne jedkanice, ki kljub neo-geo tendencam ohranjajo atmos-
fero postmodernistične formulacije.
Razstava bo na ogled do 19. maja.
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Manufaktura Vaientina Hiadina ok. 1930
v prejšnji številki ste si lahko ogledah nekdanjo Rotovško ulico (Trg. V. kongresa
v vsej svoji nekdanji lepoti. Danes pa vam predstavljamo poslopje, ki je stalo i?^
mestu današnjega sodišča in v katerem je bila v času med obema vojnama manufa''
tura in modna trgovina celjskega trgovca Valentina Hiadina.
JANEZ CVIP
M kraji in uudje
26. april 1990 - stran 9
Ilije za imenitne
fealame in Iflohase
^imfva klobasUaaa v laškem zUravIlIšću
cmo člani, zbrani za
'bskim omizjem ob nepo-
^Ijivem laškem pivu,
^evali klobase, salame,
Jfejene širom po fari
^jlartina, pa tudi izven
I' Spoštljivo do skrbno
%vanih in varovanih re-
iur gospodinjstev ali
Jbin ter po splošno ve-
Tvoih predpisih smo oce-
izborne izdelke. Kakšna
'^anjost, ali je notrai
ledsvež, z enakomernim
ikom, kakšen je vonj,
^oiius prija.«
ako se je glasil zapis na
panjih, imenovanih
jjena o imenitnosti«, ki so
jflani komisije Kluba Iju-
jgljev laškega piva podeUli
jvetim izmed sedemnajstih
^elovalcev domačih klobas
salam. Tekmovanje klo-
jsin salam, imenovano klo-
^ijada, se je odvijalo v pol-
ijvorani Zdravilišča Laško
lejšnjo soboto. Letošnja
jbasijada je bila že druga
I vrsti, tudi tokrat pa jo je
pniziral Klub ljubiteljev
ikega piva iz Laškega, po-
SNntelja prireditve pa sta
jj ča Pivovarna Laško in
j metijska zadruga Laško.
[ Klobase in salame, ki so
pipele na tekmovanje so
[delili v tri skupine: deli-
lesne salame, delikatesne
»base in klobase za kuha-
e Iz prve skupine s člani
misije ocenjevali 13 izdel-
s', iz druge in tretje pa po
a Pri vseh vrstah so za
do imenitnosti vzeli zu-
mjizgled, trdnost, vonj in
jsia, okus izdelka, vsako
zeiZ/astnosti pa so ocenje-
izocenami od ena do pet.
iaielke domačih mojstrov
Knjevalo pet članov ko-
lisije, ki je bila sestavljena
iz treh ljubiteljev laškega pi-
va in dveh »nevtralcev«: ing.
Cvetka Dominka iz novogo-
riškega MlP-a in Ericha Po-
hajma, ki je prišel iz vrst av-
strijskih gostov zdravilišča.
Dobri dve uri so ocenjevalci
ogledovali, otipavali, vonjali
in poskušali klobase in sala-
me, jih med seboj primerjali
in po preudarni in pošteni
presoji (kot so zapisah na
priznanjih) izrekli naslednje
ocene: tri lilije za najboljšo
kakovost za delikatesno sa-
lamo in klobaso za kuhanje
je prejel Jože Slapšak, za de-
likatesno klobaso pa Slavko
Hojan. Drugo mesto, ocenje-
no z dvema lilijama so si pri-
služili: Jože Kovač za delika-
tesno salamo, Franc Šraj za
delikatesno klobaso in Vanč
Zdovc, lanskoletni zmagova-
lec, za klobaso za kuhanje.
Eno lilijo so člani komisije
podeliU le delikatesni sala-
mi, ki jo je naredil Mario Le-
ban iz Gorice. Priznanje pa
sta osvojili tudi najbolj rogo-
vilasta klobasa, ki jo je na
tekmovanje prinesel Slavko
Hojan in najbolj grbasta, ki
jo je izdelal Marjan Blatnik.
Ocenjevanje je bilo po be-
sedah članov komisije kar
precej naporno, med salama-
mi in klobasami pa so se na-
šle tudi premalo zrele in pre-
več zrnate. Sicer pa organi-
zatorji upgjo, da bodo na pri-
hodnje klobasijade izdelo-
valci domačih mesnih izdel-
kov pošiljali vendo več in
boljše izdelke.	kL
Poročilo
o onesnaženosti
zraka v Celju
Onesnaženost zraka z SO2,
NO2 in NO pretekli teden ni
presegla najvišjih dovoljenih
mej.
Na postni v Miklošičevi smo
najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo SO2 v zraku iz-
merili 19. in 20. 4. 1990 in sicer
0.07 mgS02/m' zraka. Na isti
postaji smo najvišje polurno
povprečje izmerili 17. 4. ob
4,30, ko se je polurno povpreč-
je povzpelo na 0.44mgS02/m®
zraka. Enourno povprečje je
v tem času znašalo
0.263 mS02/m® zraka, kar je
mary od najvišje dopustne
enourne povprečne koncentra-
cije po kriterijih Svetovne
zdravstvene organizacije.
Na postaji ANAS smo naj-
višjo 24-urno povprečno kon-
centracijo SO2 v zraku izmerili
20. 4. in sicer 0.05mgS02/m^
zraka. Najvišje polurno pov-
prečje smo izmerili pravtako
20. 4., ko seje ob 9.00 povzpelo
na 0.17mgS02/m^ zraka.
Najvišje 24-urno povprečje
NO v zraku smo izmerili 17.,
19., in 20. 4. in je znašalo
0.02mgNO/m^ zraku. Najvišje
1/2-urno povprečje smo izmeri-
li 17. 4. ob 7.30 in sicer
0.16mgNO/m^ zraka.
Najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo NO2 v zraku
smo izmerili 18. in 19. 4. in je
znašala 0.04 mg/m^ zraka.
Nič več odrezani od sveta
Prejšnjo soboto so v zasel-
ku Reka v krajevni skupno-
sti Marija Gradec v laški ob-
čini odprli obnovljeno cesto
na relaciji Bobek-Reka-Mla-
kar, v dolžini štirih kilome-
trov. Cesta je bila močno po-
škodovana med lanskim ne-
urjem. Obnovljeni cestni od-
sek je otvorila predsednica
skupščine mesta Ljubljane
Nuša Kerševan.
Mesto Ljubljana je namreč
zbralo vsa potrebna sredstva
za obnovo ceste, ljubljansko
Cestno podjetje pa je bilo iz-
vajalec del, ki so bila konča-
na v rekordnem času. Obno-
va omenjenega odseka je sta-
la 1,500.000 dinarjev, poleg
sanacije pa je Cestno podjet-
je iz Ljubljane zgradilo po-
polnoma nov del, ki povezu-
je kmetijo Mlakar z Reko.
Na krajši slovesnosti, ki so
jo priredili krajani Reke in
folklorna skupina Anton
Tanc iz Marija Gradca, so se
krajani zahvalili mestu Ljub-
ljana in Izvršnemu svetu ob-
čine Laško za pomoč pri ob-
novi cestne povezave. Nuša
Kerševan pa je v svojem na-
govoru izreizila željo, da cesta
ne bi bila namenjena le od-
hžganju Rečanov, ampak
predvsem ohranitvi kraja.
KL
Na Homu bodo proslavllali
Planinci društva v Zabukovici, enega najdejavnejših
v Sloveniji, se bodo v prihodnjih dneh spominjali let po
aprilu 1950. Takrat, pred 40 leti, so delovno društvo ustano-
vili. Za obletnico zato pripravljajo več prireditev: jutri,
v petek 27. aprila, bodo odprli razstavo v planinski posto-
janki na Homu, v soboto 28. aprila bo pohod po meji kra-
jevne skupnosti Liboje, ki se bo začel od 9. ure pri mostu čez
Savinjo v Kasazah, v ponedeljek 30. aprila bo kresovanje pri
postojanki na Homu, v torek 1. meya bo na Homu prvom^-
sko srečanje, v petek 4. msga, pa bo tam slavnostna seja
upravnega odbora društva. Proslavljanje bodo zaključili
s proslavo za 40-letnico društva, ki bo v nedeljo 6. maja, tudi
na Homu.
BJ
l.MAJ-PRAZNIKDELA-lOOLET
Program prireditev
ob prazniku dela
sreda, 25. aprila
podelitev srebrnih znakov zaslužnim sindikalnim
aktivistom ter organizacijam sindikata
četrtek, 26. aprila
ob 17. uri - koncert Pihalnega orkestra EMO na
Tomšičevem trgu
ponedeljek, 30. aprila
ob 20. uri kresovanje na Gričku z družabnim srečanjem in
plesom
torek, 1. maja
PRVOMAJSKO SREČANJE DELAVCEV in občanov
Celja na Gričku
od 9.-10. ure prihod na Griček
ob 10. uri slavnostni koncert Pihalnega orkestra štorskih
železarjev, recital, govor
od 11. ure dalje: družabno srečanje udeležencev, glasba za
ples, rekreativni in razvedrilni program
Ob prazniku dela, L maju,
čestitamo vsem delovnim
ljudem.
Svobodni Sindikati W Slovenije
Občinski svet Celje
HOTEL ŽALEC gostinsko
in turistično podjetje d.o.o.
Žalec, Titov trg 3
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodenje kuhinje
2.	natakarja
Pod tč. 1: V. stopnja gostinske usmeritve - tehnik
kuhar z večletnimi delovnimi izkušnjami, pod tč. 2:
IV. ali V. stopnja gostinske usmeritve - natakar oz.
tehnik strežbe z večletnimi delovnimi izkušnjami.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave
na naslov: HOTEL ŽALEC gostinsko in turistično
podjetje d.o.o. Titov trg 3, Žalec.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po spreje-
tem sklepu.
Stanovanjska zadruga
ATRIJ Celje
objavlja prosta dela
^odje finančno računovodske
Službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
2 zakonom, izpolnjevati še naslednje:
~ višja izobrazba ekonomske smeri
~ 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
.	ne-
"o^JfčSn čas" s polnim delovnim časom.
f^isne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju
''azpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po
objavi na Stanovanjsko zadrugo ATRIJ Celje, Gleda-
"žka ul. 4. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpoz-
neje v 30 dneh od sprejetja sklepa o izbiri.
DARILA,
OB KATERIH
VAM
ZASTAJA
DIH!
ZLATARSTVO
KRAGL
7AI cr^
NOVA
KOLEKCIJA
TRADICIJE
TREH
GENERACIJ
10. stran - 26. april 1990
AKCIJA NOVEGA TEpu
Pomagajmo
človek s človekom z dlanjo v dlaneh!
Čudna so pota usode, razvejana, široka ali ozka, včasih pa
se tudi križajo. V našem uredništvu smo se pred časom
odločili, da pomagamo slušno prizadetim na Celjskem, le
dober teden za tem pa smo izvedeli, da bo Anica Ogrinc iz
Čače vasi pri Kostrivnici oslepela, če ji ne bo uspelo zbrati
dovolj denarja za pot na Kubo, kjer bi ji z operacijo lahko
uspešno pomagali.
Pa nismo več dosti razmišljali. Odločili smo se, da prisko-
čimo na pomoč tudi njej. Tako zdaj trkamo na vaša srca
s prošnjo za pomoč slušno prizadetim celjskega območja,
ki si obnavljajo in urejajo društvene prostore v Lesničarjevi
ulici v Celju, in 21-letni Anici Ogrinc, ki bo sredi junija
potovala na Kubo. V akciji Za Aničine oči sodeluje tudi
Radio Šmarje pri Jelšah.
Zavedamo se, da so časi težki in da povsod primanjkuje
denarja. Vendar pa se prav v takšnih razmerah najbolje
pokaže medčloveška solidarnost, ljudje smo si pripravljeni
bolj pomagati, bolj prisluhnemo drug drugemu.
Za slušno prizadete in Anico Ogrinc to pot ne bomo zbirali
samo denarja, prav tako dobrodošli in zaželeni so tudi ostali
prispevki - pa naj bodo to izdelki, gradbeni material ali
umetniška dela. Se sprašujete zakaj in kako bi s tem lahko
pomagali?
Preprosto - naš odgovor je AVKCIJA.
Do 20. maja bomo z vašo pomočjo polnili kotiček v galeriji
MOZAIK v Zidanškovi ulici, kjer si bodo ljudje lahko ogle-
dovali zbrane prispevke, od 20. do 25. maja pa bomo izvedli
avkcijo. Prvi prodajni dan bomo pripravili tudi manjšo slo-
vesnost, kupci, ki si bodo že vnaprej razervirali posamezne
izdelke, pa bodo imeli prednost.
... da; tako tiho je vse,
pa nisi sam, brez pozdrava,
tu je -
človek s človekom
z lučjo v dlaneh
in ko plane v tišino
o, kako zazveni
ta svetloba...
Za obnovo in ureditev društvenih prosto-
rov Medobčinske organizacije slušno priza-
detih celjskega območja v Lesničarjevi ulici
v Celju so doslej prispevali:
Zavarovalna skupnost Triglav - 50.000
din
Društvo urbanistov in Zavod za planira-
nje in izgradnjo občine Celje 7.500 din
Dani Jereb, obrtnik iz Teharij, 1.000 din
Zinka Trbovc iz Šentjurja 100 din
Načrte za obnovo hiše sta brezplačno
naredila arhitekt Janko Hartman in dipl.
ing gradbeništva Tone Šepec.
S storitvami oziroma materialom pa
slušno prizadetim pomagajo: Ljubljanska
banka - Splošna banka Celje, Komunala
Celje, Libela, Gradiš, Ingrad, IGM Medlog,
Tkanina, Kovinotehna.
Prostovoljne prispevke za akciji Prisluh-
nimo tišini (pomoč slušno prizadetim celj-
skega območja) in Za Aničine oči lahko
nakažete na žiro račun:
50700-720/3-31198
Darila, umetnine, izdelke in gradbeni
material pa lahko dostavite na naslov: Novi
tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a,
Celje - Za Aničine oči ali za akcijo Prisluh-
nimo tišini.
Vsem delovnim ljudem in občanom
občine Šmarje pri Jelšah
čestitamo za dan O F in za 1. maj
Skupščina občine Šmarje pri
in
Izvršni svet Skupščine
občine Šmarje pri Jelšah
Za praznik O F in praznik dela, 1. maj,
čestitamo vsem delovnim
ljudem in občanom občine MOZIRJE
Skupščina občine Mozirje
Izvršni svet
Skupščine občine Mozirje
IgAJI IN UUDJE
26. april 1990 - stran 11
ilOlIflENTIBAMO
lacionalni program
f^jdi ria celjskem območju
Lg več gostinskih podje-
' ^^sti družbenih, ki so ta-
^koč pred stečajem ali
\o zašla v hude težave. Še
Ja težav bodo po vsej ver-
^Qsti imeli zaradi blagih
^ smučarskih središčih
in Golte. Kaj storiti, da
.gpoložaj izboljšal?
dvsem je treba vedeti,
, bodo imeli Iju^e zaradi
l^jio nižjih plač in vse več-
; nezaposlenosti vedno
denarja. Težave, ki se
,tožijo tudi v gospodarstvu
Mke regije, bodo nujno
Male na še slabši položaj
^\instva. Fizični obseg
fod^e upada iz leta v leto,
jjav'ni odliv delavcev v go-
ptvu je premajhen, za
^ne temeljitejše posege
ojo panogo pa gostinstvo
ipripravljeno. Slavko Sot-
j sekretar poslovne skup-
:sti za gostinstvo in turi-
- v Celju ocenjuje, da je
p)slenih v tej dejavnosti
(za tretjino preveč, tako
inovani tehnološki višek
riiije plače zaposlenim.
brez solidnih plač pa tudi ne
moremo pričakovati večje
kakovosti. Vrtimo se torej
v nekakšnem začaranem
krogu in kjer ne bodo prese-
kali gordijskega vozla ter jas-
no povedali, kateri delavci
so dobri, kateri pa naj si po-
iščejo delo drugod, tam bodo
potegnili krajši konec. Ob
tem pa cene vhodnih materi-
alov še vedno naraščajo, go-
stinci skrajšujejo odpiralne
čase, ponujajo cenejšo hrano
in pijačo in se več ali manj
razprodajajo. Zanimivo pa
je, da kot gobe po dežju ra-
stejo zasebni bifeji, ki v veči-
ni primerov ponujajo zgolj
pijačo, kjer je prebitek naj-
večji. s takšnim gostin-
stvom, kot je danes, pač ne
moremo v Evropo 92. Marsi-
kaj bo treba spremeniti - od
delovnega časa do prehram-
benih navad. Vse to pa bo
mogoče šele, pa naj se sliši še
tako čudno, če bomo od vla-
de zahtevali, da sprejme
nacionali program razvoja
gostinstva in turizma. ">.
JANEZ VEDENIK
Predsednik sveta KS Petrovče Ivan Slamnik podeljuje zlato plaketo članom moškega
pevskega zbora ob 30 letnici delovanja.
Foto: T. T.
Krajevni praznik Petrovč
v soboto zvečer je bila
v Petrovčah osrednja prire-
ditev ob letošnjem krajev-
nem prazniku, ki je bila
združena tudi z osrednjo ob-
činsko proslavo ob 27. apri-
lu, dnevu OF. Osrednji govor
je imel predsednik sveta KS
Petrovče Ivan Slamnik, ki je
najprej govoril o pomenu
praznovanja, nato pa sprego-
voril tudi o delu, ki so ga
opravili v letu dni. Predvsem
je omenil, da so velik del de-
narja iz krajevnega samopri-
spevka vložili v ureditev ka-
nalizacije in sicer v zaselke
Aija vas, Dobriša vas in del
Petrovč, uredili so tudi javno
razsvetljavo, tako dajo imajo
sedaj v vseh zaselkih. Poleg
tega pa so na novo pridobili
sto telefonskih priključkov.
Tečejo že tudi priprave na
zgraditev kolektoija Levec-
-Drešinja vas.
Zaslužnim krajanom so
podelili priznanja in plakete
KS Petrovče. Priznanja so
prejeli Drago Pinter, Danijel
Žagar, Jelka Ogrizek; brona-
ste plakete KS Jože Kruleč,
Joško Bojadjevski; srebrno
Kulturno društvo na Osnov-
ni šoli Petrovče in zlato Mo-
ški pevski zbor KD Jože Ber-
var Petrovče.
T. T.
V	Solčavi brez
novih gradenj
Na občnem zboru
Turističčga društva Solča-
va so poudarili, da bo treba
več storiti za lepšo ureje-
nost kraja, pri čemer so še
zlasti mislili na urejenost
hiš in fasad.
Problem je tudi ta, da
v krsou nimajo dovolj zaseb-
nih prenočišč. Solčavski tu-
ristični delavci menijo, da so
v usklegevanju med progra-
mom Zavoda za naravno in
kulturno dediščino in osno-
vami razvoja turizma v obči-
ni Mozirje nekako na sredini.
Solčavski konec naj bi po
njihovem mnenju ostal kra-
jinski park, vendar kljub te-
mu ne bo šlo brez razvoja.
Občnega zbora se je udeleži-
la tudi predsednica komiteja
za gospodarstvo mozirske
občinske skupščine. Pred-
stavila je študijo razvoja Lo-
garske doline in krajev
v Zgornji Savinjski dolini.
Za Solčavo sicer ne načrtuje-
jo novih gradenj, usposobili
pa naj bi že obstoječe objek-
te. O tej študiji bo tudi javna
razprava, na kateri naj bi
predlogi dobili svojo končno
obliko, toda o svoji bodočno-
sti se bodo dokončno odlo-
čali domačini sami.
URŠKA KOLENC
Nastopilo 900
mladih pevcev
v petek in v soboto sta bili
v Žalcu in Šempetru reviji
otroških in mladinskih pev-
skih zborov osnovnih šol žal-
ske občine. Nastopilo je 16
zborov z več kot devetsto
pevci, prav zaradi tega je bila
revija v dveh delih.
V dvorani II. slovenskega
tabora v Žalcu so nastopili
otroški pevski zbori,iz Gali-
cije, Griž, Petrovč, Žalca in
mladinski pevski zbori iz
Griž, Petrovč in Žalca.
V	Šempetru pa so peli mla-
dinski pevski zbori iz Šem-
petra, Prebolda, Braslovč in
Polzele ter otroški in Vran-
skega, Braslovč, Polzele in
Prebolda. Na obeh revijah je
bilo obiskovalcev za polni
dvorani, ki so mlade pevce
zavzeto poslušali ter jih na-
gradili z dolgotrajnimi aplav-
zi. Ob tej priložnosti so mla-
dim pevcem, ki sodelujejo
v zborih štiri in več let, pode-
lili značke mladi ustvarjalec.
TONE TAVČAR
IZJAVE. MNENJA...
Slavko Sotlar, sekretar Poslovne skupnosti za
gostinstvo in turizem v Celju:
»To, kakšna naj bo turistična taksa, je pri nas ure-
jeno z odloki občinskih skupščin, ki so do letos morale
ioločiti višino za leto dni v naprej, praktično pa je to
izgledalo tako, daje bila taksa določena za leto in devet
mesecev. Ob tako visoki inflaciji kot je bla prejšnja
leta, turistična taksa ni dosegla svojega namena.
I^amenjena naj bi bila za hitrejši turistični razvoj kra-
jev, kjer naj bi turistična društva v povezavi z drugimi,
predvsem z gostinskimi in turističnimi podjetji, bila
ilavni nosilec vseh akcij, pri turistični vzgoji krajanov,
\sejanju krajev, organiziranju prireditev in podobnimi
tm-mi. Še vedno se vse premalo zavedamo, da je
)mem tista panoga, ki povezuje 37 drugih dejavnosti,
fmj omogoča zaposlitev in dohodek mnogim ljudem.
1'ečina občin je že v zadnjih dveh letih med letom
^valorizirala turistično takso. Tako se je nateklo nekaj
lef denarja predvsem v večje turistične kraje. Sedaj
^'elj^o odloki o tekoči valorizaciji turistične takse.
y večini občin znaša turistična taksa sedem dinarjev
oziroma eno marko za tujega in polovico manj za
domačega gosta. Če upoštevamo, da je na našem
območju letno več kot milijon nočitev, se bo tako
zbralo kar precej dena^a. Upamo lahko, da ga bomo
pametno uporabili. Pri tem mislim na lepšo ureditev
krajev, turistično propagando, vzgojo, delo turističnih
društev in i^ihovih zvez. Prav in pošteno pa bi bilo, da
bi občinski upravni organi spoštovali dogovor in Celj-
ski turistični zvezi redno nakazovali štiri odstotke od
obrane turistične takse. Tako bi ji omogočili redno in
^ispešno delo. Doslej namreč ni bilo tako, kaj pa je to
pomenilo v preteklosti, koje inflacija strmo naraščala,
si lahko le mislimo.«
JANEZ VEDENIK
iz škrbine
liše na Partizanski cesti 5 v Slovenskih Konjicah je opozarjala nase
Jihtg p ^^ jo je zob časa vse bolj razjedal, ljudje so že s prstom kazali nanjo, lotil pa seje ni
'^Vci nekaj dnevi pa so na dvorišču zaropotah stroji. Dela so se lotili Kongradovi
'^^'^jekt bodo iz črne lise sredi mesta narediU pokrit atrij (po zgledu iz Lipnice v Avstriji)
' trg v spremenili v poslovno stavbo. Lokali in poslovni prostori bodo namenjeni prodaji
k^o tr ^^ P^^dnja stran hiše pod zaščito Zavoda za naravno in kulturno dediščino, se
''ojeltK Sradnji in obnovi Kongradovi delavci morali držati tudi pravil o prvotni podobi
• Konjiška sramota, kot so mnogi pravili škrbini, bo v kratkem izginila.MP
Koielccija siiritih talentov
Na prireditvi, ki so jo na
Srednji šoli Boris Kidrič
v Celju pripravili minuli
četrtek kot pregled letnega
dela na šoli, se je izkazalo,
da domišljija mladih nima
meja, in da je potrebno ra-
čunati na te mlade, zdaj še
skrite talente.
Pod uvodnim naslovom
»sonce, voda, zrak, svoboda«
so v telovadnici, ki so jo
učenci in gostje dodobra na-
polnili, prikazali, k^ vse zna-
jo in zmorejo ne samo za bo-
doči poklic tekstilca, frizerja,
prometnega tehnika, avto-
mehanika, ampak tudi za bo-
gatejše duhovno življenje.
V oddelkih različnih
usmeritev na tej šoli obisku-
je pouk okoli tisoč mladih in
pri takšni množici bodočih
strokovnjakov je odločitev.
kateri razred je uspel bolje
predstaviti samega sebe, tež-
ka. Videti pa je bilo modno
pletene jopice in puloverje,
ki bi jih bil vesel prenekateri
butik, iznajdljivo oblečene
lutke, kolecije modnih revij
in dodatkov, mladi pa so na-
tisnili tudi časopis in se
sploh postavih s svojim zna-
njem.
Višek vsega je bila, tudi
v znamenju slogana, modna
revija trenerk in oblačil za
prosti čas z modno revijo
pred gledalci, ki so kolekcijo
pozdravili z aplavzom. Vsa
oblačila so nastala od zamisli
do končnega izdelka izpod
rok mladih, seveda ob zve-
stem mentorstvu profe-
sorjev.
Up^mo, da ti mladi stro-
kovnjaki, potem, ko bodo
odšli iz varnega zavetja šole,
ne bodo ostali na cesti z iz-
gubljenimi iluzijami. Kakor
pravi ravnatelj šole, Franc
Erjavec, do sedaj dijaki, ki so
odšli s te šole, niso imeli pre-
hudih težav z zaposlovanjem
in izrazil je iskreno upanje,
da bi bilo tako tudi v pri-
hodnje.
MP
Telovadnica
v sadovnjaku
Minuli teden so pri šoli Ed-
varda Kardelja v Slovenskih
Konjicah začeli graditi telo-
vadnico, ki bo za občino velik
naložbeni zaloge^. Narekuje ga
nuja.
Gradnja telovadnice na bliž-
rxjem zemljišču, kjer je moral
za to sicer pasti nasad jablan,
je že dolgo načrtovana, a je iz-
padla iz programa zaradi po-
manjkanja denarja. Tega tudi
zdćO ni na pretek. Zbirali ga
bodo iz naslova samoprispev-
ka, ki se bo iztekel čez tri leta.
Do tedcč pa n^ bi telovadnico
že zgradili. Del se bodo lotili
etapno. Za prvi del prve faze,
za zemeljska in betonska dela,
so predvideli 3 milijone 800 ti-
soč dinarjev. Izvćualec del je
koryiški Ingrad.
MP
V veseli šoli
Občinska zveza društev pr^
jateljev mladine Žalec in OS
Vere Šlander na Polzeli so or-
ganizirali občinsko tekmova-
nje v veseli šoli. Tekmovalo je
72 učencev in učenk od 4 do
8 razreda iz sedmih osnovnih
šol občine. V osmem razredu
je zmagala Jerica Luskar iz OS
Žalec, v sedmem sta zmagali
dve in sicef Biserka Kisič iz
OŠ Žalec in Janko Marovt iz
OŠ Bralsovče, v šestem je zma-
gal Saša Živanovič iz OŠ Pol-
zela, v petem Petra Vrunč iz
OŠ Braslovče in v četrtem raz-
redu Kaja Goršek iz OŠ Žalec.
Zmagovalci bodo šli 27. maja
na republiško tekmovarye
v Ljubljano.
T. TAVČAR
JaJce da te kap!
Pri Deželakovih v Selu nad Laškim je za svojevrstno
presenečenje poskrbela kokoš. Prev vehko nočjo je namreč
znesla drobno jajce v obliki ledvice ali, kot pravi Štefka
Deželak, lastnica omenjenega jajca in kokoši, v obliki člove-
škega zarodka. Daje presenečenje še večje, je jajce nakoliko
obarvano, takšno je, kot da bi ga pobarvali s čebulnimi
olupki. Ravno prav za velikonočno presenečenje torej.
Soseda, ki ima že krepko število let na plečih, je Štefki
dejala, da ne pomni podobnega jajca, Štefka pa ga ponosno
pokaže radovednežem in pravi, da ga bo spravila za spomin.
Sicer jo zanima, ali ima j^ce dva rumenjaka ali enega,
vendar bo radovednost zatrla, S£y ni pričakovati, da bi
podobno čudežno jajce kokoš še kdaj znesla. Katera izmed
njenih kokoši ga je »zagrešila«, ne ve niti Štefka sama, če
sumi, da je imel prste vmes kakšen čuden petehn, pa sem jo
pozabila vprašati.
N. G., Foto: E. EINSPIELER
12. stran - 26. april 1990
okrogu
Korenine grunta
segajo do pelila
Se nam obeta nova agrarna reforma aH kdo Je komu sovražnik?
Savinjski kmet mi je pri-
povedoval zgodbo o velepo-
sestnikih na Grmovju. Nji-
hov edini greh je bil menda
ta, da so imeli preveč zem-
lje. Preveč, da bi jih mirno
gledala oblast, ki je izbrala
pot socializma in komuniz-
ma. Njihovi potomci menda
še danes živijo v Argentini.
A tudi novemu lastniku ni
bilo posuto z rožami. Po ne-
kaj letih je prišla odločba:
zemljo je treba dati v zadru-
go. Zato je človek naredil
samomor.
Nešteto takšnih zgodb je
polstoletna zgodovina zapi-
sala med kmečkim življem.
Ob nacionalizaciji, agrarni
reformi, omejevanju zem-
Ijiščnega maksimuma, roje-
vanju obdelovalnih zadrug.
Bomo zdaj zgodovino po-
navljali? Pred letom in pol je
kmečka zveza začela razmi-
šljati o novi agrarni reformi.
Samo razmišljati, jasnih
predlogov ni. Pri nekaterih
zbuja zamisel strah, pri dru-
gih upanje. Med drugim se
poraja tudi ideja o razdelitvi
družbenih posestev. O tem je
tekla beseda z našimi sogo-
vorniki: Marjanom Ribičem
in Marjanom Natkom, pred-
stavnikoma kmečke zveze
v Savinjski dolini, Ivanom
Pevcem iz šentjurske kmeč-
ke zveze. Petrom Vriskom,
celjska kmečka zveza in di-
rektorji treh družbenih pose-
stev: Edijem Omladičem,
Hmezad Kmetijstvo Žalec,
Bogdanom Knezom, družbe-
no kmetijsko podjetje Meja
Šentjur in Zlatkom Hohnje-
cem, Hram Šmarje pri Jel-
šah. S sogovorniki se je po-
govarjala in razgovor pripra-
vila za objavo novinarka Ire-
na Baša. O predvideni agrar-
ni reformi so sogovorniki
razmišljali takole:
M. Ribič: »Naše staUšče je,
da je treba majhen slovenski
prostor optimalno izkoristiti,
razumno ravnati z zemljo, ne
moremo si privoščiti razsip-
ništva. Slišim, da kmetje po-
nekod ustanavljajo sindika-
te, ki naj bi male kmete zaš-
čitili pred velikimi. V tem vi-
dim le željo, da bi razbijali
našo enotnost, željo, da bi
spet postali neorganizirani,
nepovezani in s tem nemoč-
ni. Do agrarne reforme bo
moralo priti. Trdim pa, da ne
bo smela povzročati novih
krivic. Nismo za to, da bi se
razbili veliki kompleksi, želi-
mo pa poravnati krivice iz
preteklosti.«
M. Natek: »Proces kon-
centracije kmetijskih zem-
ljišč je bil pri nas prekinjen
že pred vojno. Takrat so se
izpolnjevali ukazi, najboljšo
zemljo so pobrali družbeni
kombinati in ni bilo važno,
kakšna kmetija se je s tem
razbila. V zahodnih državah
imajo še vedno polkmete, ti
pa imajo v lasti povprečno
petino zemlje. Pri nas je rav-
no obratno. Nek več kot
5 odstotkov kmetij je čistih,
pa še te im^jo malo zemlje,
ekonomski vidik je povsem
zanemarjen. Družbeni kom-
binati so pred štiridesetimi
leti povzročili umetne proce-
se, kot sam temu pravim.
Ljudje so delali samomore,
ker so jim odvzeli zemljo, za-
to sem prepričan, da je to
zemjo treba vrniti in popra-
viti krivice. Tudi na škodo
družbenih posestev. Vsaka
koncentracija kmetij pa mo-
ra biti ekonomsko upravi-
čena.«
Se ne bojite, da bo po-
pravljalne starih krivic
povzročilo nove? In še tole
vprašanje - govorite samo
o popravljanju krivic. Ali
ne bi bilo treba razmišljati
o tem, da bi s spremembami
pocenili in racionalizirali
kmetijsko proizvodnjo?
M. Natek: »Oboje je po-
membno, zato ta proces ne
bo izpeljan čez noč. Pred-
stavniki kombinata pa sami
vedo, da doslej zemljišč niso
izkoriščali ekonomično. Ne-
katere površine so slabo ob-
delane, druge so preveč od-
daljene, da ne bi povzročale
stroškov. Očitam jim tudi
prodajo zemlje. Dogaja se,
da danes prodajo zemljo člo-
veku, ki so mu jo po vojni
odvzeli.«
Če se bodo napovedi
kmečke zveze uresničile,
boste na družbenih pose-
stvih kmalu pod udarom.
Kakšno je vaše stališče do
reforme?
B. Knez: »Zame je agrarna
reforma predvsem ekonom-
sko, ne pa politično vpra-
šanje.«
Se vam zdi, da so predlogi
kmečke zveze politično
obarvani?
B. Knez: »Težko se je opre-
deliti, vendar v trasiranju te
poti vidim nekaj političnega
in ta priokus bi moral izgini-
ti. Važni so ekonomski cilji,
upoštevati bi morali ekono-
mijo in niz faktorjev, se pa-
metno odločiti in na tem gra-
diti reformo. Sedanja pol
ima med našimi delavci, pa
tudiv drugih okoljih, slab
odziv, rekel bi, da zahteve
kmečke zveze zbujajo
strah.«
E. Omladič: »Kmetij stvc
se bo gotovo razvijalo v sme-
ri privatizacije. Vsaka refor-
ma doslej je bila prisila, raz-
mišljati pa je treba o ciljih
kmetijstva. Predstavnik
kmečke zvze pravi, da zem-
ljišča niso optimalno obdela-
na. Podatki o pridelkih ns
enoto to zanikajo. Površine
na obrobju pa so tako in tako
dane v obdelavo koope
rantom.«
Z. Hohnjec: »Dodal bi to
le: zavedamo se razdroblje
nosti v privatnem sektorju ir
nasploh v kmetijstvu. Tudi
sam sem prepričan, da je re-
forma ekonomsko vpraša
nje, ob tem pa je treba rešit:
davčno zakonodžgo, zakor
o dedovanju in še kaj. Razbi
janje družbenih kombinatov
ne bo rešilo problema m^jh
nih tržnih proizvajalcev v za
sebnem sektorju. In ne trpat
v en koš reforme, arondacij
zemljiškega maksimuma
Stvari je treba konkretizi
rati.«
Franc Zagožen, vodilni
človek kmečke zveze, j<
pred kratkim dejal takole
»Agrarna reforma bo kon
čana v nekaj letih, raču
nam, da bo država podrža
vila kombinate, ker se niko
garšnja lastnina ne obnese
Ker država ni dober gospo
dar, bo zemljišča dala v na
jem večjim tržnim proizva
jalcem.« Kako komentirata
to izjavo?
B. Knez: »Najprej naj po
vem, da se mi izraz kombina
ne zdi dober, tudi mi v druž
benem sektorju smo se že al
se bomo reorganizirali v po
djetja. V Šentjurju smo druž-
beno kmetijsko podjetje Me-
ja. Gospodarimo s 650 ha po-
vršin, od tega je 450 ha kme-
tijskih površin. Občina ima
24 tisoč ha površin, kmetij-
skih je 14 tisoč ha. V družbe-
ni lasti imamo torej okrog
3 odstotke zemljišč. Ob tem
imam podatek, agrokarta ka-
že na to, da je v zaraščanju
preko 1700 ha površin v obči-
ni. Če je cilj reforme večanje
kmetijske proizvodnje, po-
tem izkoristimo te površine,
ne pa graditi perspektiv na
naših ubornih hektarih. Še
to naj povem - v petnajstih
letih smo odkupili, pa brez
vsake prisile, preko 100 ha
zemljišč. Še ponujali so nam
jih. Površine, ki smo jih do-
bili od države, so bile v glav-
nem slabše kvalitete, mi smo
iz travnikov naredili njive.«
E. Omladič: »Zagožnova
izjava ni kompleksna, ne te-
melji na realnih tleh. Ne za-
nikam, da družbena lastnina
brez titularja ni obrodila sa-
dov, vendar to velja za celot-
no družbo. V žalski občini
imamo 2400 ha obdelovalne
zemlje, vseh površin za ob-
delavo je 12 tisoč ha, torej
gospodarimo na 20 odstot-
kih zemljišč. Priznam, da so
v dolini in da so zaokrožena,
a s tem smo dolino očuvali.
In če uporabim številke: po
ha prav gotovo prednjačimo
pri hmeljski proizvodnji,
prav tako pri prireji mleka.
Leta 87 je bila povprečna pri-
reja v Sloveniji 18781, na po-
sestvih 51731, Hmezadovo
povprečje pa 63001. Morda je
kakšna kmetija imela boljše
povprečje, narobe pa je to,
da se ne izhaja iz strukture
- iz tega, da je slovenska
kmetija velika 5,5 ha in da na
takšnem kosu zemlje ni mo-
goče ustvariti zdravega kon-
kurenčnega kmetijstva.«
Toda v svetu vendarle ob-
stajajo tudi takšne male
kmetije. Če ne bi bile kon-
kurečne, bi se jih tržno na-
ravnani zahod najbrž že
zdavnaj odrekel?
E. Omladič: »Še bodo ži-
vele male kmetije, a tiste, ki
bodo specializirane. V Slove-
niji imamo 192 tisoč kmety,
v družbenem sektorju pa je
okrog 70 tisoč ha obdeloval-
ne zemlje. Perspetivnih
kmetij je 40 tisoč in če na teh
40 tisoč domačij razdelimo
vso našo zemljo - kaj bomo
dobili? Povprečno velikost
bomo povečali s 5,5 na 7,5 ha.
Takšna kmetija ne bo ostala
na tržišču. Politiko je treba
zastaviti tako, da se bo zem-
lja iz mešanih kmetij preliva-
la v perspektivne kmetije.«
Hohnjec: »Našega družbe-
nega sektorja je za eno večjo
kmetijo. 700 ha imamo, od
tega 440 ha kmetijskih povr-
šin, 90 ha je obrobnih. Od 24
tisoč ha kmetijskih površin
v občini je to 2,6 odstotkov.
V zadnjih letih smo kupili
60 ha. Pri komasacijah smo
se umikali na slabše površi-
ne, večje smo odstopali za-
sebnikom.«
Kaj boste na tole, kar so
povedali predstavniki pose-
stev, rekli v KZ?
M. Ribič: »Že prej sem za-
gov^al optimalno izkoriš-
čanje zemlje, to se lahko do-
gaja tudi na pol ha. Pogoj je
stabilno gospodarstvo, poli-
tika, ki ve, kaj hoče, ne pa, da
je vsako leto drugače. Še
pred leti je gospod Frelih za-
govarjal setev pšenice na 600
metrih visoko. Koruza, ki
nam je res odlično uspevala,
ga sploh ni zanimala. Na po-
vršini, ki je na razpolago, je
treba gojiti kulturo, ki bo da-
la največji dohodek. Ne razu-
mite naših predogov, kot da
bodo veliki kmetje pojedh
male. Ne strinjam se z Omla-
dičem. Bojimo se namreč, da
bo s prodajo prišla zemlja
v neprave roke. V kombina-
tu so si direktori razparceli-
rali površine, ki so jih imeli
kooperanti v najemu, da bi si
zgrabili vikende. Bom kon-
kreten, gre za Osetov vino-
grad v Stopniku - bojim se,
da bo družbeni sektor obrob-
ne površine prodal, potem
pa naj bi začeli popravljati
krivice. Takrat nam bodo pa
očitali, da razbijamo kom-
plekse sredi doline.«
E. Omladič: »Informacija
je enostranska. Res razmi-
šljamo, kako bi neproduktiv-
no zemljišče odprodah, in to
pod normalnimi pogoji lici-
tacije. Zakaj pa zemlje konec
koncev ne bi mogel kupiti
kdo od direktorjev? Glede
prodaje zemljišč je komisija.
v kateri so tudi kmetje, skle-
nila da nacionalizirana zem-
ljišča, kjer ni znanega lastni-
ka, odprodamo koristniku
oziroma potencialnim kme-
tom v dogovoru z zadrugo.«
I. Pevec: »Če hočemo biti
pravna država, potem je tre-
ba poravnati krivice. Bivši
kombinat v Šentjurju je na-
stal iz zadrug, današnja po-
djetja so zrasla na račun
kmetov. Tudi kmetijski šoli
so vzeh posest. Knez pravi,
da imamo v občini 1700 ha
zarashh površin. Morda je to
res, so pa v hribovitem sve-
tu. Če bi dali denar ljudem
v hribih, bi imeli lepe doma-
čije, ne pa ostarelih ljudi in
zapuščenih kmetij. V Šent-
jurju smo zbirali denar za
blagovne rezerve, pa zgradili
trgovino, v kateri imamo re-
zerve. Zakaj ta denar ne bi
šel za hribovske domačije,
pa bi imeli žive rezerve?«
P. Vrisk: »Zaposlen sem
v Kmetijstvu, torej v družbe-
nem sektorju, kot upravnik
enote govedoreja, istočasno
sem kmet s 16 ha zemlje. Od
tega je 10 ha obdelovalne,
imam 30 pitancev in sem
član kmečke zveze. Trdim,
da poznam obe plati. Žalost-
no je, da se med seboj samo
kregamo, ne vsedemo se
skupaj. Problematika pa je
ista, vsi živimo od zemlje.
Vem, bile so krivice, a če kdo
misli, da bomo poravnali
prav vse, se moti. Vsaka do-
datna reforma bo naš prostor
še bolj razburkala. Na pose-
stvu pa smo zmanjšali pora-
bo močne krme za 30 odstot-
kov, imamo rekord pri mleč-
nosti in še bi lahko našteval.
Ni prav, da se naše delo d^e
v nič.«
M. Natek: »Če gledamo na
družbeni sektor s slovenske-
ga nacionalnega prostora,
potem je to napad na sloven-
ski narod. Moji kolegi so šli
v službo, gradilo se je na naj-
boljši zemlji, da so imeli kje
živeti. Kdo dela v kombina-
tih? Vodstvo je slovensko,
delavci so iz drugih repu-
blik. Zame je to izkoriščanje,
to ni človeško.«
E. Omladič: »Rad bi odgo-
voril na tole.,Veliko resnice
je v teh besedah, vendar ima
družberu sektor manj sezon-
cev na enoto površine kot za-
sebni. Privatniki plači^ejo
zdsO npr. za dela v hmeljišču
nekaj več kot mi, toda mi
imamo še 100-odstotne da-
jatve.«
M. Natek: »Res je morda
več ljudi, vendar so to doma-
čini. Samopomoč med Slo-
venci še ni izumrla, le redko
vzamemo sezonce od
drugod.«
B. Knez: »Zdi se mi, da
smo kot JLA. Kmečka zveza
na vsak način išče svojega
sovražnika, in tp v družbe-
nem sektorju. Že prej sem
dejal, da mora biti pomem-
ben le ekonomski vidik. Pe-
vec omenja posestvo kmetij-
ske šole. Ni res, da je zemljo
odvzel kombinat, pač pa so
bile razmere takšne, da se
kmetovanje ni izplačalo in
smo posestvo skor£y morali
prevzeti. Šolarji na teh povr-
šinah lahko opravljao prak-
so, naši odnosi pa so vzorni.
Dodal bi še tole: ne strinjam
se z Omladičem, da se bo raz-
vijal le privatni sektor. Mi
smo na 450 ha, od tega je
65 ha sadovnjakov, zredili
smo preko 2000 pitancev in
vse to izvažamo. Ob tem sh-
šimo očitke, da ma družbeni
sektor višjo ceno. Ni r^
na je ista, razlika je v W
ti in ta je boljše plačatij
leg tega imamo na lo^
poslenega le enega dek
Res so rezultati ^
boljši, vendar ste v ^
nem sektorju dobiv^
več družbenega dena«,
mislim predvsem naf
vraten denar iz repubu
B. Knez: »V dnižu
sektorju delam več kotj
in za zadnjih 15 let lahi^,
kažem, da nismo dobil;
benih posebnih sredste,
lo odgovorno to izjav]
edini denar iz republu
bil za sofinanciranje gj^
enega govejega hleva, j
jursko kooperantsko
stvo je dobilo bistveno
tega denarja.«
I. Pevec: »O denaiji
bom govoril, ker niman
datkov, bi pa Kneza vpi
ali je za strokovno pt
dovolj sekanje koni^(
siliranju in pobiranje k
nja po njivah. Zame je t
vadno izkoriščanje o
Šola je posestvo kupila
leta in po podatkih je
proizvodnja mleka in i
zelo velika. Zakaj se m
govorijo s šolo? In š«
o i^avah, da se kmetoi
ni izplačalo: nič čudneg
so kmetije propadale
kmet, vsaj v Šentjurji
smel kupiti traktorja, ni
kupiti kosilnice. Rstroje prodeOali na Hiva
samo da jih šentjur&b
ni imel.«
Z. Hohnjec: »Toliko SI
očitate kombinatom,
lahko povem tole: vses
smo razvijali zasebno 1
tijstvo, tudi z našim di
jem, 80 odstotkov melic
je bilo v zasebni lasti. I
smo denar za obnovo'
gradov in nasadov ja,
čevja, za govedarejo in i
njo trgovine, ki danes o
zadrugi. Tudi delavci ni
drugod. In še to bi <
v prihodnje ne bo nob€
razvoja, ne družbeneg
privatnega sektora, čel
ko katastrofalna izobraz
struktura na domačijah
M. Ribič: »Na oW
zboru kmečke zveze na
dr. Anton Trstenjak deji
korenine grunta segaji
pekla. Tudi naš pogovo
že na to. O izobrazbi bi (
tole: za Savinjsko dolin
drži, da je slaba, veliko]
ženirjev, večina ima sre
izobrazbo. Sistem pa ^
v glavnem za družbena F
stva, mi smo odnesli to
kolikor pač smo. Sicer P
bi bila samo izobrazba vi
potem bi nam v SavU
dolini šlo kar lepo. «
P. Vrisk: » Spet morali
voriti o svojih izkuS
Imam gimnazijo in bic
nično fakulteto, dobU
znanje, ki mi koristi'
v službi kot doma. Res P
da je izobrazba naspoh^
in da bo strukturo trel"
boljšati.«	,
Peter Vrisk, kot •
kmečke zveze in dd'
v družbenem sekJJ
kakšno je vaše stali^^
polkmetov. Med njio*'
staja strah, da jim, J
kmečka Zveza odvzeti»
Ijišča.
P. Vrisk: »Prepričan '
da nobena odločitev ^^
sprejeta na hitro. O te^j
bi jemah zemljo, v terUj
nutku nihče ne razni*:
Cilj mora biti dati zap |
nim takšno plačo, da
Zlatko Hohnjec
Ivan Pevec
Peter Vrisk
Marjan Ribič
Bogdan Knez
Marjan Natek
Edi Omladič
igaji in uudje
26. april 1990 - stran 13
' .^eli interesa za popol-
So kmetovanje.«
n cilj. vendar bodite re-
^ živimo v času, ko grozi
Kai tisočem delavcev, gro-
 jUO cesta, ne pa visoke
ip'^^Vrisk: »Kljub vsemu
•	prepričan, da do odvze-
zemlje ne bo prišlo.
'\iba pa bi morala omogo-
r erspektivnim kmetijam
wP zemlje. K^j se zd^j do-
•g? Kmetje ne moremo ku-
'l-ati zemlje. Sam sem ku-
''J pglcaj ha, vendar sta za to
^jjioja in ženina plača. Do-
apa se, da so danes glavni
Lj zasebniki. Ne zaradi
Jtovanja, temveč zato,
'r imajo denar. Ker je to
^etna naložba. Danes za-
Tbniki, keu pa jutri? Bo to
kapital?«
Bibič: »To je trsto, če-
.je bojimo, to.«
g, Knez: »Spet razmišlja-
0 politično. Odloča naj trg
"stvari bodo rešene. Uspeš-
bodo obstajali, neuspešni
'-opadali. Izenačiti pa je tre-
a pogoj®-''
p. Vrisk: »Delitev proizva-
jjcev na družbeni in privat-
j sektor nima smisla. Reči
morali tržna in netržna
jizvodnja. To je zame bi-
' Ali konkretno poveda-
lo; kmetje so dobivali sred-
^aza pospeševanje določe-
proizvodnje. Eni so se po-
lib držali, drugi so doma
Rajali mleko in poklali
ovedo. Na koncu so profiti-
ili tisti, ki se niso držali po-
^slim, da je bil tu
nižbeni sektor bolj resen.«
E, Omladič: »Mislim, da bi
jorali nastopati skupaj. Vsi
jno zadolženi za oskrbo
Sloveniji, tako zasebniki
It družbeni sektor, in v tej
[užbi moramo kmetijstvu
upaj izboriti prostor. Ne
ede na moč kmečke zveze
IS bodo ostale panoge po-
dale, če ne bomo stvari re-
»ali skupaj. Sodi naj nas
K in na tem trgu vidim
kkbeni sektor še vedno kot
ia^ffilnffenčen.«
izpite, da ste konku-
mi, a priznajte, da ne ob
(ukih pogojih. V mislih
ium oprostitev prometne-
Mn davka za rezervne dele
ta primer
E. Omladič: »V preteklosti
ebil družbeni sektor res boj
^ »dpiran, danes tega ni več.
idi kooperanti prometnega
'svka ne plačujejo, razen
f renda res za rezervne dele.
'ionitete pa so enke. Če pa
^ Vrnemo obveznosti na hek-
 lani je kmetijski davek
' fšal 53.565 din, prispevek
' ražbpega sektorja pa je bil
^ bilijonov dinarjev.«
' M- Ribič: »Predstavnik
*	[inetijstva ne pozna stvari.
^ hmelj kot izvozni artikel
! •^tujejo za vsak rezervni
I' J 39,4 odstotka davka. Pla-
I ^Jemo davek za JLA, če se
; ^ pokvari namakalni si-
ki je v lasti zadruge,
i^camo davek. Izhodišča na
; način niso enaka.«
; Hoh^ec: »Menim, da so
I Jemenitve družbenega
Jtorja večje. Tu so pri-
^vki za materialne in ne-
|?^rialne sise, pa za neraz-
Strinjam se, da je stvari
^^Da razčistiti, vendar druž-
sektor ni kriv za to deli-
la : To naj razčistijo ustrez-
l'^stitucije.«
• Knez: »Ne bom navajal
a '	ponavljam:
I "acimo pogoje in konku-
gj^s na tržišču bo dokazala
Natek: »Ne vem, kako
Ssjg	enaka izho-
^žko velike površine,
6hn„i "mehanizacijo, boljšo
Olje •	zahodne trak-
L stroje. Mi kupujemo
ajiv^^mške stroje, takšne,
jJ« mečejo na odpad.«
^^eli'*®^ bi pogovor lahko
lato P''®ktično na začetku,
iog^ Namesto zaključka:
Ofiiip^^ obvaruj agrarne re-
kivK Takšne, kakršno so
"^'Jali naši očetje.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Srečanje mlekarjev brez Šmarčanov
Mlekarna Celeia je tudi
letos ostala zvesta svoji tra-
diciji in v Hmezadovi dvo-
rani v Žalcu pripravila sre-
čanje rejcev s celjskega ob-
močja.
Namen tega srečanja, ki je
bilo letos devetič zapovrstjo,
je predvsem podelitev priz-
nanj tistim rejcem, ki so od-
dali največ mleka. V laški za-
drugi sta lani oddala največ
mleka Ivan in Zdenka La-
pornik (562391). V Sloven-
skih Konjicah je rekorder
Jože Šmid z 414421, v Bra-
slovčah Janko Turnšek
s 499111, v Gotovljah hlev-
ska skupnost Ogr^enšek,
kjer so oddali 759741. V za-
družni organizaciji Petrovče
je največ mleka, 78 3431, od-
dal Stanko Veber, na Polzeli
hlevska skupnost Mešič
1174851, v Preboldu Jože
Zagožen 82 3131, v Šempetru
hlevska skupnost Ljudmile
Terglav 108 9051 in v Taboru
Danilo Jesenik 18 5221. Hlev-
ska skupnost Jožeta Rožiča
v Trnavi je lani imela 79 8791
mleka, hlevska skupnost
Franca Brišnika z Vranskega
125 3311, rekord na Celjskem
pa je letos dosegel Alojz Ro-
žič iz Topolšice s 163 3201 od-
danega mleka. V celjski za-
drugi je priznanje dobil An-
ton IMmšek, ki je oddal
59 6391 mleka, v šentjurskem
toku Jože Mastnak (610781)
in v Šmarju Vili Novak
(697521). Med posameznimi
temeljnimi organizacijami je
prvo mesto dosegla zadruž-
na organizacija Šmarje
(94131621), v družbenem
sektorju pa Hmezad Kmetij-
stvo Žalec (60219091).
Takšna je mlečna proiz-
vodnja na Celjskem v števil-
kah, nek£y dilem in mnenj pa
so povedali sogovorniki. Mi-
lan Mirnik, vodja odkupa
v Mlekarni in glavni organi-
zator srečanja, je ocenil, da
so količine oddanega mleka
nespremenjene, rejcem pa je
zagotovil, da bodo v Mlekar-
ni zagotovo odkupili vse po-
nujene količine mleka.
»Strah, da bomo v Mlekarni
odrezali manjše rejce, ni
upravičen,« je dejal Mirnik.
»Morda bo do tega prišlo
v naslednjih letih, ker bodo
tržne razmere rejce prisilile,
da se bodo- gospodarno ob-
našali. Za nas so manši rejci,
ki so nekaterim kamen spo-
tike, še kako pomembni, saj
oddEoo 70 odstotkov mleka.
V Mlekarni iščemo tržišče in
zaenkrat ponujene količine
tudi prodajamo. »Marjan Ja-
kop iz šoštanjske Ere je me-
nil da so razmere v mlečni
proizvodnji vendarle boljše
kot lani. »Vs£u cene mleka se
določajo mesečno, kar pa ne
pomeni, da so pokriti stroški
te proizvodnje. V zadnjem
času so se res znižale cene
koruze in močnih krmil, ven-
dar je bistveni del stroškov
odvisen od cen elektrike in
goriv, te pa ostajajo nespre-
menjene. »Letošnji rekorder
Alojz Rožič je povedal, da so
lani na njegovi domačiji od-
dali okrog 164 tisoč litrov
mleka, predlani pa 141 tisoč.
»Na povečanje proizvodnje
smo vplivah sami, povečali
smo število mlekaric, izbolj-
šali zemljišča, kako bo v pri-
hodnje, pa ne vem, sag smo
izkoristili vse rezerve.« Kako
bo v prihodnje, se je spraše-
val tudi Branko Ograjenšek
iz Podkraja. Njihova hlevska
skupnost ima že dolgoletne
izkušnje, nek£y partnerjev je
doslej obupalo. »Mi še vztra-
jamo, s^j nam drugega ne
preostane, dolgove je bilo
treba poplačati. Cene mleka
so še vedno neurejene, saj
kot rejec, ki nosi vse stroške,
dobim 35 do 40 odstotkov,
ostalo poberejo drugi.« Jože
Šmid iz Mlač je opozoril na
problem, ki pesti številne
kmetovalce: »Sodim med
ma^še proizvajalce, mlečno
proizvodnjo pa težko pove-
čujem, ker imam premalo
zemlje. Tisto, kar je v naje-
mu, pa ni sigurno.« Jože Za-
gožen iz Matk se je že odločil
za zmanjšanje mlečne proiz-
vodnje: »Pet let smo oddžgali
po 80 tisoč litrov, zdaj bomo
mlečni proizvodnji dodali pi-
tanje govedi.« Marta Brišnik
iz Prekope, se že dolga leta
ukvarja z mlečno proizvod-
njo, pa je v pogovoru menila,
da bi proizvodnjo lahko po-
večali, vendar se tudi na nje-
ni domačiji ubadćuo s po-
manjkanjem zemlje. »Lastne
je premalo, kupiti jo je težko.
Ni denarja, pa tudi zemljišča
niso na razpolago.«
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Deveto srečanje rejcev mleka je bilo praznično obar-
vano. Tako, kot se za podeljevanje priznanj spodobi.
Mnogi pa so se spraševali, zakaj tokrat ni predstavnikov
iz šmarske občine, kjer so lani skupno oddali največ
mleka. Predstavnik šmarskega toka je kasneje v telefon-
skem pogovoru pojasnil, da na »brezvezne stvari ne
hodijo«. Da je njihova odločitev pravilna, se je pokazalo
tudi nekaj dni kasneje, ko so jim v Mlekarni poravnali
samo 60 odstotkov plačil za odkupljeno mleko. »Denar je
dala zraven zadruga, tako da rejci niso bili prikr^šani,
slaba luč pa leti potem na našo zadružno organizacijo,« je
povedal predstavnik toka. Očitno bo torej do naslednjega
srečanja treba razčistiti nekaj vprašanj in si naliti čistega
vina. Pa ne samo med Šmarčani in mlekarno, tudi znotraj
lastnih zidov.
Branko Ograjenšek
Jože Šmid
Jože Zagožen
Alojz Rožič
Marjan Jakop
Marta Brišnik
Postvelikonočna kino Jajca
ste si minuli teden ogleda-
li v Malem Unionu film Polja
smrti? Je tudi vam, bolj kot
filmska zgodba, v spominu
ostala oživljena romantika iz
začetka stoletja, ki jo lahko
zaslutimo v celjskih kinema-
tografih? Filmske zgodbe na
klavirju res ni spremljal(a)
pianist(ka), saj so tudi v celj-
skih kinematografih zvok že
pogruntali, o kvalitetni pro-
jekciji filmov pa lahko še
vedno le sanjajo.
Polja smrti naj bi se na
filmskem platnu odvrtela
v dveh urah in dvajsetih mi-
nutah, v Malem Unionu pa
z zadevo opravijo v dveh
urah in desetih minutah.
Vmes se dog£ya marsikso, pri
čemer glavni igralci na plat-
nu počivajo v senci trinajstih
mučenikov, ki sedijo v ki-
nodvorani. Nekaj časa je vse
O.K....
Potem pa nenadoma za-
hrešči in filmsko platno zač-
no z vseh strani preletavati
črte v temnejših odtenkih, ki
cefr^jo živčne končiče trinaj-
stih obiskovalcev. Tik pre-
den jih dokončno razcefr^jo,
se sta^e umiri in film se ne-
kaj minut vrti b. p.
Ko je n^bolj napeto, za se-
kundo ali dve ovije občin-
stvo, črna tema, naslednji
hip pa se filmska zgodba na-
daljuje - kdo bi vedel kje. Od
inteligenčnega kvocienta po-
sameznika je odvisno, ali za-
kapira, v čem je štos zgodbe,
gledalcu z bujno domišljijo
pa se odpirajo neslutene
možnosti sooblikovanja
filmskega scenarija.
Ko se človek malce pomi-
ri, odpove kinooperater. Sli-
ka nenadoma zleze nekam
proti nebu, na platnu ostane-
jo le še čevlji in gležnji film-
skih igralcev, pri nekaterih
tudi kolena in kaj več (odvis-
no od višine pač). Če bi bil
film o živalih, bi človek lah-
ko občudoval vs£0 deževnike
in ostale pri tleh živeče pred-
stavnike živalske vrste, tako
pa... Nekdo zatuli, n^ se ki-
nooperater vendar zdrami,
in po klicu je slika zopet na
svojem mestu.
Dogajanje v dvorani postane
običajno dolgočasno, saj
filmski zgodbi že davno ne
slediš več, dokler kinoopera-
ter zopet ne vzame zadeve
v svoje roke in poskrbi za pet
minut romantike ob prižga-
nih lučeh, verjetno zato, ker
mu aparature odpovedo po-
slušnost. To se kasneje po-
novi še enkrat (včasih pa mo-
rebiti še enkrat in še...).
Po »ogledu« filma se tri-
najst gledalcev brez težav
prebije na svetlo, kjer jih ča-
ka novo presenečenje. Coco
Chanel bi v kinu Union goto-
vo dobila navdih za izdelavo
nove parfumske esence, saj
te ob izstopu iz kinodvorane
knockoutira žlahtni vonj
pritličnega sek... Vonj po-
staja z vsakim korakom proti
izhodu močnejši, zato
omamljeni obiskovalec iz-
dihne vdihnjeno dišavo šele
pred hotelom Evrope.
NATAŠA GERKEŠ
Prebotdski planinci so uspešni
Planinsko društvo iz Pre-
bolda je eno tistih, ki se je
odprlo do slehernega krajana.
Izlete in pohode so priprav-
ljali tako za najmlajše kot za
tiste, ki so že krepko v letih.
Danes šteje to društvo že 920
članov, kar pomeni, da se je
članstvo v zadnjem letu pod-
vojilo. To so med drugim po-
udarili na rednem letnem
občnem zboru, ki je bil v do-
mu pod Reško planino.
Največ pozornosti so v zad-
njem letu namenili obnovi
članstva. V pionirsko-mladin-
ski šoli so pripravili šestnajst
ur predavar\j, na katerih so
mlade seznanili z osnovami
obnašarya v planinskem svetu,
ter pripravili izlete na Šmohor,
Kom, Mrzlico, Marija Reko,
Tolsti vrh, Peco, Čemšeniško
planino in na Boč. Planinstvu
namenjajo vse več pozornosti
tudi v osnovni šoli, kjer med
drugim načrtujejo planinske
športne dneve in zaključne iz-
lete v slovenski gorski in pla-
ninski svet. Omeniti velja tudi
tabor preboldskih in zabukov-
ških planincev na Zgorrxjem
Jezerskem, namenjen pionir-
jem in mladincem. Poudarek
je torej na delu z mladimi, ne
gre pa prezreti uspešnega dela
upokojenskp sekcije.
Izredno aktivni so tudi člani
markacij skega odseka. Te dni
markirajo poti od Gradišča do
Goljave in nameščajo številne
napisne table. V društvu skrbi-
jo tudi za strokovno izobraže-
varye članov. Letos so na novo
registrirali tri mladinske vod-
nike.
JANEZ VEDENIK
Stanko Arzonšek
v SPOMIN
Konec marca smo se na
drameljskem pokopališču
poslovili od Stanka Arzen-
ška, človeka, čigar življenj-
ska pot je bila nadvse boga-
ta, s^j je s svojim razum-
nim, poštenim in premi-
šljenim ravnanjem veliko
prispeval k razvoju svojega
krnja.
Kot kmečki sin seje rodil
leta 1924 v Razborju pri
Dramljah. Osemnjstletne-
ga so mobilizirali v nemško
vojsko, a je leta 1943 v Itali-
ji prešel k zaveznikom.
Opravil je letalski tečaj, na-
to pa so ga poslali v Bari,
od koder je z bombniškimi
letali 32-krat poletel nad
nemška mesta. Za pogum
je prejel vojaško odlikova-
nje. Decembra 1944 je pri-
šel v Dubrovnik, nato peš
do Novega Sada, kjer je so-
deloval v preboju na srem-
ski fronti. Iz JLA seje kot
vodnik I. razreda vrnil leta
1946.
V Razborju si je obnovil
kmetijo in spletel družin-
sko gnezdo. Vl^učil se je
v družbeno-politično življe-
nje kr^a, deloval pa je tudi
v različnih občinskih orga-
nih. Vsa povojna leta je bil
predsednik KO ZZB
Dramlje, odbornik KLO in
OF, člen Zveze rezervnih
vojaških starešin, delegat
DPZ in zbora KS šentjur-
ske občinske skupščine,
član sveta KS Dramlje.
Bil je soustanovitelj in
večletni predsednik lovske
družine in čebelarskega
društva Dramlje.
Družba je cenila njegovo
delo, to pa mu je tudi doka-
zovala s številnimi prizna-
nji in odlikovanji. Stanko
Arzenšek je do konca živ-
ljenja opravljal pomembna
dela v krajevni skupnosti
kot predsednik poravnal-
nega sveta^ KO ZZB, komi-
sije za komunalo in ceste in
podpredsednik skupščine
KS. Za njim je ostala velika
praznina.
Pogrešali ga bomo na
vsakem kor^u, ne le kot
aktivnega krcana, ampak
kot človeka, ki smo ga ime-
h radi, ker je znal prisluhni-
ti in najti za vsakogar pri-
jazno besedo.
LOJZKA BOŽNIK
izobrazba za kmečke gospodinje
Osnove kmetijstva, ekonomike in gospodinjstva - samoo-
skrba družine, nauk o prehrani medčloveški odnosi, vćdenje
o kulturni dediščini in potrošnika vzgoja - bodo osnove 3-
letnega izobraževalnega programa za kmetovalke-gospodinje, ki
ga bodo v šentjurski kmetyski šoli začeli izvajati to jesem.
Bodoče kmetovalke-gospodinje bodo imele tudi možnosti za
pridobivarye dodatnega znarya tujega jezika, strojepisja, raču-
nalništva in domačih obrti.
V šentjurski kmetijski šoli bodo ta program izvajali zaenkrat
edini v Sloveniji kmečkim dekletom pa ne bo treba več iskati
?nar>ja na tujem. Veliko kmečkih gospodinj iz Slovenije si je
namreč doslej nabiralo znanje v slovenski gospodinjski šoli na
avstrijskem Koroškem.
BJ
14. stran - 26. april 1990
pisma^
ODMEVI
Odgovor Jakopu
Dne 12. aprila 1990 mi je
Jože Jakop postavil javno
vprašanje in verjetno je tudi
v tem primeru prav, da nanj
javno odgovorim:
1.	Odmislil bom insinuaci-
je, ker k ničemur ne prispe-
V20O.
2.	Ker do sedaj nisem
utegnil spremljati obravna-
vane problematike tako po-
globljeno kot je predpostav-
ljal J. Jakop, sem nemudo-
ma zahteval od pristojnih
služb, da zadevo preučijo in
posredujejo strokovno ute-
meljene odgovore neposred-
no J. Jakopu.
3.	S tem se zagotovil, da
bo zadeva, kot aktualna,
uvrščena v primopredajno
obdobje na občinski skupš-
čini, kar bo zagotovilo pozor-
no preverjanje vseh po-
stopkov.
TONE ZIMSEK,
predsednik SO Celje
Pismo PTT-Ju
Malce čudno je, da se poli-
tična organizacija takole
obrača na naslovnika, ki je
odgovoren za neposredno
prizadetost občanov, pa ven-
dar. Ugotavljamo, da je so-
dobna »telefonija«, kakor te-
mu pravijo ljudje, postala ve-
čini ljudem nedosegljiv luk-
suz. Zakaj tako? Kako dolgo
se bo to še nadaljevalo? In,
ali ne vidite svojih lastnih te-
žav zaradi takšnih razmer?
Zakaj se razširjena repro-
dukcija (kot so centrala, vo-
di ipd.) plačuje neposredno
iz žepa in denarnice novega
naročnika telefona, namesto
da bi se plačevalai iz impulza
obstoječih telefonov?
Izgovori, da je material
neznansko drag, prav goto-
vo ne morejo pokriti pošast-
nih dimenzij in višin vplačil,
ki v poprečju ovirajo ljudi,
da se priključijo na najbolj
enostavno informacijsko
mrežo. Telefon je v sodob-
nem svetu bolj potrošna do-
brina kot sladkor in olje, pri
nas pa je v rangu luksuza,
kot sta to mercedes in počit-
nice na Havajih.
Delo izvajalcev (napeljave
telefona) je zaradi preveli-
kega administrativnega
aparata, ki ga preohlapne
norme (če sploh so) pod-
krepljujejo, predrago in po-
polnoma neučinkovito. Mo-
rate se zavedati, da je možno
s spremembo zakonodaje, ki
bi izničila monopol PTT,
v zelo kratkem času vaše
previsoke cene prepoloviti,
če že ne zmanjšati na mi-
nimum.
Zakaj ni nobenega dodat-
nega združevanja sredstev
občine in podjetij? Res je,
da smo obubožana država.
Vendar se nam zdi govorje-
nje o vstopu v Evropo, z ob-
veščanjem še vedno ustnih
sporazumevanj z okna čez
plot. Kakor pomenita kapital
in biti na oblasti osnovo ele-
menta pojma, ki ga imenuje-
mo moč, je sodoben svet v ta
pojem vključil tudi informa-
cijo. In še nek^: DEMO-
KRACIJO SE LAHKO
GREMO SAMO V SODOB-
NI	INFORMIRANI
DRUŽBI!
Kot peto nas zelo moti dej-
stvo, da ni pravzaprav nobe-
ne solidarnosti med me-
stom in vasjo. To je pravza-
prav problem t. i. epicentrič-
nega razvoja Slovenije in
njenih občin. Za razvoj celot-
ne občine je potreben vzaje-
men in hkraten razvoj vseh
družbenih, gospodarskih in
lokalnih segmentov z ohra-
njanjem lokalnih posebno-
sti. Togost in počasnost ob-
činskih upravnih organov
vam ne smeta biti niti zgled
niti ovira, kajti vaše poslo-
vanje naj bo, če že ne druge-
ga, vsaj tržno (ne beri mono-
polistično).
Končno pa ljudi motijo tu-
di zelo velike razlike med
posameznimi kraji oz. kra-
jevnimi skupnostmi. Ena
firma, toliko cen, inflacija
navzdol, mi smo zaradi
manjše mase denarja na trgu
čedalje bolj praznih denar-
nic, monopolisti pa se držite
svojih »plafonskih« cen kot
klop mehke kože.
Če je res, da vas z dragim
repromaterialom oskrbuje-
jo dobavitelji iz drugih ju-
goslovanskih republik, ne
vidimo nobenega razloga, da
ne bi poiskali cenejši repro-
material na zahodnem tr-
žišču.
Želimo si plodnega in kva-
litetnega razgovora, namera-
vamo pa seveda vztrajati pri
začetih aktivnostih, kajti me-
nimo, da je realizacija (po-
stopna) učinkovite in bolj ali
manj vse pokrivajoče tele-
fonske mreže nujno potreb-
na za razvoj krajev v naši ob-
čini.
GREGOR VOVK
ZSMS - Liberalna stranka
Žalec
»Vlada v senci«
Dolgo časa sem se navdu-
ševal nad stališči in predlogi
»ta velikih« republiških libe-
ralcev, leto, dve, tudi nad
šentjurskimi. Žal so se stvari
zadnje čase precej obrnile.
29. 3. 1990 ste v NT objavili
prispevek o »vladi v senci«
šen^urskih Uberalcev, Utrip
pa je posredoval liste kandi-
datov vseh strank. Od tu na-
prej nek£0 ne gre skupaj. Pri-
spevek v NT govori, da so
v »vlado v senci« liberalci
pritegnih ugledne strokov-
njake za posamezna področ-
ja, ki bodo spremljali oziro-
ma preverjali delo izvršnih
in upravnih organov v ob-
čini.
Menim, da to ni pristojnost
stranke, ni produktivno, pa
tudi - prav zanims^jo me ime-
na uglednih strokovnjakov,
predvsem pa njihove kvalifi-
kacije, če pa imamo v občini
le nekaj diplomiranih prav-
nikov, pa še ti so zvečine za-
posleni izven občine (sodni-
ki, odvetnik). V Utrip-u ob-
javljena Usta kandidatov pa
kaže, da Uberalci nimajo (ni-
mamo) na listi niti enega
»uglednega« strokovnjaka
(ZKS - SDP 6 visokošolsko
izobraženih, DEMOS 5 in SZ
5).
Nosilec liste Uberalcev je
nekdanji predsednik IS SO,
zadnjih 30 let nosilec vseh
mogočih poUtičnih funkcij
v občini. Težko je verjeti, da
bi g. Jager dal idejo za »vla-
do v senci«, saj še danes ve-
lja javna tajna, da si je tudi
on v času vladanja »poma-
gal« tako, da je zgradil prizi-
dek k stanovanjski hiši »na
črno« brez gradbenega dovo-
ljenja. Velika garaža močno
kvari okolje, za katerega se
Uberalci zavzemamo.
Da se ne bi razumelo kot
voUlna protikampanja, osta-
jam Uberalec, vendar mnogo
bolj sumničav, kritičen, s^
se s takšnimi kriteriji in nači-
nim dela ne strinjam.
»Vlado v senci« raje razpu-
stite in se naslonite na tiste,
ki se še niso nikjer »izkaza-
U«, v novi vladi pa bodo de-
lo vaU učinkovito, verjetno
precej bolj kot tisti prej in ki
se zdaj ponovno ponuj^o.
B. M., Šentjur
Slomškov večer
na Ponikvi
Tiho svečanost in ponos
smo čutili vsi, ki smo biU
v soboto 31. marca zvečer
zbrani v cerkvi sv. Martina
na Ponikvi pri Groblenem.
Več kot 200 poslušalcev
s Ponikve in okoUških kra-
jev je pozorno prisluhnilo
bogati zgodovini Slomškove
rojstne župnije, ki jo je sUko-
vito nizal profesor Jože Ko-
ropec, zgodovinar iz Maribo-
ra. Kar nismo se mogU naču-
diti, da se ta maU in mnogim
skriti kraj ponaša s tako dol-
go preteklostjo. Začetki na-
selja naj bi segaU, sodeč po
izkopaninah, že v dobo ne-
oUtika in rimskih časov. Prvi
zapis o naselju zasledimo
v 10. stoletju, dokazi o samo-
stojnosti fare in lastnem žup-
niku pa datirajo v 13. stolet-
je, čeprav je fara sama goto-
vo precej starejša.
Ponikvi se je obetala lepa
svetna in cerkvena bodoč-
nost, saj je bila prafara za ve-
liko področje, skoraj tja do
Kozjanskega. Kasneje so se
njene »hčere«: Šentvid,
Šmarje, Sladka gora, Šent-
jur, Zibika in Dramlje osa-
mosvojile in postale celo
slavnejše od »matere«, ki je
počasi tonila na obrobju za-
nimanja. Zopet je zaslovela
v 19. stoletju s svojim nso-
slavnejšim sinom Antonom
Martinom Slomškom, prvim
mariborskim škofom, veli-
kim Slovencem in duhovni-
kom. Žal, tudi njegovi rojaki
vse prenialo poznamo in pre-
malo cenimo njegovo delo in
nimamo nobenega kulturne-
ga društva, ustanove ali šole
imenovane po njem, kljub
željam in predlogom. Prav
zato je bil ta večer več kot
potreben, s^ nam je v njem
druga predavateljica, profe-
sorica Božena Orožnova iz
Celja pribUžala in prikazala
življenje in delo velikega ro-
jaka.
Se obetfOo tudi Slomško-
vemu spominu lepši časi?
Sodeč po obisku in sprejetju
tega večera, prav gotovo. Le
domačih obrazov bi človek
pričakoval več...
Večer smo obUkovaU vsi
navzoči: poleg predavateljev
in domačih cerkvenih pev-
cev, smo lahko vsi zapeli ne-
k^ najbolj znanih Slomško-
vih pesmi. Vsi pa smo si biU
edini, da bi moralo biti po-
dobnih večerov še več, da bi
znaU bolj ceniti svojo zgodo-
vino in veUke ljudi našega
naroda, med katerimi zavze-
ma Slomšek prav gotovo pr-
vo mesto.
M. H., Ponikva
Volitve in
informiranje
ljudi
ZapisaU ste, da je bil z in-
formiranjem nezadovoljen
voUlni štab Demos iz Šent-
jurja. Lepo da ste to zapisali,
kajti kdor prizna napako, je
na poti, da se popravi in mu
je treba šteti to v dobro.
IGjub temu pa želim poveda-
ti nekaj o našem nezadovolj-
stvu, toda ne zaradi zamere,
ampak da bi bila informira-
nost objektivna in pravilna.
Vsakdo, ki želi keo sporočiti
ljudem, mora povedati ob-
jektivno in pravilno. Vsako
sporočilo, ki ni tako, je de-
zinformacija, kar je manipu-
lacija z ljudmi in zaradi tega
grdo in zlobno dejanje. Smo
na začetku razvoja večstran-
karske demokracije, kar po-
meni, da priznavamo več
resnic in gledišč, do katerih
prih^amo z delom in aktiv-
nostjo. Ob tem se marsikćo
dogaja in te dogodke je treba
pošteno, pravilno in objek-
tivno sporočati, ob tem pa,
če je potrebno, po svoje ko-
mentirati, kar mora biti raz-
vidno iz sporočila. No in tu
smo pri stvari.
Kot prvo bi rad rekel nekaj
o poročilih z zborov in sho-
dov strank, tem najvažnej-
šem dogajanju v predvoUl-
nem času. Tu smo razprav-
IjaU pozicionisti in opozici-
onisti. Pri poročilih so imeU
prednost pozicionisti - vla-
dsOoči, omenjaU so se njihovi
citati, odvisno od dosedanje
pomembnosti, medtem ko
razpravljalci iz opozicije niso
bili niti omenjeni. Primer je
shod SZ v Šentjurju in obisk
tov. Jožeta Smoleta. Tu so
bili Demosovi in ZSMS raz-
pravljalci zelo tehtni in kon-
struktivni, pa niso bili nič
omenjeni. Kandidacijski
shod Demos na Selah je
sprejel pomembne zaključ-
ke, ki so biU zapisani in
z aplavzom sprejeti, toda ni-
so prišU v časopis. Naj bosta
dva primera dovolj za opozo-
rilo.
Nadalje, mnogo smo v tem
času plakatirali, da bi s tem
obveščali ljudi o dogodkih in
jim povedali sporočila. Zače-
lo se je trganje in uničevanje
plakatov. Pojavi so biU
hkratni na eni in drugi stra-
ni. Sporočilo, ki ga je dala
stranka ZKS-SDP Šentjur,
pa je bilo tendenciozno, kot
da to del^o pristaši opQzici-
je. VoUlni štab Demos Šent-
jur je v celoti uničevanje pla-
katov obsodil, toda ostal ne-
močen, s£y kulturno obnaša-
nje se ne da zaukazati, am-
pak je to stvar vzgoje in raz-
voja demokracije. Daje stvar
bolj enostranska, pa je dokaz
to, da na občinski hiši še visi
plakat Milana Kučana, med-
tem ko plakat dr. Jožeta
Pučnika nima več mesta, če-
prav je to hiša vseh občanov,
tudi opozicijskih, ki jih je še
celo več.
In tretja stvar je kr^šanje
prispevkov. To je sigurno ve-
Uk problem. Pomanjkanje
prostora v to siU uredništvo,
toda objektivnost zahteva,
da se vsebina ne spremeni.
To pa je možno, če človek
ostane nepristranski in kreo-
ša samo odvečne stavke, ne
pa bistvene poudarke name-
na. Dosedanja enopartijska
ideologija nas je vse malo
popačila, ko nam ni dopusti-
la individualnosti in razUč-
nosti. Tudi novinarji ste lju-
dje, zato je normalno, da ste
tudi opredeljeni, toda to izra-
žate lahko s komentarji. Po-
ročanje pa mora biti objek-
tivno in resnično prikazova-
nje dogodkov. Moj prispe-
vek »premislek voUlcem« je
bil bistveno okrnjen in mi-
sUm, da to ni prav, kajti časo-
pis naj bi bil pošten tudi do
dopisnikov. To preprečuje
zmeda v pojmih in naših od-
nosih.
Nadstrankarstvo je zmeda,
kot je zmeda jugoslovanska
nacionalnost in avantgard-
nost. Človek je opredeljen ali
pa neopredeljen stvarno, je
individuaUst ali socialen,
vedno pa je lahko strpen, ob-
jektiven in resnicoljuben.
Na začetku sem rekel, da
kdor prizna pogrešek aU na-
mernost je na dobri poti k iz-
boljšanju, zato se vam za do-
bro opravljeno in naporno
delo zahvaljujem in pričaku-
jem v naprej dobro informi-
ranje in komentiranje.
FRANC ZABUKOŠEK
Odgovor
Zanimivo, gospod 3
košek, vaš prispevek i
zuje, da še vedno meJ
bolka in hruške - naj i
poduk vas ni prav nif,!
Prav nobenega »pri^
o kakšni zmoti nismo^
U, če smo zapisaU, dj
jurski Demos z Novici
kom ni zadovoljen.
pa smo o šentjurske^
mosu sploh pisaU, se 1
res zahvaUte le nam: 23,
U ste vse roke za objav,
tem pa prinašali s pre^
nih shodov nekakšne p,
ne pamflete in pričaj
njihovo tiskanje.
ima trganje plakatov
Šentjurju z našo ure^
poUtiko je očitno zji^
vam. Pa še o krajšanju
ga pisma: da smo ga,
lahko objaviU, smo iz ]
moraU vreči gesla »\i,
voUte Demos!« in po(j,
V demokraciji, za kate
zavzemate, bi objavo t^
pozivov morali plačati,
pa o vaši »demokratil^
le še nek£y - na noviiu
se spoznate toliko, koti
popravljanje zob. Le c
samo novinarimo, vi pa
ukvarjate le s svojim d
Sicer nas pa vaše p
- šment neprijetni - g
vo spominja na nadalje
»svetle tradicije« vaših
tičnih nasprotnikov, 1
prav tako kot vi menili,
»objektivno poroi
ukrojeno natančno poi
vi strankarski meri.
BRANE P1
Predlog
maratonskih
podražitev
Pozivam vse bralce 1
ga tednika in prebivale
čine Celje, da v čimvi
številu preko medijev
dij o maratonske podn
Komunale Celje. Pre^
pravi, daje bolje pre/mi
ti kot zdraviti.
Vodstvo Komunalei«
išče oziroma aktiviran
nje rezerve, ki so vei
n^večje v preobsežni <
nistraciji. Zanima me,
ti tovariši, ki so predlag
ko visoke podražitve, r
šljaU o tem, kako bodo]
vali račune tisti delav
bodo jutri ostali brez
ker so tehnološki višf
bodo njihova podjetj
v stečaj.
Spoštovani Celjani i
Ijanke, zahtevajmo od
hodnih sindikatov o
Celje (tukaj im^o enoc
ložnosti, da si SSS pric
članstvo) da posre<
med Komunalo in Izv
svetom občine Celje te
prečijp tako drzne po
tve. Ce ne gre drugaf
organizirajo protestni
občanov.
S. U;
Vsem poslovnim partnerjem
in občanom
čestitamo
za praznik dela - 1. maj.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
AGRINA ŽALEC
Potrjuje vaše zaupanje
Z ugodnimi obrestnimi merami:
-	vloge na vpogled 30% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
-	vezave nad 3 mesece 33% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
-	vezave nad 6 mesecev 35% letna obrestna
mera, z mesečnim pripisom
VARČEVALCI, DOBRI GOSPODARJI,
VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU!
Pbaicev
26. april 1990 - stran 15
pjliciia z zbora
! aščanov
pžnice pri Žalcu
nopis z gornjim naslovom,
'^jgvo »Krajevna skupnost
[ fpc-Vaški svet Ložnica,«
datumom 8. 4. 1990, s podpi-
J Krajani Ložnice pri Zal-
vendar brez štampiljke in
kogarkoli od navede-
h srno v podjetje prejeli dne
1990 ob 12. uri (oddano
\ vratarju). Iz dopisa izhaja,
ie bil poslan kar na 85 različ-
S naslovov.
r "^vtor peticjje oziroma r^jen
,'janski nosilec ni izkazan,
^evna skupnost Žalec (po
1 ^avi sedanjega tunika) za se-
I ^ek, ki naj bi bil 5. 4. 1990,
i rtdno ni bila vabljena, niti do
Jes (16. 4. 1990) ni prejela
v hišnika tega zbora. Iz tega
^epamo, da gre za nadaljnjo
JtivTiost nekaterih posamez-
Ji občanov, ki so se v prete-
' iiosti že obračali na razne de-
\ (vnike, pri tem pa se naslarya-
' pna dva zbirnika podpisov, ki
* Ijih zbirali po vasi septembra
^ 589 in pred kratkim, pri če-
; „ef pa večina podpisnikov (v
b 'fiem primeru so podpisovali
š po eden za celo družino,
i t drugem primeru pa tudi
i idoci ni bila seznaryena s ce-
li itnimi navedbami, ampak
C I^vsem le pavšalno, da gre
j jzAtevo, da mora Juteks sa-
c -jiii svoje ekološke vplive,
j Dejanski nosilci akcije so
j Bin znani že dalj časa, čeprav
^ 8 javno nastopili šele v pri-
' pevku na TV Ljubljana 14. 4.
 S90. Od njih izvirajo pretirana
s posplošena obtoževanja ta-
;ov prejšnjih ^cijah kot v se-
lanji peticiji. Število prejem-
kov peticije in njena vsebina
BS silita, da nanjo odgovori-
jo, čeprav se zavedamo, daje
a takšne navedbe zelo težko
Ogovarjati, zlasti pa doseči
tepričljivost nasprotnih na-
^ i(db, saj gre marsikje za zade-
« ( ki se lahko ugotavljajo le
i |Rko strokovne in nepristran-
ot le analize.
[^Skušali bomo odgovoriti na
ontJsme očitke avtorjev peticije,
./i^jli^e na to, kdo so.
I VPRAŠANJE LOKACIJE
*iSEGA OBRATA
.^aoŽNICI
Industrijski rezervat je bil
Nviden na območju Ložni-
»z urbanističnim planom ob-
^e Žalec, ki je bil seveda
i "prejet po predpisanem po-
" šopku. Kolikor nam je znano,
^ Sa bili sprva dve varianti (ob
' ali na širšem območju
%žnice). Na podlagi urbani-
'iinega plana občine je bil
prejet tudi odlok o zazidal-
načrtu industrijskega ob-
"ofja Juteks (Uradni list SRS,
Ze s tem zazidalnim načrtom
li ^fnašimi plani podjetja je bilo
t 'fedvideno, da na Ložnico
ri'fenesemo proizvodnjo PVC
^h oblog, ki so jo imeh že
Wleta 1973 v centru Žalca. To-
ne gre za nikakršen ilegalen
] '^^nos tehnologije iz Žalca.
Oa je bilo za industrijski re-
j ^fvat izbrano manjvredno
'jjujišče, verjetno ni treba po-
dokazovati, zato je po-
' taj"^ neresna trditev, da stoji
^ obrat na najrodovitnejši
'"ilji zelene'Spodnje Savinj-
JJdoline (stran 2, tretji odsta-
K). 2e pri bežnem pogledu
J«strskih podatkov o odku-
zemljišč za naš obrat smo
utovili, da je šlo predvsem
^favnike 4., 5. in 6. bonitet-
razreda, njiv pa je bilo le
^^"a in še to samo 4. in 5.
"litri- "^^^Pravičene očitke so-
i ^di navedba, da smo dovoz
Gorata neprimerno uredili
''utet	vas Ložnica).
Val 7 j® vseskozi prizade-
cejj^^ fi^ožnost priključka na
- ° Ajia vas-Velenje oz. na
»f, obvoznico, vendar
lilg V^Peba. Taka varianta je
^delana že v 1. verziji za-
bliji^^^ga načrta, vendar repu-
Z^rart ^^'^ani tega niso dovolili.
tega je bila tudi (pred-
jt^.z našim dena^em) rekon-
tio cesta, ki jo uporablja-
fiosti so spet v teku aktiv-
laok^ dovolitev priključka
da bort	Prepričani smo,
žpojj^.? nekateri krajani spet
l^itj tako spremembo
^^'f^ega načrta!
Pripominjamo še, da naše
voznike opozarjamo na previd-
no vožryo skozi vas in da koli-
kor nam je znano, doslej še ni
prišlo do kakšne nesreče zara-
di naših vozil ali dostave na
naš obrat. Vsekakor pa so kot
podjetje izredno zainteresira-
ni, da se prometna povezava
spremeni.
II.	ONESNAŽEVANJE
OKOLJA Z ZDRAVJU
ŠKODLJIVIMI SNOVMI
V peticiji se nav^a povsem
določno (ne samo »utemeljen
sum«, kot v drugih zvezah), da
uporabljamo tam naštete
zdravju škodljive snovi, ki so
celo »kancerogene in teratoge-
ne ter iratogene«. Že večkrat
doslej so pojasnili, kakšne sno-
vi uporabljamo in koliko so
škodljive. Ponovno želimo po-
udariti, da ne uporabljamo ve-
čine snovi, ki so dejansko pro-
blematične in so jih avtorji na-
šteli zaradi večjega učinka. To-
rej, ne uporabljamo sledečih:
benzen, dibutilftalat, klorovo-
dik, metiletilglikol, vinil-
klorid-monomer.
Kar se tiče polivinUklorida
(PVC), ki je po mnenju avtor-
jev enako nevaren, želimo pri-
pomniti, da se uporablja tudi
za PVC vrečke (za živila!), za
otroške igrače, umetno usnje
za konfekcijo itd. itd.
Nekoliko napačna je tudi na-
vedba, da imamo proizvodnjo
poliestrskih avtomobilskih
oblog: dejansko gre za obloge
iz jutinega fllca, impregnirane
s poliestrsko smolo (torej bi-
stveno marijše količine PES),
le-to pa uporabljajo še mar-
sikje.
Neresična je navedba, da ob-
časno uporabljamo azbestne
nosilne podloge. Tega ne upo-
rabljamo že skoraj 10 let! Pri-
pominjamo pa še, da tudi tedaj
ni prihajalo do emisij v ozračje,
saj smo kupovali azbestno le-
penko, fiksirano z 20% veziva.
III.	HRUP
Meritev hrupa še nismo iz-
vedli, so pa pogoj za izdajo
uporabnega dovolj erxj a. Že la-
ik lahko spozna, da glede na
lokacijo in tehnologijo ta pro-
blem ni posebno pereč. Vzrok
hrupa so lahko predvsem ven-
tilatorji čistilnih naprav, zato
smo z meritvami čakždi na nji-
hovo polno obratovar^e. Se-
daj, ko obratujejo čistilne na-
prave za vse tri linije, bomo
meritve naročili, izvedene bo-
do predvidoma maja (dnevne
in nočne). V skladu z rezultati
meritev bomo poskrbeli za sa-
nacijo prekomernega hrupa,
čeprav bo to zćJitevalo precej š-
.rxje stroške.
» Moteči hrup bi lahko bil
cestni prevoz, vendar poteka
kamionski prevoz le podnevi,
v nočnem času pa le avtobus in
osebni avtomobili za prevoz na
delo in z dela. Tik obrata je le
ena hiša (Podlesnik), ki pa smo
jo vrsto let skušali odkupiti in
ki je po zazidalnem načrtu
predvidena za odstranitev,
vendar z lastnikom nismo do-
segli soglasja.
IV.	ODPADKI
»Utemeljen sum«, da nekon-
trolirano odlagamo na deponi-
jo odpadke, ki vsebujejo ne-
varne snovi, je neutemljen.
Upravljalcu deponije so naše
odpadne snovi znane. Na ko-
munalo deponijo odvažamo le
trdne odpadke, ki so pravilo-
ma stisnjeni v bale in ki so pri
pravilni manipulaciji na depo-
niji povsem inertni (neškodlji-
vi za okolico, vključno podtal-
nico). Poudarjamo, da upošte-
vamo pravilnik o ravnanju
s posebnimi odpadki, ki vse-
bujejo nevarne snovi (Ur. list.
SRS, št. 20/86).
Podrobno pojasnilo bi zahte-
valo preveč prostora, zato n^
poudarimo, da smo zaradi pri-
tožb krajanov Ložnice že po-
slali na FNT (tov. Glažar) po-
datke glede vseh odpadkov ter
da bomo upoštevćili morebitna
njihova navodila. O rezultatih
raziskave FNT bomo bovestili
javnost.
Tekočih odpadkov vsaj od
oktobra 1989 nikakor ne seži-
gamo, kot se navaja v tej peti-
ciji. Odlagamo jih v kovinske
sode in začasno (pokrite!) skla-
diščimo v tovarniškem kom-
pleksu, zanje pa iščemo po-
djetje, ki je usposobljeno za
uničerye t^ih odpadkov. Re-
gijske deponije ali zažigalne
naprave na žalost še ni. Tekoče
produkte, ki jih prestrežejo či-
stilne naprave, vračamo v pro-
izvodnjo. Edini koliko toliko
resničen očitek glede odpad-
kov bi bil, da pri prevozu ob
nepazljivosti šofeija lahko de-
li smeti padejo na cesto. To bo-
mo še nadalje skušali čimbolj
omejiti oz. preprečiti, po potre-
bi pa poskrbeli za čiščenje
ceste.
V.	VARSTVO VODA IN PO-
RABA VODE
V	samem proizvodnem po-
stopku vode ne uporabljamo,
vanjo tudi kemikalije direktno
ne morejo priti. Tovrstni očitki
so povsem neresni, rezultat ne-
poznavarija aili zlonamernosti.
Iz potoka Vršca je voda na-
peljana v vodryak za gašerye za
primere, da ne bi zadoščali hi-
dreinti. Iz tega vodnjaka vodo
občasno črpamo za hladilni si-
stem čistilne naprave, ki pa je
zaprt (hladilni stolpi, bazen) in
se nadomešča le voda, ki iz-
pari.
Kanalizacija za meteorno vo-
do je ločena od sanitarne od-
padne vode. Pripominjamo, da
je pred kratkim opravil in-
špekcijski ogled (že drugič) to-
varne na Ložnici republiški
vodnogospodrski inšpektor, ki
bo o svojih ugotovitvah oz.
z£ihtev£ih izdal ustrezno od-
ločbo.
Vodo iz javnega vodovodne-
ga omrežja uporabljamc^e kot
sanitarno vodo in za potrebe
kuhir\je ter eventuelno za gaše-
nje požarov (hidranti). To pa je
minimalna poraba!
Zaradi očitka, da naj bi Ju-
teks povzročal pomikanje
vode v nekaterih naseljih pred-
lagamo in zahtevamo, naj Ko-
munalno podjetje objavi po-
datke o porabi vode v posa-
meznih podjetjih.
VI.	VPLIV NA KMETIJSTVO
Da obrat Juteks nikakor ne
stoji na najrodovitnejši zemlji,
smo že omenili. Ind. rezervat
ni bil določen na našo željo, že
ted^ sta intenzivno sodelovala
tako Kmetijska zemljiška
skupnost kot SOZD Hmezad
Žalec. Tudi spomin občjinov
n^brž ni tako pomanjkljiv, da
bi šla v pozabo dejanska situ-
acija na tem predelu (travnate,
večjidel zamočvirjene površi-
ne, neregulirana Vršca, le
maryši del njive). Končno je
možno najti tudi katastrske
podatke za starije pred 10 leti!
Glede vpliva na mleko je
verjetno glavni problem v pe-
sticidih in drugih ostankih ke-
mizacije kmetijstva, da pa je
Mlekarna Arja vas oddaljena le
1300 m nizvetemo, pa verjetno
ni pomembno glede na posto-
pek predelave mleka (vonj pri-
haja predvsem od svinjske far-
me, silosov, večjih gnojišč itd.
itd.).
Glede »analize vzorčnih li-
stov zeler\jave z vaških vrtov«
smo svoje mnenje pojasnili že
večkrat: Vzorec je bU vzet sa-
mo z enega vrta, v neugodnih
razmerah in času (30. 10. 1989),
analiza pa je delna (vrsta, ne pa
količina snovi) in izrecno na-
poveduje le možnost, da »pri-
sotnost mineralnih olj in estra
ftalne kisline na listih zeler^a-
ve lahko pomeni spremenjen
okus in s tem zdravstveno opo-
rečnost lista zelenjave kot ži-
vila.«
VII.	PROBLEM DOVOLJENJ
IN OČITEK PROTIZAKONI-
TEGA UVOZA OPREME
V	tej peticiji so le nakazali,
v ostahh dopisih pa bistveno
bolj pretirano in neresno po-
udrjajo, da Juteks sploh nima
lokacijskih in gradbenih dovo-
ljery za svoje hale.
Pojasrxjevali smo že, da so
gradbena in lokacijska dovo-
ljenja bila izdana, pri nekaterih
objektih pa gre za naknadno
spremembo namembnosti.
Proizvodnjo telnih oblog, za
katero smo v Žalcu imeli obra-
tovalno dovoljenje, smo pre-
stavili na Ložnico, postopki za
obratovalna dovoljenja na tej
lokaciji so v teku, zbrana so že
skoraj vsa soglasja. KoUkor je
to v naših močeh, si bomo pri-
zadevali, da do dovoljerxj pri-
demo čimprej.
Oprema za poskusno proiz-
vodnjo notrarijih avtomobil-
skih oblog je bila uvožena po-
vsem legalno - šlo je za zača-
sen uvoz. Poudarjamo, da je
50% opreme povsem nove, pa
tudi na ostalih strojih sta v ce-
loti novi elektronska oprema
in avtomatika. To lahko doka-
žemo tudi s sodno cenitvijo, ki
bo podlaga za oceno vložka tu-
jega pjirtnerja, ko bo prišlo do
dokončne odločitve o skupni
proizvodnji. Kot smo že večr-
kat pojasnili, je doslej šlo le za
preizkus naše sposobnosti za
proizvodrijo ustrezne kvalitete
ter za ugotavljar\je smotrnosti
te proizvodrije. Izbrana proiz-
vodnja je za nas pomembna iz
treh razlogov:
-	možnost, da zaposlimo de-
lavce dosedanje predelave jute
(pretežno PKV), ki smo jo pri-
siljeni ukiniti
-	možnost izkoristka in na-
daljrijega razvoja kapacitet za
proizvodr\jo jutinega filca
-	devizni učinek proiz-
vodnje.
Začasni uvoz je bil na podla-
gi pogodbe s tujim partnerjem
(firma EMPE) ob sodelovanju
Slovenijalesa izvršen po ve-
ljavnih predpisih, o čemer ob-
stoja vsa ustrezna dokumenta-
cija (carinske deklaracije, od-
ločbe carinske uprave itd.).
VIII. EKOLOGIJA IN PRO-
BLEM ČISTILNIH NAPRAV
Nerealne so tudi trditve, da
uvažamo tehnologpo, ki jo raz-
viti zahod opušča iz ekoloških
razlogov. Proizvodnja PVC tal-
nih oblog na zahodu še vedno
obstoja, opozorimo njg na zna-
ne proizvajalce, kot so Pegu-
lan, DLW AG in FORBO iz
ZRN, Gerland, Taraflex in
Sommer iz Francije itd. Opo-
zorimo naj še, da tovrstna in-
dustrija deluje tudi v Bački Pa-
lanki (Sintelon) in v šele pred
nekaj leti usposobljeni tovarni
»Grmeč« Beograd.
Proizvodryo smo nad 16 let
imeli sredi mesta Žalec in smo
jo šele od konca leta 1988 zače-
li seliti v novo halo na Ložnici,
kar nam je omogočilo boljšo
organizacijo proizvodnje na 2-
meterskih Unijah in koncem
leta 1989 montažo strojev za ši-
rino 3 m, kar je novost v naši
proizvodnji. Da smo pri tem
»popolnoma opustili naložbe
v primerne in učinkovite čistil-
ne napave,« ne drži (kot smo že
večkrat pojasnjevali priza-
detim):
-	linija »Metalna«, ki je na
Ložnici stekla oktobra 1988,
ima ČN od februarja 1989
-	linija Kleinewefers, ki je
bila na Ložnico postavljena in
je začela delati 10. 5. 1989, ima
ČN od junija 1989. Res je poleti
zaradi pomarxjkanja hladilne
vode prišlo do slabšega obrato-
var^a obeh ČN, vendar smo to
rešili z izgradrijo hladilnih stol-
pov. Sedaj obe ČN uspešno de-
lata.
-	za novo linijo 3-meterske
širine, ki je poskusno stekla
novembra 1989, smo prizade-
tim krajanom vseskozi pojas-
njevali, da smo naročili poseb-
no, moderno čistilno napravo,
ki bo končana aprila 1990. Ta
ČN je res stekla 13. 4. 1990!
Ker je večina javnosti uvide-
la, da gre pri pritoževanjih de-
jansko za pretiravanja in da se
naše podjetje odgovorno (po
izjavah nekaterih borcev za
ekologijo celo presenetljivo
ugodno) obnaša do reševanja
problemov, s£0 je sedaj tudi
nova ČN stekla, so se nosilci
akcije na Ložnici osredotočili
na nov tehnološki program, ki
ga šele uvajamo - avtomobil-
ske obloge. Ponovno poudar-
jamo, da gre za poskusno fazo
- v kateri ugotavljamo, ali je ta
proizvodr^ja za nas tehnološko
in ekonomsko sprejemljiva,
zato ekologija še ni bila do-
končno rešena. Tovrstna to-
varna (firma EMPE) obratuje
v mestu Geretsried v ZRN sre-
di mesta že vrsto let in ima šele
od lani ustrezno ČN, kar ver-
jetno dokazuje neškodljivost
hlapov. Pojasnili smo in spet
poudarjamo, da bomo, če bo
do sklenitve pogodbe o redni
proizvodnji prišlo, poskrbeli
za ČN, v kateri se hlapi po po-
sebnem postopku sežig^o ta-
ko, da odpade tudi vonj, ki je
za okoUco moteč, ne pa nepo-
sredno škodljiv.
Vprašljivo je tudi, koliko na
ekološko situacijo na Ložnici
vplivajo rsizlični drugi dejavni-
ki: kmetijstvo (škropljenje
hmelja, sadja, itd.) bližina ob-
voznice, kotlarna Žalec, ostala
industrija (obrat Minerva, as-
faltna baza, vpliv TE Šoštanj,
itd.).
IX. OBTOŽEVANJE PODJET-
JA, NJEGOVEGA VODSTVA,
ITD.
Že skoraj leto dni doživlja-
mo ostro kampanjo proti naše-
mu podjetju, zlasti glede obra-
ta na Ložnici. Vodi jo par zna-
nih posameznikov, ki so delo-
ma prizadeti sosedje, deloma
z njimi povezani. Pri tem izko-
rišč^o in do skrajnosti poten-
cirajo občasne naše napake,
predvsem pa težave, ki so pre-
težno tudi objektivnega ali
vsaj razumljivega izvora, npr.
prestavitev zelo zapletene teh-
nološke linije zahteva zredno
veliko dela in daljši čas, zato
smo (zaradi zahtev tržišča in
zaradi dohodka za preživetje
podjetja) morali na novi loka-
ciji čimprej začeti s proizvod-
njo. Izdelava ČN ali rojena po-
novna usposobitev za delo pa
sta nekoliko kasnili (kot je raz-
vidno iz našega pojasnila pri
točki VIII.), občasno je prišlo
do okvare ali do slabšega delo-
vanja (npr. preden smo do-
končno sanir^i hlajenje). Vsak
tak spodrsljaj je bil razlog za
telefonske klice in pritožbe na
razne organe, grožnje podjetju,
za zbirarije podpisov itd.
Na »uradnih« sestankih pri-
zadetih smo vedno pojasryeva-
li naše stališče, opjižamo pa, da
se jih udeležuje zelo majhen
krog ljudi. Način zbiranja pod-
pisov tudi poznamo!
Kamparija seje zlasti okrepi-
la zadnja dva meseca, seveda
v stilu predvolilnih aktivnosti.
Znani so nam tudi nekateri no-
silci akcije, ki si želijo s tem
pridobiti dodatno popularnost
in glasove na že izvedenih in
bližnjih volitvah. Sedaj se je
v akcijo vključila še ZSMS-li-
beralna stranka Žalec.
Stil nastopov in demagogija
sta razvidna tudi iz te peticije,
čeprav je pisana precej bolj
resno kot nedavni pamflet, ki
so ga ljudem delili nekateri ter
precej bolj strokovno in siste-
matično, kot prejšrije objave
(nadaljevanje na 18. strani)
Vsem poslovnim
partnerjem in občanom
čestitamo za praznik dela - 1. maj
16. stran - 26. april 1990
VALERIJINA NESREČNA SREČA
Dobitek v akciji Podarim dobim: vrabec v roki ali golob na strehi
»Sem Valerija, srečna do-
bitnica Tamovega tovornja-
ka v nagradni akciji Podarim
Dobim. Jokali smo od sreče in
veselja, ko smo tovornjak do-
bili. Zdaj jokamo zaradi pro-
blemov, ki nam jih je povzro-
čil dobitek.« Tako začenja
svoje pismo enajstletna Vale-
rija Čvan iz Tešove, hribov-
skega zaselka na Vranskem.
Vsa zgodba se je začela fe-
bruarja letos. Med tisočerimi
karticami je bila izbrana prav
Valerijina. Eno samo kartico
je napisalo to dekle in dobilo
Tamov tovornjak, vreden 392
tisoč dinarjev. Takšna je bila
tovarniška cena, z vsemi daja-
tvami je dobitek težji še za do-
datnih 200 tisoč dinarjev. Je
lahko skromna šestčlanska
družina sanjala še o čem lep-
šem? A sreči dnevi so redko
bratje. Svetlomodri tovornjak
se je izkazal kot silno zaplete-
na reč. Čvanovi namreč nima-
jo avtomobila. Nobeden od
Čvanovih dveh nima vozni-
škega izpita. Preden bodo
otroci polnoletni, bodo minila
najmanj tri, štiri leta. Zato so
se Čvanovi odločili za prodajo.
BUžnji sosedje bil takoj nared,
da tovornjak odkupi. Potem
se je obrnilo malce drugače.
Kupec menda ni mogel zbrat
dovolj denarja, domenili so se,
da bo sosed vzel tovornjak za
dve leti v najem in postal avto-
prevoznik. Najbrž s pomočjo
dobrih zvez, saj po veljavnih
predpisih obrtnega dovoljenja
ni mogoče dobiti z najemno
pogodbo. A to bi bila že druga
zgodba.
Čvanovim je novopečeni za-
sebnik sredi februarja položil
na roko tisoč nemških mark,
dva dni kasneje še 4500 nem-
ških mark. Tako vsaj dokazu-
jejo z roko napisani papirji.
Zatem so podpisali še najem-
no pogodbo za dve leti, določi-
U mesečno najemnino v dinar-
ski protivrednosti 285 nem-
ških mark. N^emnik je tovor-
njak postavil na cesto, kot se
temu reče, tudi za popravila in
vzdrževanje bo skrbel sam.
Ker je lastnica mladoletna ose-
ba, je moral svoje reči žalski
center za socialno delo. Le-ta
je s pogodbo delno soglašal,
zahteval je, da je po letu dni
treba najemnino ponovno do-
ločiti, vsak mesec pa znesek
nakazati na hranilno knjižico.
Vsakokratni dvig denarja bo
na predlog skrbnika, v tem
primeru očeta Milana, odobril
center za socialno delo.
Do tod je menda vse lepo in
prav. A srečo lažje nsgdeš kot
obdržiš, pravi nemški prego-
vor. Stvari so se začele zapleta-
ti, ker so Čvanovi menda pre-
hitro posegali v blag^no. »Ni-
smo vedeli, da tistih 5500
mark, ki smo jih dobili na ro-
ko, ne bi smeli zapraviti,« je
potožila Ivanka. Valerija pa:
»Nekaj denarja smo porabili
za nakup barvnega televizorja
in nekaj obleke. »Na centru za
socialno delo pa so zahtevali,
da je treba denar položiti na
knjižico. V banko. »Ker smo
nekaj denarja porabili,« je raz-
lagala mama Ivanka, »smo
morali prodati kravo. Zdaj je
v banki spet 5500 mark, mi
s tem denarjem ne smemo raz-
polagati in tega resnično ne
razumemo.«
Je sreča res slepa in
oslepi?
Čvanova domačija v Tešovi
je skromna. Hiša glasno kliče
po obnovi, okrog nje je sedem
hektarov v breg prislonjene
obdelovalne zemlje. K doma-
čiji sodi še pet hektarov gozda.
v hlevu so trije repi. Zaposlen
je samo Milan. Iz Vranske to-
varne Inde prinese v kuverti
vsak mesec 2500 dinarjev, za
2770 din zvišujejo družinski
proračun otroški dodatki.
Štirje otroci so v Čvanovi
družini: 15-letna Jožica, 14-let-
ni Slavko, 11-letna Valerija in
2-letni Niko. »Komaj shaja-
mo,« pravi Ivanka. Šolska psi-
hologinja na Vranskem pa:
»Družina je socialno šibkejša,
a nikoli doslej nismo imeli te-
žav z njimi. Starša sta skrbna,
nikoli nismo obravnavali te
družine.«
Pa Valerija? Prvi vtis je pre-
senetljiv. Zdi se izjemno bistro
dekle, kar je potrdila tudi psi-
hologinja: »Valerijo poznani
še iz časov, ko sva bili skupaj
pri tabornikih. Ukvarjala pa se
z njo nikoli nisem, ker ni bilo
potrebno. Vem, da je odhčnja-
kinja in da zelo bistro razmi-
šlja o stvareh okoli sebe.« In
kako 11-letni deklič razmišlja
o dobljenem denarju?« Silno
sem si želela barvni televizor,
stari črnobeU se je že zdavnso
pokvaril. Če bi dobila denar,
bi ga nekaj shranila, nadvse pa
si žehm, da bi si uredili kopal-
nico.« Tako Valerija. Skrito,
po mnenju nekaterih menda
pregrešno željo, nam je zaupa-
la mama Ivanka: »Sintesizer
hoče, ali kako se že temu re-
če.« Nič ni bilo videti, da so
starši tej »muhi«, ki bi ji konec
koncev ustregU z eno mesečno
n^emnino, naklonjeni. Pa če-
prav je Valerija dve leti igrala
klavir. »Tudi v šolo v naravi bi
lahko šla,« je dalje naštevala
Valerija. Malce sramežljivo je
izdala še to, kako je sploh pri-
šla do kartice Podarim Dobim.
Deset dinarjev si je prislužila
z ministriranjem v domači
cerkvi.
Patronat: da ali ne
Na vranski šoli, kjer poznsgo
Valerijin primer, so ogorčeni.
»Kako si lahi
alno delo doi
tem, kar je ta
dobila povse
je menila psi
da so starši si
na sem, da i
naložiti dena
Kaj pa na ta
socialni delai
ce centra zaj
nedelj ek nisi
povabila pa r
s starši, pred;
odvetnikom,
raj dopoldne,
ku redakcije,
torico pa je i
šen: center zj
V£oa predpis
vselej, ko ^
osebe, za njil
in takšen je t
mer. Po zago
ce ne razmi!
otroških dodi
kateri že očit
zanikala trdi
ne bi smeli č
s hranilne kii;
uporabijo pre
Vendar bo i
uporabi dena
besedo center.,
goče tudinflSK
ne želi vmeia\
njem pogovoi
seveda bil, so
nameravali, p
možnost: Cv;
prepišejo del
na primer 1
v vrednosti
lahko na «
v tem prim^
mesečno naj(
jajo po lastni
O smiselno
node^je, ko ^
mark, n^brž
Ijati. Ali pa,«
sih bolj papež
peža. Predvse
primer lahko
kohko manj p
r£u treh mese
centra ni zrno
ve, na Čvanff
kako bi potei
s)pametni ui^
bi bil res t^
Valeriji z di
polepšali ^
koncev je še'
na lepo otrož^*
Ija, mar ne?
11-letno dek
tako modro.«
razsoditi,
ukreniti, da»
od tega dobi"
kot upanje j",
ravanje
no. Zn^jo ra2S
slej so svoj^;^
skali navkret*
da lahko
trdnost skuP"
drejši razsoO^
ki? Po njiho-
pogodba v
n^boljša re^
tovornjaka p'
toliko koristi'
la menda le
In naše
treba lotevaj
pošiljati sr^J
takrat, ko
Fot",
Valerija Čvan
Še najmanj skrbi povzroča tovornjak dveletnemu Niku.
Čvanovih šest: oče Milan, mama Ivanka, Slavko, Jožica, Niko in Valerija. Skromna, a nikoli problematična družina.
jton
26. april 1990 - stran 17
Za dva Triglava stene
fg^ka alpinisilčna odprava odpotuje na Nanga Parbai v Himalaji
v soboto zjutraj gre na pot prvi
. I celjske alpinistične odprave
a Nanga Parbat - šest članov
Oprave bo v Pakistan odpotova-
l^s kombijem (približno 8 tisoč
kilometrov vožnje), v katerem
hO tudi večji del opreme. Glavni-
na odprave pa odpotuje z zagreb-
igga letališča 10. maja. Gre za
^tjo celjsko (klubsko) odpravo
y Himalajo, cilj pa je 8125 metrov
jsok Nanga Parbat v Karakoni-
giu-pakistanskem delu Himalaje.
V zadnjih sedmih letih je to tret-
ja odprava v Himalajo, ki jo orga-
nizira celjski Alpinistični odsek.
Obe dosedanji sta bili uspešni. Na
Gaiirishankarju (7010 m) so Celja-
ni dokazali, da so kos tudi zahtev-
nejšim stenam himal^skih vrša-
cev. Bil je to uspeh, ki ga vsi uvrš-
čajo med n^večje dosežke sloven-
skega (in s tem tudi jugoslovan-
slcega) himalaizma. Poglavje zase
- jebU vzpon na Trango Tovver pred
•tremi leti (odprave se je udeležil
adi Franček Knez); odprava je
prišla na vrh po prvenstveni smeri
% dokazala, da je mogoče tudi
ekstremno plezanje v skali v hi-
malajskih razmerah. Šele kasnejša
ponovitev (Nemci) pa je dala temu
uspehu pravo vrednost.
Člani odprave: Bojan Šrot (vo-
dja odprave), Slavko Cankar,
Sniljan Smodiš, Brane Povše,
Aleš Stopar, Iztok Ivakič, Mijo
Zorko, Matjaž Slapnik, Bojan
Krajne, Miro Medved, Robi Su-
pin (Luče), Matjaž Ferarič (Dra-
vograd), Stojan Brunik (Ljublja-
na), Uroš Rupar in Stojan Ram-
pre(oba Škofja Loka), Miro Poga-
l^t^sce), Eva Škerlj (Lesce
I -afravnica) Srečko Šrot (novi-
I nirl, Matjaž Fištravec (filmski
I aemalec) in Bojan Batistič
toremlievalec).
Tudi tretji - letošnji - cilj ni
manj zahteven. Na Nanga Parbatu
sicer ne bo ekstremnega plezanja,
» zato pa dovolj spoštovanja vliva
"logočna, štiri tisoč metrov visoka
stena, ki ima na višini približno
'500 metrov še kakšnih šest -kilo-
metrov dolg plato, ki ga bo potreb-
^ prehoditi. Nanga Parbat je
Wen njotežjih osemtisočakov na
svetu prav zaradi dolge stene in pa
zato, ker je najbolj izpostavljen
vremenskim neprilikam in je prav
znan po nestabilnem vremenu.
Lani se je tako na vrh povzpela
samo ena odprava, čeprav je bilo
poskusov vehko.
»Nanga Parbat je res zahteven
cilj, zanj pa smo se odločili tudi iz
povsem praktičnih razlogov,« je
povedal na tiskovni konferenci
vodja odprave Bojan Šrot. »Do
baznega tabora je namreč zelo kra-
tek dostop - samo štiri dni za no-
sače, kar nam precej zmanjša stro-
ške odrave.«
Bazni tabor bo stal približno na
višini 4 tisoč metrov, do vrha pa
naj bi postavili štiri višinske tabo-
re in del stene opremili z vrvmi.
V prvem taboru, ki bo stal nekje
na višini 5 tisoč metrov, bo tudi
nekakšno skladišče opreme in
hrane, ki se bo potrebovala za
vzpon, s£0 bo glede na pričakova-
no nestabilno vreme vsak dan dra-
gocen in verjetno vedno ne bo ča-
sa za počitek v baznem taboru.
Zadnji, četrti višinski tabor bo
nekje na višini nad 7 tisoč metrov,
sicer pa bo šlo vseskozi za pleza-
rye v snegu in ledu, le del vzpona
med drugim in tretjim taborom
vodi po skalah.
»Izkušnje z višino (nad štiri ti-
soč metrov) ima približno polovi-
ca moštva, za ostale pa je višina
neznanka, zato je težko reči, kako
se bodo odrezali. Zgodi se, da tudi
dobri plezalci na večjih višinah
odpovedo,« meni Bojan Šrot. »Si-
cer pa cilj, ki smo se ga lotili, zah-
teva predvsem moč kolektiva; en
človek pri takšni odpravi nič ne
pomeni. Na vrh bo prišel, če bodo
seveda objektivne možnosti za to
- predvsem vremenske, tisti, ki bo
v odločilnem trenutku n^bolj
Z morebitnim uspehom bi se
Celjani vključili tudi v akcijo
Planinske zveze Slovenije, da naj
bi Slovenci (in s tem seveda tudi
Jugoslovani) osvojili vseh štiri-
najst osemtisočakov na svetu. Na
Nanga Parbatu ni doslej stal še
noben Jugoslovan, vrh sta naska-
kovali dve (manjši) odpravi, obe
pa sta bili neuspešni.
sposoben. To pomeni zdrav, fizič-
no dovolj močan in pogumen. To-
da morebitni uspeh bo uspeh vse
odprave, vsega moštva. Vsak kilo-
gram tovora, ki ga bo nekdo prine-
sel na primer v četrti tabor, bo
veliko pomenil, s^ ga bo moral
to voriti kar štiri dni.«
Glavnina odprave bo v Paki-
stan odpotovala z letalom iz Za-
greba preko Frankfurta in Istam-
bula do Islamabada. Iz Zagreba
bo odpotovala 10. maja, v Islama-
badu pa pristala 12. mala. Prvi
del odprave, ki bo odpotoval
s kombijem, naj bi prispel v Isla-
mabad nekaj dni prej, tako da bi
lahko uredili večji del potrebnih
formalnosti in dokupili potrebno
hrano. Tako bi lahko nekje 15.
maja že odpotovali na sever (kak-
šen dan vožnje). Prihod v bazo je
načrtovan za 20. maj ali kakšen
dan kasneje. Ker dovoljenje za
vzpon, ki so ga dale pakistanske
oblasti, velja do 1. julija, naj bi
odprava imela na voljo približno
40 dni za vzpon. Po vseh predvi-
devanjih je to dovolj časa, če se
le vreme ne bo preveč kuJalo.
V odpravi je šestnajst alpini-
stov, jedro pa sestavlj^o člani
celjskega alpinističnega odseka
(10 članov). Gre za kombinacijo že
preizkušenih himalgjcev (trije:
Bojan Srot, Slavko Cankar in Smi-
Ijan Smodiš so se udeležili tudi
prejšnjih dveh celjskih odprav) in
ml^ših, ki naj bi si pridobili po-
trebnih izkušenj.
SREČKO ŠROT
Odprava kakšnih posebnih
skupnih priprav ni imela; v glav-
nem so člani vsak zase nabirali
kondicijo, je pa res, da je časa za
priprave večkrat zmanjkovalo,
saj so člani porabili precej časa
tudi za dela na višini, s katerimi
so si prislužili veči del potrebne-
ga denarja, del pa je prispevalo
tudi združeno delo in zasebniki
(predvsem) na Celjskem in to ti-
sto, ki v takšni obliki uresničuje
del svojega marketinga ali pa tu-
di sicer podpira tako velike
športne projekte (imena sponzor-
jev celjske odprave bomo objavi-
li v prihodnji številki Novega
tednika).
Načrtovana smer - bazni tabor bo na višini približno 4 tisoč metrov (na fotografiji ni vidno mesto, kjer bo
stal), prvi tabor naj bi bil nekje na 5 tisoč metrih, zadnji, četrti pa na nekaj več kot 7 tisoč metrih. Vmes
bosta še dva višinska tabora. Predvsem v spodt^ih dveh taborih naj bi, če bo mogoče, skopali tudi kakšno
snežno luknjo. Od štirice vodi proti vrhu kakšnih 6 kilometrov dolg plato. Če bodo snežne razmere ugodne,
naj bi vzpon potekal po desni varianti čez plato, če bo preveč snega, pa levo po grebenu, kjer veter spiha
sneg.
EKOLOŠKI PROBLEMI V CELJU PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO
PIŠE JANEZ CVIRN
Škandal za Voglajno
Medtem ko so problem
J^karniških odpadnih voda
'reševali« rutinsko in v oz-
J^m krogu »strokovnjakov«,
g nakopičeni ekološki pro-
P^mi kmalu prisilili celjsko
^ucno javnost, da je pose-
K^a v dognanje. Do prve več-
L^^^kcije Celjanov na ones-
vS.^anje okolja je prišlo
^^etih 1929-1930, koje West-
sod	em^hrane po-
g^® (po zgraditvi plinskega
Ij'l^atorja) tako obremeni-
zrak in Voglajno,
v mestu ni dalo živeti,
ljudje, ki nimajo
o^J^^ega takta in nikakih
bližnjega, vodijo
^^ivali s seboj v vodo
'judi ti^® in sicer kar sredi
Poni'/? ^^ zgodilo zadnji
ti^^'^ae^ek, da je velikanski
vs^Pfaval ob zidanem rtu
sla v in ga je struja zane-
t^ J Vodo Vogl^ne, ki teče
H V?^- ^^ Sa bili vi-
Vatij 7 ^^ j® otepa-
 ^ vso silo je zaplaval na
savinjski prod in lastnica ga
niti s silo ni več mogla spra-
viti v vodo. Ljudje pa naj uži-
vajo to dobroto!«
S temi besedami je celjska
Nova doba septembra 1930
opozorila na vehkansko
onesnaženje Voglajne, ki je
reko v manj kot enem letu
spremenila v smrdeč kanal,
ki so mu domačini nadeli
ime »Črni Nil«. Od oktobra
1929, ko so prebivalci Zavod-
ne prvič opazili povečano
onesnaženje reke, pa vse do
poletja 1930, so ogorčeni do-
mačini in celjsko Ribarsko
društvo stalno opozaijaU na
»kvarne posledice« onesna-
ženja reke in »okuženja« zra-
ka. Njihove pritožbe so od-
govorni uslišali šele v začet-
ku julija 1930, ko si je komi-
sija strokovnjakov na, licu
mesta ogledala stanje. Že po
kratkem posvetovanju so si
bili člani komisije edini, da
je onesnaženje zakrivila
Westnova tovarna emso hra-
ne posode, kije oktobra 1929
postavila v svoj velikanski
obrat plinski čistilec in od-
vedla odpadne vode iz gene-
ratorjev v Voglajno brez
oblastnega dovoljenja. Isto-
časno so ugotovili, da »Cin-
karna in Kemična tovarna
nista dali nobenega povoda
pritožbam prebivalstva in
Ribarskega društva«.
Za odpravo vseh pomanjk-
ljivosti so izvedenci pripravili
študije, lastnik tovarne, ki je
komisiji takoj zagotovil, da
je pripravljen zadevo sanira-
ti, pa je na pomoč poklical
univerzitetnega prof. ing.
Maksa Samca. Vendar se je
zadeva vlekla in septembra
1930 so številna društva in
posamezniki naslovili na
banski inšpektorat dravske
banovine v Ljubljani obsež-
no pritožbo, v kateri so po-
drobno opisaU onesnaženje.
»V odpadnih vodah«, pravi
pritožba, »se nahe^ajo stru-
pene snovi - fenol, dušikove
snovi - v takih množinah, da
je vsled tega pomrlo na mili-
jone rib, obenem pa je zrak
tako okužen, da škoduje
zdravju ljudi in živali. Vse se
izogiblje bližine Voglajne.
Letovišč^i, ki so poprej vsa
leta hodili v Zavodno, Ga-
berje itd., so izostali. Prišli so
še, a zopet odšh. Kmetje iz
Polul pri Celju in nižje ob
Savinji so poprej napajah ži-
vino v Savinji. Sedaj tega ne
morejo, ker onesnažene Sa-
vinje pod izlivom Voglc^ne
živina ne pije. Vsako kopa-
nje je v Savinji pod izlivom
Voglajne nemogoče, ker vo-
da smrdi in je tudi nevarnost
zastrupljenja. Živali - kure
- so namreč vsled pitja te vo-
de poginile. Voda se ne da
uporabljati za ničesar. Pra-
nje perila je nemogoče in ilu-
zorna so postala razna periš-
ča in z velikimi stroški na-
pravljena stopnišča k Vo-
glajni. Namakanje vrtov ob
suši je nevarno, ker so ljudje
po uživanju salate, ki je bila
zalivana iz vode Voglajne,
oboleU. Vodnjaki, kolikor jih
še obstoji, se ne morejo iipo-
rabljati, ker jih vogl^nska
kalna voda onesnažuje. Ri-
be, ki se \gamejo kilometer
daleč pod izlivom Vogl^ne,
so neužitne, ker smrde, in če
jih kdo uživa, mu postane
slabo. N^hujše pa je, da pre-
bivalci ob Vogl^ni in precej
daleč doli ob Savinji trpijo
radi strupenih plinov na
zdravju. Najhujši smrad je
večinoma ponoči. Ljudje se
prebude omotični, tišči jih
v prsih, boli jih glava, im^o
želodčne slabosti, ne morejo
spati. Poleg teh strupenih
plinov pa spušča tvrdka We-
sten v Vogl^no fekalije«...
Podpisniki pritožbe so
banski inšpektorat opozoriU,
da Westen zavlačuje postavi-
tev potrebnih čistilnih na-
prav, in zahtevali, naj tovarni
predpiše postavitev čistilnih
naprav, ji prepove obratova-
nje s plinskim čistilcem in
odv^anje »kompaktnih fe-
kalij« v Vogl^no. Vendar tu-
di pritožba ni pospešila reši-
tve problema. Konec sep-
tembra 1930 je Nova doba
zopet pisala o neznosnem
smradu okoh »Črnega Nila«
in navedla več primerov za-
strupitve prebivalcev. List
se je najbolj zgražal nad po-
stopkom sreskega načelnika
Hubada, ki se ni odzval vabi-
lu krajanov, naj se na lastne
oči prepriča o neznosnem
smradu, še bolj pa nad nje-
govim odgovorom, šeč »daje
o smradu prepričan«. A ven-
darle je zadeva tekla dalje.
Prebivalci Zavodne so
v začetku oktobra 1930 po-
novno pozvali odgovorne,
»da takoj ustavijo obrat
s plinskim čistilcem v West-
novi tovarni«. Seveda do te-
ga ni prišlo. Ogorčenje in
protesti pa so vseeno prine-
sli uspeh. Dne 30. 10. 1930 je
namreč prišlo na sreskem
načelstvu do posvetovanja
strokovnjakov, na katerem
so analizirali elaborat ing.
Samca iz Ljubljane in na
koncu potrdili načrt za čistil-
no napravo, ki jo je tovarna
medtem že začela graditi.
Komisija je Samčev elaborat
dopolnila z zahtevo po iz-
gradnji greznice in treh poni-
kovalnic za čiščenje fenolov
in drugih kemičnih spojin,
ki jo je vodstvo tovarne brez
pripomb sprejelo. Nek^ me-
secev zatem so bile čistilne
naprave zgrčene, prebivalci
Celja pa so se nekohko po-
mirih. A ne za dolgo.
18. stran - 26. april 1990
pisma br
(nadaljevanje iz 15. strani)
v časopisih. Omenimo naj še
n^razhčnejše govorice, ki so
jih organizatorji akcije izpo-
stavljali celo v radijski odd^i
(da bo vodstvo podjetja zapu-
stilo Juteks, ker ne verjame
v ekološko sanacijo itd.). To in-
direktno navajajo tudi v tej pe-
ticiji (stran 4: »Posledice...
prepušč^o v drago sanacijo
svojim naslednikom«). Vse to
nedvomno škoduje ugledu in
poslovanju Juteksa, v zadnjem
času dobimo celo pripombe
poslovnih partnerjev.
Tudi ta peticija se kljub ugla-
jenemu tonu in sistematične-
mu nizanju vprašanj ni mogla
izogniti demagoškim pretira-
val^ em in preobraćanju neka-
terih povsem normalnih dej-
stev. Naj omenimo samo nekaj
najbolj očitnih primerov:
-	Trditve o Juteksovem lo-
biju, ki lahko nevtralizira celo-
ten sistem DPS in vse strokov-
ne, planske in inšpekcijske
službe (poleg tega pa je že
»utemeljeno osumljen«, da
ima pod nadzorom pošto) so za
550 članski kolektiv le preveli-
ka »pohvala«. Smatramo tudi,
da bi vsaj pošta morala razi-
skati obtožbo in po potrebi
ukrepati proti rojenim av-
torjem.
-	Skrb za zdravje delavcev,
ki se ne zavedajo škodljivosti
dela, je pohvalna. Vendar za to
skrbi tudi podjetje: talne oblo-
ga proizvajamo že 17 let, precej
delavcev dela pri tem ves čas,
redno se vršijo zdravniški pre-
gledi, pa še ni bilo poklicnih
obolenj ali posebnih zdrav-
stvenih okvar.
-	Zlonamerna je vest, da so
pri tem delu zaposleni pretež-
no delavci iz južnih republik,
ker ne vedo za škodljivost,
okoliški domačini pa se temu
delu odpovedujejo ter iščejo
delo v drugih OZD ali celo ob-
činah. Pojasnimo lahko, da
predvsem v prejšnjih letih do-
ma nismo našli kandidatov za
zaposlitev, ker je šlo in še gre
za troizmensko delo. Šele zad-
rga leta se tudi domačini odlo-
čajo za takšno delo in to celo
KV delavci (vzrok je na žalost
ta, da drugje ni več ali vsaj ni
boljših možnosti), v obratih na
Ložnici del^o tudi prebivalci
Ložnice, nekateri v talnih
oblogah že ves čas obratovalna
- nad 17 let, nekaj pa se jih je
zaposlilo v zadnjih letih. V zad-
rtih dveh letih je iz podjetja
odšel le en Ložničan (pa še ta
zaradi zasebne dejavnosti).
-	Kako »uničevalno« vpliva
Juteks na življenje vasi Ložni-
ca, »kjer se zaključuje izgrad-
ila največjega občinskega za-
družnega kompleksa bivalnih
hiš« (Škafarjev hrib), najbrž ne
dokazuje dejstvo, da prav v tej
soseski gradi ali je že dokonča-
lo hiše kar 9 naših delavcev, od
KV do delavcev z visoko izo-
brazbo (med drugimi direktor,
vodja komerciale, glavni teh-
nolog proizvodnje talnih oblog
itd.). Ali tudi ti niso seznaryeni
s škodljvos^o Juteksa ali pa so
prostovoljci za počasno smrt,
kot jo obljublj^o vsej okolici
nekateri nosilci ekološke akci-
je na Ložnici?
-	Neresnična je navedba, da
se Juteks ne zmeni za mnerxje
krajanov. Naša predstavnika
(vo(^a tehničnega sektorja in
vodja službe varstva pri delu)
sta se udeležila vseh pravočas-
no sklicanih sestankov, dajala
pojasnila in celo pokazala do-
ločeno dokumentacijo. Udele-
žila sta se tudi oddaje v živo na
Radiu Celje. Določena pojasni-
la smo d^ali preko »Savinj-
skega občana«, na delegatsko
vprašanje smo dali pismen od-
govor. Ves čas smo tudi kon-
kretno ukrepali, kot je razvid-
no iz prejšnjih navedb. Glede
obratovalnih dovoljenj se ne
želimo sklicevati na to, da brez
njih dela večina podjetij, tem-
več pojasnjujemo, da smo po-
krenili široko aktivnost, da na-
še obratovanje legaliziramo,
vrstijo se inšpekcijski ogledi,
vendar so postopki izredno
zahtevni in dolgotrajni.
Za zaključek še to.
Edini vsaj nekoliko pozitivni
del peticije je drugi odstavek
na 2. strani: da so prosili za
strokovno pomoč FNT Ljub-
ljana oz. dr. Kornhauserjevo.
Mnenja smo, da se edino preko
strokovnih institucij lahko
presodi resničnost njihovih in
naših navedb. Z dr. (31ažaijem,
ki obdeluje naš primer, smo že
imeli nekaj telefonskih razgo-
vorov, poslali smo mu določe-
na gradiva, sodelovćili bomo še
naprej. Poskrbeli bomo tudi za
ostale še manjkajoče ali dopol-
nilne meritve. Dne 13. 4. 1990
smo že prejeli meritve emisij
nekaterih izpuhov na Ložnici
(ZZV Maribor).
Seveda pa pri tem obstaja
bojazen, da bodo glavni akterji
še naprej zavračali vse. kar ne
bo pot^evalo njihovih obtožb,
kot seje dogajalo že doslej.
Razumemo in sprejemamo
akcije za odpravo ekoloških
problemov, želimo pa resen
dialog ter upoštevanje objek-
tivnih dejstev, ne pa demago-
ške napade.
Upamo, da smo vsaj nekoli-
ko osvetlili tudi drugo plat pe-
ticije.
MILAN DOLAR,
direktor Juteksa
Menimo, da sta imeli obe
strani dovolj prostora v na-
šem časopisu, da sta lahko
predstavili svoje poglede in
argumente glede onesnaževa-
nja okolja s strani Juteksa, za-
to s tem odgovorom, ki ga je
poslal na peticijo vaščanov
direktor Juteksa Milan Dolar,
iz Novega tednika - vsaj za
nekaj časa - umikamo pole-
miko glede onesnaževanja Ju-
teksa.
Uredništvo
Odmev na
Agitrop
Na zastavljeno vprašanje
odgovarjam, da je moja želja
le, da bi vsak novoizvoljeni
poslanec v svojem mandatu
vsaj enkrat prestopil prag
v Talijin hram, prebral vsaj
eno knjigo in se udeležil vs^
enega koncerta.
BORUT ALUJEVIČ
upravnik SLG
in dramski igralec
Pogumno
delanje dirigenta
v svojem članku z gornjim
naslovom se ob koncu avto-
rica Adrijana Požun-Pavlo-
vič sprašuje, kje neki so ti-
stega večera v torek tičali
pevci in njihovi zborovodje.
Zak^ nočemo iz koncerta
drugega zbora narediti kul-
turnega dogodka, in vam
očita kulturno zaprtost, kar
naj bi imelo za posledico, da
že kar več let zapored v Celju
ni gostoval kakšen kvaUtet-
nejši pevski zbor, slednje bi
se za prepevajoče Celje ne-
dvomno spodobilo. Res hu-
de obtožbe na račun kultur-
ne ozaveščenosti večine pev-
cev drugih zborov. Rekli bi
celo upravičene.
Sem član - pevec MEKPZ
Celje, ki ga prizadevno vodi
zborovodja in dirigent Pavle
Bukovac.
Spoštovana Adrijana, za-
res mi je hudo žal, ker se
omenjenega koncerta nisem
mogel udeležiti, s^ me prav
ta pevski zbor v vsej svoji
veličini izredno zanima. Is-
kreno namreč verujem, da je
mešani pevski zbor France
Prešeren in njegov pogumni
dirigent tisti naj..., nsu... in
sploh ena sama kakovost.
Zato pa sem se zaobjubil, da
bom, ko bo zbor ponovno
nastopil v dvorani Narodne-
ga doma, zagotovo s svojo
skromnostjo zapolnil sedež
v parterju. Pač v upanju, da
bo ted^ dvorana zasedena
ne le solidno, temveč do zad-
njega sedeža. Nemara bom
tedaj ob vsesplošnem glas-
benem podoživljanju tudi
sam pri vokalnem podajanju
lahko kritično zaznal katero
od pomanjkljivosti, morda
kakšno izmed teh, ki jih je
avtorica zapisala v svoji kri-
tiki 19. aprila v NT. Vendar
pa svojega visokega mnenja
o zboru vsled takšnih malen-
kosti zagotovo ne bom spre-
menil. Zlasti ne, ko pogosto
berem in poslušam o zboru
same slavospeve in pohvale.
Včasih pa se le negde kritik,
ki se mu vendarle zapiše tudi
kritična misel. Saj res, le kje
smo pevci tedžO tičali? Tega
si ne odpustimo! K^ pa, če
smo ravno tisti večer imeU
pevske vaje? Ali kljub temu
zaslužimo prekor? Naklučje
je hotelo, da je mešani pev-
ski zbor France Prešeren na-
stopil ravno v torek zvečer,
ko so namreč pevci MEKPZ
Celje imeh pevske v£ye. Če
bi bilo kako drugače, bi da-
nes menda v obče zadovolj-
stvo rnogli ugotavljati, da je
bila dvorana v Narodnem
domu omenjenega večera
obiskana nad pričakovanji.
No, potem pevci drugih zbo-
rov pač ne bi bili javno okr-
cani; brez vmesnega samo-
glasnika, prosim lepo!
VIKI JAGER,
Štore
Nekal o odkupu
polžev
čeprav rad prebiram NT,
mi vseeno kd^ skrha ta uži-
tek stvar, kot je ta, ki jo sku-
šam opisati v tem mojem pi-
smu. V NT v številki 16 ste
s člankom in fotografijo
o odkupu polžev vsaj zame
naredili medvedjo uslugo
naravi in življenju v njej. Ob
pravem reklamiraryu odku-
pa v Hmezad Agrini, enoti
Sadeks ste popolnoma poza-
bili na drugo plat takšnega
početja. Medtem ko so so-
sedne dežele z zakoni že sto-
pile na prste pogromaštvu
zaradi te vrste dobičkarstva,
pa pri nas ravno nasprotno
celo v časopisu hvalite in
spodbujate ambiciozne načr-
te ^nekega nečloveškega po-
četja. Niti besedice se novi-
narju T.Tavčarju ne zdi
vredno ob tem posvetiti dej-
stvu, da je ta vrsta prijaznih
slinavcev ob takšnem počet-
ju obsojeno na izumrtje. Ne
bom na dolgo pisal o že zna-
nih dejstvih, kaj je še dodat-
ni rezultat množičnih pravih
pogonov po travnikih in gr-
movju, tudi na ostalih žival-
skih in rastlinskih vrstah, ki
v tem letnem času še poseb-
no potrebujejo miru.
Tov. Tomažu Kosu, direk-
torju enote Sadeks pa tole:
Zelo enostavno in lahko je
kovati dobiček brez kakrš-
nih koli investicij, pač vza-
meš naravi, kar misUš, da je
tvoje in prodaš za drage de-
narce naprej - n£yr^e v tuji-
no. Dokler je še čas, zmanj-
šate vaše dobičkarske apeti-
te, k^ti narava se nam zna še
kako kruto maščevati in to
k^ hitro. Čeprav vem, da bo
moj nasvet le klic v temo, pa
vseeno, ali ne bi bil že čas, da
bi firma kot vaša pomislila
na pol^o farmo in s tem raz-
bremenila darežljivo, a z raz-
nimi nečloveškimi posegi
shirano naravo.
Vas, tovariši iz NT pa ob-
vezujem, da napišete tudi
kakšen članek o naših doma-
čih ogroženih živalskih in
rastlinskih vrstah, kar bi si-
cer pričakoval od Zelenih in
ostalih ekologov, samo izgle-
da, da imajo eni in drugi pre-
več dela z mislijo na oblast in
volitve, kot pa s poslan-
stvom, za katerega so se ob
nastajanju sami oklicali.
MARJAN
PREJELI
SMO
Protest
Negostreje protestiramo
zaradi sklepa IS SO Celje, da
da v javno razpravo spre-
membo zazidalnega načrta
Glazija, ki n^j mogoči izgrad-
njo čistilne naprave in seži-
galnice odpadkov na območ-
ju celjske bolnišnice. Pose-
bej protestiramo, ker se je IS
SO Celje odločil za parcialno
rešitev, kljub poprejšnjim
dogovorom, ki so trajali več
kot leto dni.
V Celju je bil namreč na
demokratičen način sprejet
dogovor, da je treba proučiti
več možnosti ravnanja z od-
padki v celjskih bolnišnici in
v zdravstvenih ustanovah
nasploh. Tako n^ bi ocenili
možnost sežiganja v mobilni
napravi, možnost sežigarya
na enem mestu v Sloveniji,
možnost sežiganja v Celju
zunaj bolnišnice (tudi za dru-
ge potrebe) in možnost odla-
ganja brez sežiganja.
Kaže, da gre spet za izsilje-
vanje, kot pri EMO za frite,
in je ZCCC ngjbrž že sklenil
pogodbo za sežigalno napra-
vo in jo zdaj hoče po vsej sih
tudi postaviti.
Zahtevamo, da Predsed-
stvo SO Celje prepreči, da bi
se postopek kot ga predlaga
IS, nadaljeval in da se na-
prej predstavijo vse možne
rešitve. Najboljše pa naj gre-
do zatem v razpravo.
Pripominjamo, da celjska
javnost nasploh nasprotuje
lokaciji sežigalnice v bolniš-
nici, kar je bilo jasno izraže-
no tudi na javnem protest-
nem shodu 14. 3. 1990, pose-
bej pa nasprotujejo takšni lo-
kaciji tudi krajani KS Dolgo
polje, ki so to že večkrat pi-
smeno izrazili.
Pripominjamo še, da je IS
SO Celje sprejel sklep o jav-
ni razpravi, čeprav ni bilo
mogoče niti videti besedila
osnutka odloka, o katerem
naj bi tekla javna razprava.
Slišali smo le pojasnilo pred-
stavnika OKUPVO.
PETER KAVALAR,
podpredsednik DVOC
Manjši prispevki
za požarno
varnost
v Šentlurlu
v Uradnem Ustu SRS št.
1/90 so bili objavljeni pri-
spevki za skupne družbene
potrebe na področju gospo-
da^ke infrastrukture v obči-
ni Šentjur pri Celju. Prispe-
vek za požau-no varnost je bil
objav^en po stopnji 0,20% in
je ni^i od decembrske 1989
za 20% in povprečne v letu
1988 za 40%. V OGZ Šentjur
smo na pobudo vseh prosto-
voljnih gasilskih društev
v občini in zato, ker je resno
ogrožena požarna varnost
v občini, opozorili skupščino
občine in IS občine, ki je od-
govoren za stanje požarne
varnosti, da je st^e zaradi
tako velikega zniž^a pre-
potrebnih finančnih sred-
stev za požarno varnost kri-
tično.
Opozorili smo tudi na za-
konitost sprejemanja pri-
spevnih stopenj. Odgovorje-
no nam je bilo, da so takšne
prispevne stopnje bile spre-
jete na seji družbenopolitič-
nega zbora dne 27. 12. 1989,
da so prispevne stopnje bile
sprejete na zakonit način in
da po mnenju SO ni ogrože-
na požarna varnost v naši ob-
čini.
Zaradi takšnih odgovorov,
še posebej zaradi resnega po-
loga glede na požarno var-
nost, neurejenega financira-
nja in nerazpol^enja v pro-
stovoljnih gasilskih društvih
v občini Šentjur, smo v pred-
sedstvu OGZ pregledali
sprejemanje prispevkov za
skupne družbene potrebe in
sklepe, ki so bili v družbeno-
političnem zboru sprejeti in
ugotoviU naslednje:
1.	Po mnenju predsedstva
OGZ Šentjur, dmžbenopoli-
tični zbor OS Šentjur ni pri-
stojen za odločanje o odloku
za zagotavljanje sredstev za
skupne družbene potrebe
v občini (Veljavni Statut ob-
čine Šentjur, čl. 176). Ostala
dva zbora, to je zbor krajev-
nih skupnosti in zbor zdru-
ženega dela, sta sprejela pri-
spevno stopnjo za požarno
varnost v višini 0,25% za leto
1990.
2.	Tudi če je tolmačenje
Statuta možno drugače (za-
radi ustavnih sprememb in
neuskladitve veljavnega Sta-
tuta občine), to je, da so vsi
trije zbori pristojni za spreje-
manje odloka o prispevnih
stopnjah, moramo ugotoviti,
daizvršrv svet ni upošteval
sklepa družbenopolitičnega
zbora z dne 27.12.1989 o pri-
spevnih stopnjah.
Sklep DPZ se glasi (iz za-
pisnika seje): »DPZ spreje-
ma odlok o zagotavljanju
sredstev za skupne družbene
potrebe v občini Šentjur pri
Celju za leto 1990 s tem, da
nalaga IS, da predhodno zni-
ža prispevne stopnje na nivo
decembrskih v letu 1989 in
to za tista področja, za katera
je pristojen.«
Ni bila imenovana nobena
medzborovska skupina, ki bi
edina lahko uredila in izved-
la medzborovsko uskl^eva-
nje o različno sprejetih skle-
pih na zborih (delegate stro-
kovna služba ni opozorila na
to) in IS ni upošteval sklepa
DPZ, temveč je ravnal samo-
voljno.
Na opozorila delegatov
skupščine in OGZ, tudi
predsedstvo	občinske
skupščine Šentjur ni pri-
pravljeno upoštevati dejstva,
sklepe in zakonitost vsega
tega.
Zaradi že omenjene resne
ogroženosti požarne varnosti
v občini obvešča predsed-
stvo Občinske gasilske zveze
Šentjur družbenega pravo-
branilca samoupravljanja
v Celju, delegate občinske
skupščine in javnost, o tej
problematiki.
Predsedstvo OGZ Šentjur
zahteva:
1.	Ugotovitev zakonitosti
sprejemanja prispevnih sto-
penj za leto 1990 v občini
Šentjur pri Celju.
2.	Ugotovitev odgovorno-
sti za kršenje in izvajanje
sprejetih sklepov DPZ z dne
27. 12. 1989.
3.	Nadomestitev finanč-
nih sredstev, namenjenih za
požarno varnost, ki so izpad-
la zaradi tako neodgovorne-
ga ravnarya izvršnega sveta
in strokovnih služb občinske
skupščine.
4.	Da se o ugotovitvah ob-
vesti vse občane občine
Šentjur.
Predsedstvo OGZ prevza-
me vso odgovornost za mo-
rebitne netočne informacje
javnosti, ki so bile navedene.
Hkrati obvešča SO Šentjur
in IS, da do nadaljnega ne
more prevzemati operativ-
nih odgovornosti za požarno
varnost v občini Šentjur.
Ne gre le za formalne zade-
ve ampak vsebinske in pogo-
jene z materialnim ozadjem,
za požarno varnost v občini,
ki je v interesu vseh naših
občanov.
PREDSEDSTVO
OGZ ŠENTJUR
PRITOŽNA
KNJIGA
Celje-kulturno
mrtvilo
z žalostjo v srcu ugotav-
ljam, da ima mesto Celje vse
manj posluha za kulturne
prireditve. Temu pa n^več
pripomore preslaba propa-
ganda po radiju in javnih ob-
čilih. Prav tako se dogaja
s privatnim poučevanjem
petja in igranjem različnih
instrumentov. Najboljši iz-
govor za slabo reklamo pri-
vatnega poučevanja je ta, da
je to predrago in da zato ni
posebnega zanimanja za to.
Vendar jaz mislim, da le ni
vse tako, kot pravijo nekate-
ri ljudje, pač pa se v Celju na
žalost nikomur prehudo ne
ljubi organizirati privatnega
poučevanja solopetja in že
skoraj izumrlih citer.
Ne vem pa, zakaj se je pri-
vatno poučevanje solopetja
in igranje citer ustalilo v Žal-
cu, Mariboru in Ljubljani in
kako se jim je to posrečilo
ustaliti.
Pa še nek^, tudi pe^
zborov imamo v Celj^,^
premalo; tisti ki pa so - J
največ 4 ali 5 - pa so žal^
natrpani; tudi o tem bi vpt
10	malo več razmisliti in ^
storiti za ustanovitev
pevskih zborov kot jih)
nutno imamo.	'
Pri plesnih šolah v Cpii
kolikor jih je, pa bi si vei^
zapomniti, da se ne ^
vpisati več hudi kot je J
nih parov. Če se jih ^
preveč ali več kot je
parov, je poučevanje ^
precej manj uspešno kot
sicer lahko bilo, kajti dol
plesna šola, je tista šola
ima toliko ljudi v parih b
kor jih lahko nauči plesa«
Ne bi pa bilo slabo, če bi
ob mojih predlogih le
zamislil in ustanovil v
plesnih in glasbenih Pi
VATNIH ŠOL in tako oi
s kulturnimi prireditvami
to več kot jih imamo sed^
A
Kdaj volitve na
Blagovni?
Sprašujem, kdaj bor
v KS Blagovna volili dele«
ta za zbor krajevnih skupr
sti občine Šentjur? Pripa
nam eno delegatsko mes
v občinski skupščini, na i
deljskih volitvah pa voli
nismo imeli kandidacijsk
hst in glasovnic. Bomo br
delegata?
B.i
Blagovi
Gllnokop-grob
poseg v okolje
Krajani Pristave in okc
ških kr^ev v Krajevni ski
nosti Vojnik in Ljubečnai
Celju smo zelo ogorčeni.l
namerava IKI LJUBECf
za svojo proizvodnjo odpn
nov ghnokop v našem knt
in s tem uničiti okoh lOfli
gozdov ter tudi obdekfaAc
zemljo, ki je med dragui
last zaščitenega kmeta.
Ne moremo razumeti, Ic
ko to, da je vodilnim v D
Ljubečna in vodilnim i
celjski občini tako malo ra
za varovanje narave v že tal
onesnaženi celjski kotlini 1
da se lahko samo zaradi in
resa ene tovarne napravita
šen škodljiv poseg v nara\
pri tem pa je pomemben i
mo denar. V razvitem sve
kot na primer v Avstriji
pomeni varstvo narave v
kot le denar in je dobra i
ložba za prihodnje rodove
Pri tem posegu, ki ga i
merava opraviti IKI iz Li
bečne, pa še sploh ni ugotc
Ijeno oz. nam ni povedal
kakšen strupen dim se vali
te tovarne, kar so analize F
kazale, da so naši krsji,'
prav oddaljeni več kot 10i
iz Celja, zelo zastruplja
s težkimi kovinami, tako/
nam tovarna dela dvoji
škodo.
Na zboru krajanov smo'
11	vsi proti takšnemu posel
pa nas nihče še poslušati
hotel, enako se je zgodilo,
je bil na skupščini v Cel
dne 29. 3.1990 obranavan"
nutek in ni bilo kmetu,
vse svoje prihranke vlo^
v kmetijo, dano, da bi po^
dal vsaj pripombe. Prav ^
ga ni še nihče niti vprašal"
se vs^ vljudno oglasiH
njemu. Pri tem pa mu ni ^
v pomoč Kmetijska zem
ška skupnost občine CeU
katera se s takšnim pose^^
strinja in ne razumerno, f'
mu potem služi ta inštitucv
Prosimo, da nam potn«
te pri tem problemu in P
prečite predvideni P^l
v naše že skoraj čisto unJ
no okolje. Borili se bomo
di mi, saj smo dolžni na'
otrokom zapustiti vsaj n^
tistega, kar je bilo ustvaO®
tudi za njih.	^
Krpani Pris^^.
in okoliških kraJ
(več kot 200 podpi^"
pisima bralcev
26. april 1990 - stran 19
fiemočni
Kandidati
J rokah AMD
$iander Ceile
Junija lani sem se pri
^D Slander vpisala v teč^
' ^stno prometnih predpi-
sov, ki je z zakonom predpi-
san in obvezen za pridobitev
vozniškega dovoljenja. Po
opravljenem društvenem te-
oretičnem preverjanju poz-
navanja prometnih predpi-
sov se je začel praktični del,
s tem pa so se začele tudi
težave in nevšečnosti. Dobi-
la sem inštruktorja, s kate-
lim sem se le redkokd^ lah-
Ijo zanesljivo dogovorila za
5as vožnje (pri tem sem se
morala povsem prilagE^jati
njemu, kajti ni se zmenil za
moje obveznosti). Nekajkrat
seje celo zgodilo, da sem mu
že vnaprej povedala, da ne
bom utegnila priti na dogo-
vorjeno uro vožnje, a je vse-
eno vztregal in se izmikal,
feš, da ne zmore in ne uteg-
ne v terminu, ki sem ga pred-
lagala.
Prav tako brezplodno je
bilo moje prigovarjanje, da
bi vozila tudi ob sobotah in
nedeljah kot to izvaja večina
drugih inštrukto^ev. Razlo-
žil mi je, da se njemu ne iz-
plača voziti samo z mano,
drugi njegovi kandidati pa
niso bili zagreti za sobotno in
nedeljsko vožnjo. Čas je se-
veda veselo tekel dalje in vse
skupaj se je zavleklo do me-
seca oktobra^ V tistem tre-
nutku je bilo v mojem evi-
denčnem kartonu zabeleže-
ni pribUžno 20 ur praktične
vožnje. Toda takrat sem od-
šla na študij v Ljubljano, to
pa pomeni, da sem imela čas
in priložnost za vožnjo le ob
sobotah in nedeljah, ko sem
bila v Celju. Moj inštruktor
pa, žal, ni bil »usposobljen«
med vikendom učiti svojih
kandidatov. Pri njegovem
nadrejenem inštruktorju sem
zaprosila, če mi lahko priskr-
bi takšnega učitelja, ki se bo
lahko prilag^al mojemu
prostemu času. Naprej me
je seveda opozoril, da se mo-
ra kandidat prilag^ati in-
štruktorju in ne obratno kot
zahtevam jaz, vendar sva
stvar potem le nekako uspe-
la rešiti. Dobila sem novega
inštruktorja. Ta mi je nek^
ur samo popravljal napake,
ki sem se jih naučila pri
prejšnjem učitelju, me nadrl,
ker še nisem opravila teore-
tičnih občinskih testov
o prometnih predpisih.
V opravičilo sem mu pove-
dala, da so nam na društve-
nem tečaju »trobili«, da
v vsakem primeru inštruktor
opozori kandidata, kd^ se
mora prijaviti k pisanju teh
testov. Zanimivo, da je moj
inštruktor, ki dela v tem po-
klicu že skoraj 20 let, takšno
izjavo slišal prvič.
Prijavila sem se torej
k opravljanju testa in določi-
li so mi datum pisanja čez 14
dni. Zgodilo se je, da prvič
pri reševanju nisem bila
uspešna, zato sem ponovno
čakala 14 dni in ko sem
končno opravila obveznosti,
je bil mesec naokoli in med
tem niti enkrat nisem sedla
za volan.
Naslednja poteza, pri kate-
ri sem skor^ izgubila potrp-
ljenje, je bilo opravljanje
društvenega praktičnega de-
la izpitne vožnje. Pa me ni
spravila ob živce vožnja, am-
pak inštruktor. Dan pred na-
javljeno nalogo me obvesti,
da je izgubil moj evidenčni
karton vožnje in ne ve, kam
neki ga je vtaknil. »Brez kar-
tončka pa ne bo nič s tvojim
predizpitom«, je še veselo
dodal. Priskrbel je dvojnik,
a že naslednji dan, uro pred
izpitom, seje original začuda
našel. Sledilo je čakanje na
»pravi« izpitni rok. Ko sem
ga slednjič le dočakala sem
doživela ob tem spet kopico
presenečenj. Na izpitni vož-
nji se očitno nisem dovolj iz-
kazala in zato me je izpitnik
povabil na ponovno sreča-
nje. Nisem, pa verjetno tudi
nikoli ne bom natančno izve-
dela, zakžo se moja izpitna
vožnja pravzaprav ni konča-
la z izpitom v rokah. Lahko
mi je le žal, da nisem doku-
menta, ki sta ga soglasno
podpisala izpitnik in in-
štruktor, zahtevala na vpo-
gled. Ker torej zdaj še ni bilo
konca učenja vožnje, se tudi
neprijetnosti pri tem delu še
niso končale. Naprej sem jih
bila deležna v pisarni izpitne
komisije, kjer sem želela ne-
kaj informacij o tem, koliko
dodatnih ur vožnje je potreb-
no še imeti do ponovnega
opravljanja izpita. Na vratih
pisarne je pisalo, da so urad-
ne ure do 16. ure, jaz pa sem
ob 12. uri naletela na zakle-
njena vrata in da so se odpr-
la, sem morala počakati pri-
bližno 40 minut. Ko je usluž-
benka naposled le prispela
v pisarno, sem jo vprašala,
zakaj je imela zaprto, če ni
o tem na vratih nobenega ob-
vestila. Odgovorila mi je ta-
kole: »Ali se vi nikoli ne kr-
mite? Sicer pa vam predla-
gam, da se rajši pozanimajte
za svoj izpit, kot pa da vtika-
te nos v moje uradne ure.«
Bila sem ogorčena, prav tako
ljudje, ki so poleg mene ča-
kali »zelo prijazno« tovariši-
co. Po njenih precej neokus-
nih besedah pa smo lahko
sklepali, daje bila tako dolgo
odsotna, ker je bila na mali-
ci. Menim, da se to sliši malo
bolj človeško.
Omenila sem že, da mi je
inštruktor zapravil evidenč-
ni karton vožnje, zgodilo pa
se je, da je izgubil tudi moj
kupon plačane ure (ena ura
je bila takrat 150 dinarjev) in
trdil, da mu kupončka nisem
dala. K sreči me je potrdilo
o plačani vozni uri, ki sem ga
slučajno zadržala pri sebi, re-
šilo ponovnega plačila. In-
štruktor je še nekajkrat po-
udaril, da je moral potem on
plačati »izgubljeno uro«. In
kdo mu je kriv?
Tako sem končno po
osmih mesecih s »prizadev-
no« pomočjo AMD Slander
prispela do knjižice, ki se ji
pravi vozniško dovoljenje.
Morda je res, da sem tudi sa-
ma malce prispevala k temu,
da je bila opisana pot tako
dolga, nikakor pa ni bila po
moji zaslugi tako trnova in
boleča. Kdo je torej odgovo-
ren za to?
SANDRA KOJNIK, Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Odprt dan šole
Nič se mi ne bo zapisalo,
če rečem, daje zadnji četrtek
v marcu za učence, učitelje,
posebno pa še za starše os-
novne šole Edvard Kardelj
v Slovenskih konjicah pote-
kal precej'drugače, kot sicer,
učiteljice razredne stopnje
so se namreč odločile, da iz-
vedejo ti. odprti dan šole,
t.j. dan, kateremu smo priso-
stvovali tudi starši, eno, dve
ali pa kar vse ure pouka.
Jutranja zadrega, če jo je
sploh kaj bilo (največ še pri
starših), se je hitro polegla in
steklo je normalno šolsko
delo. Tu in tam se je obrnila
je kakšna otroška glava, nato
pa se je zdelo, kot da so nas
v razredu kar »odmisUli«.
Starši, ki smo se povabilu
odzvali v lepem številu, smo
lahko sledili razlagam učne
snovi, preverjanju znanja.
novim problemskim pristo-
pom k učni snovi, itd. v vlogi
opazovalca smo spoznavali
aktivnosti naših otrok, ki so
nas s svojo iznajdljivostjo,
odločnostjo in samostojnost-
jo kar presenetili.
Spoznah pa smo tudi delo
rzizrednih učiteljic in se pri-
družiU misU, da lahko vzgoj-
no podlago in znanje vsake-
mu po njegovih posebnih
lastnostih in značinostih dži
v resnici le osebnost, ki ima
ustrezne sposobnosti, oseb-
nostne in značajske lastnosti
in visoko motivacijo za takš-
no poklicno dejavnost.
Po pouku je sledil razgo-
vor staršev z učitelji, v kate-
rem se je pokazalo, da so po-
sebnosti te šole predvsem
njena organiziranost in de-
javnost, razviti demokratični
odnosi med učitelji in učen-
ci, razvita kolektivnost, is-
kreno zaup&nje v delovne in
organizacijske sposobnosti
učencev, ki odgovorno in
zavzeto sodelujejo na števil-
nih področjih izvenšolskih
dejavnosti, kar vzpodbudno
vpliva tudi na njihovo aktiv-
no preživljanje prostega časa
in poklicne usmerjenosti;
nadalje njena naravna odpr-
tost ki kaže na (njeno) zlitje
s socialnim okoljem, s starši,
nekdanjimi učenci, gospo-
darskimi organizacijami
v kraju - tj. njihovo medse-
bojno povezanost, ki se je
pokazala tudi ob izgradnji
novega dela šolskega objek-
ta namenjenega za pouk
predmetne stopnje. Našteto
pa je vsekakor v prid učen-
cem, staršem in Konjicam
samim.
Osnovna šola je v razmero-
ma neugodnih gmotnih in
socialnih pogojih ustvarila
šolo, ki ima vsekakor vse
značinosti sodobnega šol-
skega dela, če seveda odmi-
shmo neustrezno telovadni-
co, kuhinjo...
Udeleženci pogovora so si
bili enotni tudi v oceni, da se
je šola sama začela odpirati
okolju ne - le zato, da bi do-
segla boljše pedagoške re-
zultate, vezane na njeno pri-
marno vlogo, temveč tudi za-
to, da bi prispevala h gospo-
darskemu, kulturnemu in
socialnemu razvoju svojega
neposrednega okolja, kar ji
je vsekakor uspelo.
Ko je šola dosegla še odpr-
tost v tem smislu, da je zago-
tovila aktivno vlogo v vzgoj-
no-izobraževalnem procesu
vseh udeležencem tega pro-
cesa, dosega s tem kot insti-
tucija tudi potrebno avto-
nomnost, s katero ji je omo-
gočeo, da optimalno zagoto-
vi vsakmeu učencu polno
razvijanje njegove individu-
alnosti, šele v tako ustv^e-
nih pogojih lahko učenci od-
kriv^o in razvijajo svoj no-
tranji svet in se jim ni treba
podrejati le izključno zuna-
njemu, ne da bi bila pri tem
zanemarjena socializacijska
komponenta, in ni nič manj
pomemben pogoj njihovega
celovitega razvoja.
K uresničevanju slednjega
pa ne prispeva zgolj množič-
na in skupna udeležba učen-
cev v vzgojno-izobrževalnem
procesu kot danost sama po
sebi, temveč zavestno spod-
bujena in načrtno usmerjena
kooperativno naravnana ko-
munikacija, med učenci, uči-
telji, starši in drugimi sub-
jekti, ki lahko uspešno ures-
ničujejo takšno komunikaci-
jo samo v sproščeni in demo-
kratični medsebojni interak-
ciji.
To pa je ravno ena izmed
bistvenih značilnosti osnov-
ne šole Edvard Kardelj
v Slovenskih Konjicah in
hkrati vzrok, zakaj si starši
takšnih obhk dela v prihod-
nje še želimo!
JANA BEZENSEK
Slovenske Konjice
MERX
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA
AVTO CELJIE
63001 CELJE p. o. LJUBLJANSKA C. 11
Avto Celje sporoča vsem prijateljem zelene in čiste Slove-
nije, da prodaja nove programe avtomobilov:
FIAT Panda, Uno, Tipo, Groma in kmalu tudi Tempra Lancia
Y 10, Delta, Thema in Dedra
FORD Fiesta, Escort, Orion, Sierra in Scorpio.
Vsi avtomobili so izdelani po predpisih Evropa 92. Vsi
bencinski motorji so opremljeni s katalizatorji, na pogon
z neosvinčenim bencinom, zato ne onesnažujejo okolja.
Izberete lahko tudi avtomobile z diesel ali turbodiesel
motorji. Na vseh sedežih v avtomobilu so vgrajeni varnostni
pasovi. Pri različnih modelih lahko izbirate različno
dodatno opremo - ABS zavorni sistem, okno na strehi,
vgrajen radio-aparat, centralno zaklepanje vrat, električno
dviganje šip itd.
Avtomobile lahko naročite po svoji želji in izbirate barvo.
Pri avtomobilih FORD možnost doplačila garancije za
drugo in tretje leto.
Oglejte si razstavljene avtomobile v avtosalonih in prodajal-
nah Avto Celja v Celju, Žalcu in T. Velenju.
Pooblaščen servis v Celju, ravno tako oskrba
z rezervnimi deli. Takšne avtomobile prodaja le
Avto Celje!
Možnost nakupa po sistemu staro za novo, možnost plačila
carine in prometnega davka z bančnim kre(ditom.
Dobavni rok oć nekaj cJni do nekaj tednov.
Informacije in prodaja:
Avto Celje, Ipavčeva 21 telefoni 31-919, 33-521, 34-865 in
Titovo Velenje, Partizanska 3 telefon 851-060.
20. STRAN - 26. APRIL 1990
RadIjsKI iN teleVizijski spn«
Priča nesreče
Nekega dne sem odšla v mesto
sama. Slišala sem, kako je tulila
sirena rešilca. Glas sirene se mi
je vedno bolj bližal. Nato sem vi-
dela raruenega dečka, ki je ležal
na tleh. Rešilni avto je pripeljal,
naložili so dečka na nosila in hi-
tro odšli v bolnišnico. Tam sem
stala še nekaj časa, da sem izve-
dela, kdo je dečka sploh zbil.
Zbil ga je rdeč fičko, povsem
nov. Čez nekaj časa sem izvedela,
da je bil zbit brat moje že skoraj
pozabljene prijateljice. Pomirila
sem se, ko mije prijateljica pove-
dala, da je z njim vse v redu.
Tako sem prvič videla promet-
no nesrečo.
NEŽKA CEGLAR, 5. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Pri nas je bil
čarodej
v sredo je bil pri nas čarodej.
Prvi, drugi in četrti razred smo
odšli v učilnico tretjega razreda.
Tam smo napeto čakali našega
gosta. Končno je le prišel. Naj-
prej nam je pokazal čarovnijo
s kocko, nato pa še veliko drugih
čarovnij. Najbolj mi je bila pri
srcu čarovnija z baloni. Ta dan
mi bo ostal v velikem spominu.
BOŠTJAN VAŠ, 2.r
OŠ KOMPOLE
Bila sem radodarna
Bilo je lepo četrtkovo jutro, ko
smo imeli kulturni dan. V šoli
smo izdelovali izdelke iz koruze,
rož, gozdnih sadežev in lesa. Ne-
kateri niso imeli ničesar. Nataša
me je prosila, če bi ji posodila
gozdne plodove. Z veseljem, sem
ji odgovorila Hvala, mi je odvr-
nila. Dala sem ji leskovo šibo,
kostanje in žir. Bila sem vesela,
da je lahko tudi ona naredila, kar
je lahko. Ustvarila je lepe stvari,
zanimive in prijetne.
Vesela sem bila, da sem ji lah-
ko pomagala.
BARBARA HREN, 3.b
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Atkina
zanka
če smo prejšnjikrat govorili o jezerih in morskih
globinah, se tokrat povzpnimo na gorske višave. Za
najvišji vrh sveta, Mount Everest, ste gotovo že slišah.
Tokrat vas sprašujemo, kako se imenuje pogoije,
v katerem leži.
Odgovore pričakujemo v uredništvu NOVEGA TED-
NIKA, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do ponedeljka,
30. aprila 1990. Eno od pravilnih rešitev bo nagradil Aero.
Zadnjič smo spraševah po najgloblji točki morja. Pravi-
len odgovor se glasi, da ta točka meri več kot 11 tisoč
metrov ali natančno 11.076 metrov. Nagrado dobi: Klemen
Pinter, Lipa 22, Frankolovo.
Za nami so že tri odds^je, v katerih nagrajuje trgovinica Alf iz Žalca. Prvo oddajo smo izpeljali v času, ko smo
prenavljali naš glavni studio, tako da nismo mogh imeti neposrednega stika z našimi poslušalci. Zato smo oba
nagrajenca izžrebah med kuponi. Prikupno figurico Alfa je žreb dodelil: OLGI VENGUST, Studence 58, Žalec in
VESNI VERBIČ, Šalek 93, Titovo Velenje.
V drugi oddaji je na naše nagradno vprašanje pravilno odgovoril NIKO RAJH, Podjavorškova 7, Celje in si s tem
prislužil lutko Ano in magično lepljivo roko. Enako nagrado je prejela tudi nagrajenka, ki smo jo izžrebali med
kuponi. Pri tem nam je pomagal Niko, kije na slepo izbral tri številke, posnete na magnetofonskem traku, ki pa ga ni
mogel slišati. Tako izžrebanega števila med vašimi dopisnicami ni bilo, zato smo nagradili najbhžjo številko. To pa je
na svoj kupon zapisala BRIGITA BRUMEN, Polzela 206, Polzela.
Pred tednom dni smo že tretjič podeljevah nagrade trgovinice Alf iz Žalca. Žal pa smo se ušteU pri preračunavanju
in vam tako zastavih pravzaprav nerešljivo uganko. SIMONI IZ ZAGREBA, ki smo ji najbolj priznah odgovor, bo
zato pripadla zgolj tolažilna nagrada, med kuponi pa smo izžrebali DARJO MAJCEN iz Velike Pirešice 34 pri Žalcu.
Prejela bo simpatičnega slončka, medtem ko je zajec počakal še en teden, na našo včer^šnjo oddajo, v kateri smo
i^emoma zastavih dve vprašanji.
Zaradi napake v zadnji odd^i se še enkrat opravičujemo.
SCALA - ZARJA
Modna konfekcija
p. o. Petrovče
PRAZNIČNI
POPUST
za moške, ženske in otro-
ške hlače v
.Industrijski prodajalni
ZARJE - SKALA iz
PETROVČ
Še presenečenje!
Vsakega petdesetega kupca bo-
mo izžrebali in obdarili s hla-
čami.
Torej, vsak 50. kupec dobi ZAR-
JA hlače zastonj!
Obiščite industrijsko prodajal-
no ZARJA - SKALA v PE-
TROVČAH!
Delavski svet podjetja
Tekstilna tovarna Prebold
razpisuje prosta dela in naloge:
vodja obče kadrovske službe
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še nasSr 
nje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne smeri
-	da ima vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	da Ima sposobnost organiziranja in vodenja po-
slovanja navedene strokovne službe
Mandatna doba za razpisana dela in naloge traja
4 leta.
Nudimo tudi pomoč pri reševanju stanovanjskega
vprašanja.
Kandidati morajo k pisni prijavi priložiti življenjepis
z opisom dosedanjih zaposlitev, dokazila o strokovni
izobrazbi in delovnih izkušnjah, vse v roku 15 dni po
objavi razpisa.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v rol<u
30 dni po opravljeni izbiri.
Prijave pošljite na naslov Tekstilna tovarna Prebold
-	63312 Prebold, z oznako »za razpisno komisijo«.
AKCIJA N0VE6A tednika
26. april 1990 - stran 21
JUTEKS
Žalec
Želite zamenjati taino
oblogo?
v Juteksu so za vas izdelali
PVC talne obloge sodobnih
designov in barv.
Pohitite v Žalec, kjer lahl<o v pro-
dajalni Juteksa do 15. maja
kupite PVC talne obloge v širini
2 in 3 m s
25% popustom.
Na izlet
z Novim tednikom
Lestvica 4. kola
štev. zbranih
mesto razred-šola	naročnikov
I	8. b OŠ Franjo Malgaj, Šentjur	140
2.	7. a OŠ Bratje Dobrotinšek, Vojnik	82
3.	4. b OŠ Slavko Šlander, Celje	57
4.	4. C OŠ Slavko Šlander, Celje	28
5.	6. a OŠ Slavko Šlander, Celje	24
Četrti videorekorder so si prislužili Šentjurčani; zbrali so sicer neko-
liko manj naročnikov kot Polzelani v prejšnjem kolu, zato pa im^o pred
drugouvrščenimi Vojničani kar veliko prednost. Sicer pa sta se izkazala
kar dva razreda, ki sta se v tekmovanje vključila šele v tem kolu - poleg
Vojničanov še 4. b z Osnovne šole Slavko Šlander v Celju.
Ostala sta torej še dva rekorderja. Naročilnice za peto kolo je potrebno
prinesti v naše uredništvo do torka, 8. maja.
Skupna lestvica (po štirih kolih)
štev. zbranih
mesto razred-šola	naročnikov
1.	6. C OŠ Vere Šlander, Polzela	240
2.	8. b OŠ Franja Malgaja, Šentjur	204
3.	4. C OŠ Slavko Šlander, Celje	146
4.	4. C OŠ Franjo Vrunč, Celje	144
5.	7. a OŠ Bratje Dobrotinšek, Vojnik	82
6.	7. b OŠ Bratov Juhart, Šempeter	67
7.	4. r. OŠ Velika Pirešica	62
8.	4. b OŠ Slavko Šlander, Celje	57
9.	7. C OŠ Franja Malgaja, Šentjur 53
_8. r. OŠ Miloša Zidanška, Dramlje_^
Tekma za najboljši razred, ki bo potoval na izlet z Novim tednikom, se
je prevesila v zadnjo tretjino; nekaj več kot mesec dni je še do zaključka
akcije, 31. maja. Mladi Polzelani so v prejšnjem kolu naredili velik skok,
da še vedno vodijo, vendar pa se jim je tokrat zelo približala 8. b iz
Šentjurja, zmagovalka tega kola. Tudi drugo in tretje uvrščena verjetno
še nista rekla zadnje besede, Vojničani in 4. b z Osnovne šole Slavko
Šlander v Celju pa dokazujeta, da se tudi »novinci« kaj hitro lahko
vključijo v tekmo.
Veliko uspeha vam želimo pri zbiranju novih naročnikov.
Kaj nudi Novi tednik v akciji
-	30 dinarjev provizije za vsakega novega
naročnika
-	6 video rekorderjev za zmagovalce posameznih
kol
-	izlet v vrednosti najmanj 30.000 dinarjev za
skupnega zmagovalca
Ker bomo te dni delali obračun za naročnike,
zbrane v tem mesecu, opozarjamo vse razrede, če
morebiti še imajo spravljenih kaj izpolnjenih naro-
čilnic, da jih čimprej pošljejo v naše uredništvo, da
bodo dobili izplačano provizijo.
Pivovarna UNION
iz Ljubljane
vabi k sodelovanju
sodelavca za
predstavnika za področje celjske in
koroške regije
Delo je vezano pretežno na teren, je primerno z.
mlajšega, komunikativnega ekonomista I. stopnje, k
se želj uveljaviti z rezultati lastnega dela.
Od kandidata pričakujemo solidno strokovno zna
nje, nekaj let prakse pri prodaji pijač, vztrajnost
iznajdljivost, komunikativnost in vljudnost. ZaLželer
je telefon.
Nudimo zanimivo, aktivno delo pri organiziranju pro
daje renomiranih izdelkov, organiziranju akcijskih
prodaj, sodelovanje s številnimi kupci. Osebni doho
dek je stimulativen in v odvisnosti od rezultatov dela
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazi o strokov
nosti ter dosedanjem delu pošljite v splošni sekto
Pivovarne UNION, Ljubljana, Pivovarniška 2, v roki
8 dni od objave.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 3(
dneh po končanem zbiranju prijav.
ZDAIIIU^CE ROGA sLArm
Zdravilišče Rogaška Slatina
v sodelovanju s
HIT - HOTELI, Igralnica, turizem NOVA GORICA
VABI K SODELOVANJU
za delo v CASINU v Rogaški Slatini
vodjo igralnice
za nedoločen čas
Zainteresirane kandidate, ki imajo:
-	višješolsko izobrazbo
-	večletne izkušnje pri delu z ljudmi in organiziranju
dela
-	aktivno znanje italijanskega jezika, pasivno znanje
nemškega ali angleškega jezika
in so stari več kot 30 let
vabimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju
zahtevanih pogojev Kadrovski službi Zdravilišča Ro-
gaška Slatina, Zdraviliški trg 14, 63250 Rogaška Sla-
tina, najkasneje do 7. 5. 1990.
Izbrani kandidat se bo 6 mesecev uvajal v delo v CA-
SINU v Novi Gorici.
Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
22. stran - 26. april 1990
ŠPORT
Celjske odbojkarice so nove republiške prvakinje. Na sliki z leve stojijo: trener Franc Kovačič,
Lea Bonajo, Ana Rusek, Polona Pibler, Suzana Živković in Regina Tebuc; čepijo: Simona
Kovačič, Branka Koprivica, Maja Manček, Biljana Šikman in kapetanka Iris Ristič.
Celjske odbolkarice
republiške prvakinje
v soboto je bil v Celju derbi
in obenem zadnje kolo v 1.
SOL za ženske, v katerem so
celjske odbojkarice uspele
prepričljivo, s 3:0 (8, 13, 13),
premagati ekipo Kopra in so
si s tem priigrale naslov repu-
bliških prvakinj.
Celjanke so zaigrale izredno,
ne glede na to, da je prva šeste-
rica odigrala celo srečanje brez
zamenjave. V 3. setu, ko je po
0:4 in 5:12 že kazalo, da bodo
gostje prve prišle do 15, so se
domače zbrale in z borbenim
pristopom dohitele Koprčanke
pri 13 in v burni končnici osvo-
jili še dve dragoceni točki. Tre-
nutek kasneje je završalo po
parketu, Celjanke so se obje-
male in kričale, pa tudi spusti-
le kakšno solzo. V tekmi, ki je
Celju prinesla pravico nastopa
na kvalifikacijah za 2. ZOL
- zahod, je blestela Polona Pi-
hler, izkazala pa se je tudi osta-
la peterica. Na mreži je bila
v tretjem nizu v odličnih tre-
nutkih zelo prodorna in učin-
kovita pri udarcih preko mreže
Branka Koprivica, ko pa sta se
ji pridružila še Šikmanova in
vedno zanesljiva kapetanka
Rističeva, je prišlo do preobra-
ta. K zmagi sta mnogo prispe-
vali tudi Kovačičeva in Terbu-
cova, predvsem z uspešnim ci-
ljanjem »lukenj« v nasprotni-
kovem polju. Prva je kot poda-
jalka najbolje razigrala svoje
napadalke v 1. nizu. Kvalifika-
cijski turnir bo na Hrvaškem
od 18. do 20. maja.
Polona Pihler: »Zmage smo
si močno želele in smo bile za-
to močno motivirane. Sicer pa
je ekipa zelo homogena in tudi
ko ji ne gre, zna preobrniti re-
zultat sebi v prid. Naša igra
v polju mora biti bolj živahna,
za malenkost je treba popraviti
tudi blokiranje, medtem ko
smo na mreži dosti prodorne.
Ekip, ki bodo nastopale na
kvalifikacijah ne poznamo, se-
veda pa bomo tam storile vse,
kar bo v naši moči. Moji krat-
koročni cilji so vezani za celj-
sko ekipo in uspeh v dodat-
nem tekmovanju. Računamo,
da bo Celje zaživelo z odbojko,
česar dosed^ ni bilo. Igralke
so še mlade in se še ne zaveda-
jo, kaj morajo storiti zase, da bi
uspele. Rednost in zagnanost
pri vadbi sta obvezni. Če ni
resne igre na treningih, tudi
uspeha na tekmi ni.«
DEAN ŠUSTER
Almanah celjskega športa
Bojan Planinšek je že nekaj
desetletij v samem organiza-
cijskem vrhu telesne kulture
v Celju in tudi v Sloveniji.
Pred meseci so mu naložili
novo zahtevno nalogo vodje
pripravljalnega odbora za or-
ganizacijo proslave 100 letni-
ce organizirane telesne kultu-
re v Celju.
S sodelavci se je naloge lotil
resno in preudarno, pa čeprav
je spotoma naletel in verjetno
še bo na določene težave.
Kakšne?
»Res je, da problemov ne
manjka, vendar smo vs^ neka-
tere uspešno rešili. Osrednja
nit je izdaja almćinaha, v kate-
rem naj bi predstavili stoletni
razvoj telesne kulture. Mi ni-
mamo iluzij, da bo to popolni
almanah, ampak bo dobra
zbirka za vse tiste, ki se bodo
s tem ali podobnimi področji
ukvarjali kasneje in to dopol-
njevali.«
Kakšen je bil odziv šport-
nih organizacij za njihov pri-
spevek?
»Težko je, ker ni arhivov,
k^ti v društvih to žal opušča-
jo. Zdaj večinoma delajo po
spominu. Mnogi so umrli,
mnogi nočejo sodelovati. To je
škoda. Sicer pa nihče ni odre-
kel sodelovanja, vendar se je
nabralo toliko gradiva, da bo
potrebna velika selekcija. Vse
v almanah ob takšni priložno-
sti tudi ne sodi.«
Ima kateri klub ali društvo
posebej skrbno zbran arhiv
o svojem delu?
»Presenetil me je recj^
celjski šahovski klub. Ko bu
ko bilo tudi pri drugih, bi Ko
krasno.«	^
Torej ob 100 letnici teU
kulture koncem leta bom^
bili almanah takšen ali ^
gačen. Ali je še možno kai^
spevati?
»Seveda. Vabljeni so vsj
se še niso odzvali našim ne^
tim vabilom, da prideio ,
ZTKO Celje v Ul. 29. novJ
bra in prinesejo prispevek,
kakšno zanimivo fotografi!
spominek.«	^
Izdali pa ne boste samo,
manaha...
»Pripravljnih je že vrsta \
zuelnih opozoril o 100 letuj
telesne kulture v Celu, p,
pravljamo osrednjo slovensj
proslavo s podelitvijo Blon,
kovih priznanj in plaket, p,
pravili pa bomo tudi svoj
s prikazom naše dejavnosti,
TONE VRAB
Med akcijami ob 100 letnici telesne kulture v Celju je
tudi akcija »Iščemo, iščemo...« vse najstarejše doku.
mente (fotografije, tekste, priznarya, plakate itd.). Organi,
zacijski odbor za pripravo proslave pomembnega jubileja
bo ob koncu leta skup^ z ZTKO Celje ter uredništvom
Novega tednika - Radia Celje s praktičnimi nagradami
nagradil deset občanov Celja, ki bodo doma ali drugje
našli športne trofeje, zapise ali katerokoli drugo gradivo
s katerim bi lahko oplemenitili almanah. Tako predla-
gamo mlajšim bralcem, da z dovoljenem svojih dedkov in
očetov športnikov preiščejo predale in zanimive podatke
prinesejo na Zvezo telesnokulturnih organizacij Celje, ul.
29. novembra 2. Po razstavi, ki bo novembra, bodo organi-
zatorji vse predmete vrnili, deset najizvirnejših in n^dra-
gocenejših pa bo nagrajenih. Akcija se začne takoj in bo
zaključena 31. maja.	;
Kolesarji
Merxa kot
državna
reprezentanca
Po združitvi kolesar-
skih klubov Merx in Slo-
ga Idrija je prišlo do prve-
ga velikega presenečenja.
Kolesarska zveza Jugo-
slavije je določila, da bo
članska ekipa kolesarske-
ga kluba Merx zastopala
Jugoslavijo na letošnji
mednarodni dirki Alpe-
Jadran, speljane po ce-
stah Jugoslavije, Avstrije
in Italije.
O tem tehnični vodja
KK Merx Celje Edo
Kranjc:
»Zdaj imamo ekipo, ki
lahko predstavlja celo re-
prezentanco Jugoslavije.
Odločitve smo veseli, se-
veda pa bo to tudi velika
oWeznost za naš klub, ki
se bo predstavljal kot
glavni predstavnik Jugo-
slavije. Dirka bo od 7. do
13. maja, dolga je okoh
1100 km, imela pa bo šest
etap. Start bo v Zagrebu,
cilj prve etape pa po okoli
150 prevoženih kilome-
trih na Ptuju. Nato bodo
tekmovalci vozili po av-
strijskih in italijanskih
cestah, zaključek pa bo
v Ljubljani.«
Kdo bo sestavljal ekipo?
»Valter Bonča, Borut
Rovšček, Iztok Melanšek,
Sandi Šmerc, Janez Lam-
pič in Aleš Galuf. Za re-
zervo je določen Marko
Baloh, ekipo pa bo vodil
trener KK MefK Celje, si-
cer Idrijčan, Stane Veh-
konja.«
TONE VRABL
Po poteh svobodne
LJubljane
Tudi letos bodo v Ljubljani
pripravili tradicionalne prire-
ditve s katerimi želijo obuditi
spomin na okupirano Ljublja-
no, še bolj pa se spomniti osvo-
bojene. Mladi se bodo podali na
pohod 26. aprila, tekmovalni del
za razne kategorije (z našega ob-
močja največkrat slavijo velenj-
ski atleti, pa med šolskimi dru-
štvi še morda Žalec) bo 9. maja
na dan osvoboditve Ljubljane,
množični del pa 12. mjga. Pohod
bo letos dobil še posebno razsež-
nost, saj je del nove akcije, s ka-
tero se Ljubljana vključuje v gi-
banje zdravih mest v Evropi.
Za uvod polovičen
uspeh
Začel se je tudi spomladanski
del v 1. A republiški namiznote-
niški ligi, kjer nastopajo igralci
ŠD Ingrad Celje, sekcija za na-
mizni tenis.
Po besedah vodje sekcije Jer-
neja Pelka je bil start zadovoljiv,
SĆO so v dveh domačih nastopih
z maksimalnim rezultatom 9:0
premagali Gorico ter izgubili
s Kovino Olimpijo 6:3. Igrali so
Krešimir Maras, Sebastjan Leber
in Toni Štrljič. Trenutno so igral-
ci ŠD Ingrad sredi lestvice, v so-
boto, 28. aprila pa bodo igrali
znova doma s Strojno iz Maribo-
ra. Jernej Pelko pravi, da prih^a-
jo gostje z željo po zmagi, saj so
lani doma s Celjani izgubili, ven-
dar so slednji v takšni formi, da
bi točki morali ostati doma.
TV
strelci notranjih
zadev na regijskem
prvenstvu
Na strelišču v Pečovniku je
bilo regijsko prvenstvo delav-
cev zaposlenih v službah za no-
tranje zadeve. Nastopilo je 92
strelcev iz trinajstih postaj mili-
ce, pomerili pa so se v petih strel-
skih disciplinah. Rezultati: en
no 1. PM Laško, 2. PM Žalec id
PM Celje skupne službe. Po(
mezno: MK puška članica
Avrelija Meško Laško, sluz
pištola 1. Milan Feldin Šir
polavtomatska puška 1. J
Sašek Laško, avtomatska p
1. Jože Kotnik inšpektoriat ^
ce Celje in ostrostrelna puška
Danijel Kolarič Šmaije. Naj" '
so dobili tako možnost sodi
nja pri nadaljnem izboru za
stop na republiškem pn«iis(ra
in uvrstitev v najboljšo
četo milice Celje.
Z vojaško puško
v Rečici
Na strelišču v Rečici pri
škem so pripravili občinsko!
venstvo z vojaško puško, kjer
nastopilo 42 tekmovalcev. M(
ekipami je presenetljivo zmaga
SD D.Poženel II v postavi Jo
Kotnik, Ivan Kenda in Start
Peklar pred SD Pivovarna i
ško, SD D.Poženel I, SD I t
stič Z. most, SD S.Rozmani
ško itd, med posamezniki pa
slavil Roman Matek, za njim
so se zvrstili Stanko Pekl^, i
Kožar, Jože Kotnik, Damjani
der itd.
Izgubil s svetovnim
prvakom
čeprav so bili napovedal
štirje člani judo kluba Ivo M
iz Celja, da bodo sodelovali >
letošnjem državnem prvensn
v Svetozarevu, pa se je te pr"
ditve udeležil samo Štefan Cu
Zbral je dovolj moči, da se I
poškodbi in od še drugih nep'
jetnosti vseeno kot pošten dol^
letni borec pojavi na blazinij
več, dosegel je imeniten usjF
saj je v finalu izgubil z lansP
svetovnim prvakom Bečano
čem šele po sodniškem opo"
nu. To pa pomeni, da nekoa"
državni reprezentant še vedno
za staro šaro in da ima dov«
znanja, da bi še lahko nastopa*
Vodita dve ekipi
v novo ustanovljeni Savirtjj
ligi za mali nogomet, kjer sode
je 12 ekip iz petih občin celjss'
območja, so odigrali 2. K"
Manchester (Žalec) - Gre?,
Smole Optika (Laško) 2:6,
(Šoštanj) - RDO Štore 7:5, P«"
Zvezdaš (Celje) - Qemo JaS^
(Prebold) 7:4, Bife Ščurek
trovče) - Papagaji (Vransko),
Borut (Gotovlje) - Auto vi«
Charly (Žalec) 2:2 in AD SaJ"
(Polzela) - Dramlje 2:6.
Lestvica po 2. kolu:
Zvezdaš in Gregor Smole OP^
Laško imata po 4 točke, os^
deset ekip pa je za njima, . p
Posebnost tega prvenstvaFj
besedah Igorja Kosa v tem,^
začeli igrali po predpisih
rodne nogometne organih«
Fifa.
Zmaga Aerovih rokometašev
V 22. kolu 2. zvezne lige so
pripravili pravo majhno sen-
zacijo rokometaši Aera, ki so
v Bjelovarju, tako kot še ni-
koli doslej, gladko in brez te-
žav z odlično igro celotne eki-
pe premagali Partizana 21:27.
Odhčna strelca sta bila Krka
8 in Ivandija 6, morda največja
opora celjski ekipi pa je bil
vratar Strašek, ki je branil na-
ravnost fenomenalno. Ta od-
lična igraje znova grenak opo-
min, kaj vse se je dogajalo do-
slej v sezoni. Celjani imego eki-
po, pa so v nekj^ jesenskih tek-
mah nerazumljivo izgubili stik
z vodečim Istraturistom. To
razliko bo v nadaljevanju tež-
ko nadoknaditi ali pa se bo
zgodil čudež. Tako vsaj zaen-
krat stanje v primerjavi s prejšr
njimi leti ni spremenjeno, kajti
ostaja upanje, da bo prihodnje
leto bolje.
Šoštary je gostoval v Splitu
in izgubil 28:23, po štiri gole pa
so dali Požun, Žolger in Lesjak
ter tako bili najboljši strelci
v ekipi. Obe ekipi sta zadržali
mesti iz prejšnjih kol. Aero je
drugi s šestimi točkami zao-
stanka za Istraturistom, Šo-
štanj pa četrti. 28. aprila Aero
gostuje pri Željezničarju v Sa-
rajevu, Šoštanj pa igra doma
s predzadnjim Dinamom.
V 2. ženski ligi so rokometa-
šice Velenja v Tuzli po podalj-
šku izgubile z Jedinstvom
36:34, medtem koje v regular-
nem času bilo 30:30. Odlična je
bila Zidarjeva, ki je dala 15 go-
lov, kar pa je bilo premalo za
zmago. Velenjčanke so šeste,
28. aprila pa igrajo doma z zad-
njeuvrščenim Sremom.
Na Ptuju je bil drugi odprti
republiški del prvenstva v ro-
kometu, kjer je sodelovalo se-
dem ekip. V finalu so pred-
stavniki Tehnične šole Maršal
Tito iz Celja v finalu premagali
vrstnike Centra srednjih šol iz
T. Velenja 28:26 in tako postali
prvaki.
Presenečenje se
Imenuje Steklar
V 18, kolu republiške nogo-
metne lige so bile štiri ekipe
s celjskega območja tako
uspešne kot že dolgo ne, saj so
od osmih možnih osvojile kar
šest točk.
Elkroj je igral 0:0 v Rušah
s Pohorjem, prav tako pa je
nadvse dragoceno točko iztržil
žalski Partizan v Domžalah
0:0. Razigral seje velenjski Ru-
dar, ki je doma s 4:1, odpravil
Rudarja iz Trbovelj z goli, ki
sta jih vsak po dva dala R. Kot-
nik in C viki. Pravo »bombo«
pa so pripravili nogometaši
Steklarja iz Rogaške Slatine,
ki so v Ljubljani premagali
drugouvrščenega na lestvici
Slovana 1:2, gola pa sta dala
Kovačec in Neskič.
Tako je na lestvici z našega
območja trenutno najbolje
uvrščen velenjski Rudar (3),
Steklarje sedmi, Elkroj je dva-
najsti in Partizan Hmezad Ža-
lec predzadnji, trinajsti. Prav ti
ekipi bosta morali v nadaljeva-
nju prvenstva zaigrati veliko
bolje, zbrano in osvajati točke,
kajti drugače se bo vsaj ena
selila v nižji območni rang. To
pa bi bilo škoda za nadaljnji
razvoj nogometa v omenjenih
krajih in občinah, izničeno pa
je večletno težavno delo.
19. kolo bo 28. aprila: Rudar
(TV) - Vozila, Steklar - Pohor-
je, Elkroj - Mura in Partizan
Hmezad proti vodilni Izoli.
V vzhodni območni ligi je
bilo na sporedu 16. kolo. Era
Šmartno je izgubila v Maribo-
ru s Kovinarjem 2:0, z istim
rezultatom pa Dravinja s Pro-
letercem v gosteh. Ingrad Kla-
divar je gostoval v Slovenj
Gradcu in igral 1:1 s Partiza-
nom. Zanimivo je, da so Celja-
ni z golom Pirca povedli že v 5.
minuti prvega polčasa, domači
pa so izenačili nekaj minut
pred koncem tekme. Na lestvi-
ci je stanje tudi po tem kolu
nespremenjeno. Vodi Nafta
s tremi točkami prednosti pred
Ingrad Kladivaijem, šesta je
Dravinja in zadnja ERA
Šmartno. To je velik neuspeh
nogometašev ERE Šmartno, ki
so še pred nekaj sezonami igra-
li vidno vlogo v republiški ligi,
zdaj pa bodo verjetno padli
v najnižji rang tekmovanja
v nogometu na našem področ-
ju. Škoda za panogo, ki je bila
vrsto let nosilec športa
v Šmartnem ob Paki. Prihod-
nje kolo bo že kar 27. aprila, ko
se bodo srečali: Ingrad Kladi-
var - Pekre (tretje na lestvici),
ERA Šmartno - Nafta (torej
srečanje zadnjega in vodečega)
in Dravinja - Drava (10).
T. VRABL
REKLI SO:
Miloš Rovšnik, trener roko-
metašev Šoštanja, ki nastopa-
jo v II. zvezni ligi:
»V Metkoviču smo odigrali
tudi prvenstveno srečanje
z Mehaniko. To srečanje bi mo-
ralo biti na sporedu v 23. kolu
5. maja, vendar smo se dogovo-
rili, da zmanjšamo stroške in
tekmo odigramo vnaprej. Tek-
mo z Mehaniko smo dobili
z 21:22, odločilni gol pa je tri
sekunde pred koncem tekme
dal Požun. Tekma je bila vse-
skozi izredno trda, napeta in
ostra, vendar so naši fantje vse
to zmogli in se vrnili z dvema
pomembnima točkama.«
TV
Gimnastično tekmovanje
V	programu dela odbora za partizanska društva pri ZTKO
Celje sta Partizan Nova vas in Partizan Štore pripravila gim-
nastično tekmovanje za pionirje in pionirke, pri Partizanu
Gaberje pa še spretnostni poligon za najmlajše.
V	gaberski telovadnici je nastopilo 130 mladih tekmovalcev,
med njimi tudi iz Vojnika, drugje pa so žal bili prisotni predstav-
niki samo treh društev.
Pri ml. pionirkah je bila prva vrsta Partizana Nova vas pred
Gaberčankami, enak je bil vrstni red pri st. pionirkah, kjer pa so
3. mesto osvojile predstavnice Partizana Štore. Pri ml. pionirjih
so zmagali predstavniki Partizana Gaberje pred P. Štore I. in P.
Štore II.
Rezultati posameznikov: ml. pionirke Petra Tilinger Gaberje,
Selma Cosič, Lidija Kolar obe Nova vas, st. pionirke Tea Tamše
Nova vas. Maja Kovačič Gaberje, Ema Jankovič Nova vas, ml.
pionirji David Kavka Štore, Saša Trebičnik in Aljoša Trebičnik
Gaberje ter st. pionirji Matjaž Golob, Uroš Pečnik in Igor Zdol-
šek, vsi Gaberje.
METOD TREBIČNIK
GLASBA
26. april 1990 - stran 23
Jutri se bo Šank Ročk
na svoji slovenski turneji,
pod sponzorstvom Pepsi
Cole in Radenske, ustavil
v rodnem Titovem Vele-
nju. SkupeU s Plavim or-
Icestrom, Rdečim baro-
nom, Chateaujem in To-
niažem Domiceljem bodo
koncertirali v Rdeči dvo-
rani. • Portoroški Avdi-
torij je podaljšal razpis za
jlflVfS 90 do 19. m£(ja. Vse
ostalo je isto, podaljšanje
roka pa veijetno pomeni,
(ja kakšnega posebnega
zanimanja med skladateli
23 tO prireditev ni več
0 Ansambel , Braneta
Klavžarja in Štc^jerskih
7 bosta maja sodelovala
na prireditvi Radia Ljub-
ljana Glasba ne pozna
meja v Garmisch Paten-
kirchnu • Skups^j z Roga-
škim instrumentalnim
kvintetom pa jih bomo
lahko videli v TV oddaji
to nedeljo, kjer bodo
predstavili tudi nove
skladbe s kasete Na
zdravje Štajerci, ki n^ bi
izšla te dni. Prihodnji te-
den pa bodo skladbe za to
kaseto posneli tudi za
nemško govorno področ-
je • »Črna pomlad« se
imenuje glavnina progra-
ma ŠKUC FORUM-a, ki
bo v Jugoslavijo (Beo-
grad, Zagreb) pripeljal
vračajoči se ansambel
The Stanglers, v Goriška
brda kanadsko skupino
D.O. A., v Ljubljano in
Zagreb The Ramones in
v Letno gledališče Kri-
žanke Nicka Cavea in The
Bad Seeds. Koncerti bo-
do v drugi polovici m^ja
in začetku junija • Celj-
ski instrumentalni kvin-
tet je ustalil svojo zased-
bo. Pevka bo ostala Vale-
rija Skaza, basist pa je
Robi Merzel. Ostah člani
so isti. CIK kar precej na-
stopa, v živo pa jih bomo
videli 12. maja v nepo-
srednem prenosu, na dru-
gem programu TV LJub-
ljana, z Alpskega večera
na Bledu. Bivša pevka
CIK-a Vera Šabec pa je te
dni, po predvidevanjih,
povila dvojčka, fantka in
punčko.
KOMENTIRAMO
Prvi plošči ceijsiciii
aiternativnili bandov
Zgodilo se je. Po desetih
letih igranja in nastopanja,
sta dva celjska alter banda
izdala svoj priv LP. Natanč-
neje; Phone Box Vandals so
izdali LP Damned die hard
pri založbi Blind dogrecords
iz Zagreba, ter Strelnikoff
maxi single Just Strelnikoff,
pri založbi FV-Škuc forum.
Obe skupini se prištevata
med hard corovce, vendar pa
je razlika med njima tolikš-
na, da jo le težko prezremo.
Morda jim je skupna le tež-
nja prodreti na zahod in zara-
di tega veijetno tudi teksti
v angleščini, ter turneja sku-
pine Strelnikoff po Belgiji in
Nizozemski.
Damned die hard, izdelek
Vandalov, daje velik pouda-
rek besedilom in vokalu, če-
prav je, vsem, ki so jih poz-
nali pod prejšnjim imenom
in stilom takoj jasno, da jim
hard core ne ležL Vokal po-
stane neprepričljiv ko odide
v skrbnost lastne interpreta-
cije. Na žalost se to vleče
skozi obe strani plošče, le
v posameznih sekvencah se
sprosti in tu pride na dan pri-
vrženost Lou Reedu, če že ne
poznemu darkerstvu. Toda
ravno tu Vandali zazvenijo
polno, tako kot znajo le oni.
Še vedno je v ospredju tipič-
no Vandalovsko rjovenje ki-
tare, skozi katero se prebije
le ritem elektronskih
bobnov.
Kakorkoli že, plošča je so-
lidna in sejo da poslušati ce-
lo dvakrat, kar za Strelnikoff
ne bi mogli trditi. Sledryi ne
gradijo na besedilih niti na
glasbi v klasičnem pomenu,
temveč na zvočni interpreta-
ciji frustracij. Osnova jim je
elektronika, tako kot svojčas
Lokalni TV, in v njej posku-
šajo doseči veličino. Imajo
tako imenovani vau-vau si-
stem, ki impresionira z dret-
jem v uho. Plošča je primer-
na za metanje ter za glasbeno
terapijo političnim zaporni-
kom. Good luck.
EDO EINSPIELER
Za dvaiseto obletnico z gosti
Ansambel Šaleški fantje iz Titovega Velenja je dvajsetletnico svojega delovanja proslavil z dvema dogodkoma. Izdah so
'^eto z naslovom Čez Vinsko goro in s prireditvijo, kije bila minulo soboto v Vinski gori. Na koncertu so razen jubilantov
»istopili še ansambli Slovenija, Bratje iz Oplotnice ter Celjski instrumentalni kvintet. Program sta povezovala Jože Krajne
Jože Robida, člana gledahšča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki.
Trgovsko in proizvodno podjetje
AVTOTEHNIKA p o
Bežigrajska 13, Celje
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
V CLUBU CASABLANKA
bo V petek, 27. aprila modna
revija z DINOM DVORNIKOM;
v soboto pa bo nastopala
YU MADONNA
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	uzmi me - ritam srca	(4)
2.	i wish it vvould rain down - phil collins	(5)
3.	get up - tehnotronic	(3)
hajde da ludujemo - tajči	(2)
5 vino, ženske, ročk and roll - agropop	(4)
6. tears on my pillovv - kvlie minogue	(8)
i- nothing compares 2 u - sinead o' connor	(2)
8	DANGEROUSE - ROXETrE	(6)
9	that sound good to me - jive bunnv	(2)
'0. jaz nimam noč za spanje - šank ročk	(1)
^•stvlca zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
•oboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
j' savinji-klavžar	(7)
( naj pesem zveni-štajerskih 7	(3)
j beli kamen uubezni - verderber	(8)
i 2emua, hvala ti - rupar	(6)
i gorenjci	(7)
i- .vubezen ni le beseda'-'2x:ic	§
« Naše voščilo - ptujskih 5 in sestri potrč	(4)
10	jEŽAVEVHRIBIH-KLINC	(10)
JASMIN-SPOMIN	(1)
Poll^.1®? domaćih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
•^"edeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
b'la je sreda - don mentoni blues band
strah me da te volim - hari mata hari
l'm gonna miss you - c. c. catch
Predlogi za lestvico domačih melodij:
godec-nageu
kjer so zelena poua- brodniki
poletne sanje - mariborski kvintet
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec-
lestvica domačih melodij -
izvajalec_
irre in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Irena Poznič, Cesta na Dobrovo 55, Celje
T—^tAntnh Valtiniska C. S^Žalec
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
MERX - KMETIJSKA ZADRUGA
LAŠKO, p.o.
Kidričeva 2
ponovno razpisuje
po sklepu zadružnega sveta
dela in naloge
1.	vodja finančno računovodske
službe
2.	vodja enote Transport
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zako-
nom, izpolnjevati še naslednje:
Pod 1)
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske
smeri
-	da imajo 3-letne ustrezne delovne izkušnje.
Pod 2)
-	da imajo srednjo izobrazbo strojne ali prometne
smeri
-	da imajo 5-letne ustrezne delovne izkušnje.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Kmetijska
zadruga Laško, Kidričeva 2, z oznako »za razpisno
komisijo«.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO
PODJETJE ERA
TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVUA
prosta dela in naloge za
nedoločen čas
terenska prodaja
pri poslovni enoti Ceije - P. C. Vino, Šmartno ob
Pak\
Kandidati morajo poleg splošnih - z zakonom dolo-
čenih pogojev - izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo srednješolsko izobrazbo ali so VK delavci
trgovske ali komercialne smeri (zaključena V. stop-
nja strokovne izobrazbe)
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na komercialnem
področju
-	vozniško dovoljenje B kategorije
-	poznavanje nabavno-prodajnih nalog
-	smisel za delo z ljudmi
-	zaželeno je, da imajo kandidati lastno osebno
vozilo.
Poskusno delo je 60 dni.
Delavec ima stimulativni osebni dohodek.
Kandidati pošljite pisne prijave ter dokazila o izpol-
njevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov:
Trgovsko in proizvodno podjetje ERA, Titovo Vele-
nje, Prešernova 10 - Kadrovska služba.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
CESTNO PODJETJE CELJE
komisija za delovna razmerja in izobraževanje
podjetja
1.	VABI K SODELOVANJU KANDIDATE, ki so
pripravljeni sprejeti v času sezone od junija do
septembra dodatno zaposlitev za opravljanje del in
nalog
-	KUHARICE
-	POMOŽNE KUHARICE
v počitniškem domu podjetja v ČIŽIČIH na otoku
KRKU.
Delo lahko opravljate kot priložnostno zaposlitev po
pogodbi ali s sklenitvijo delovnega razmerja za dolo-
čen čas z možnostjo za nedoločen čas v obratu
družbene prehrane.
2.	OBJAVUA
TEHNOLOŠKA DELA v obratu AK
Pogoji:
-	VI. ali V. st. izobrazbe smeri kemijska tehnologija
-	9 oziroma 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	poznavanje Uela c računalnikom
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na
naslov: ZCP, CESTNO PODJETJE CEUE, Lava 42.
Celje, Kadrovska služba.
24. STRAN - 26. APRIL 1990
ZARAZVEDfc
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le^
vilne rešitve, ki bodo v naše urj
štvo prispele do ponedeljka, 7 ^
1990 do 9. ure dopoldan. Rešene i
žanke lahko prinesete tudi osebno
vhodnih vratih je poštni nabirajl
Na kuverto obvezno napišite^
GRADNA KRIŽANKA in svoj J
naslov.
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: VALENTIN, OZIM
TERARNI, OLGA, ZGODOViNi
ALS, F.K., NE, SERVITUT ij
TANK, SCALA, LADJA, fil
HČERKA, ENRICO CARn^
AURA, SCIMEK, PALISANDER i
ČINA, AKAN, HAASE.
Izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: Url
Kodrič, Cesta na Roglo 47,
Zreče.
2.	nagrado 50 din prejme: Bože
Arzenšek, Pešnica 12, 63230 Šentju
3 nagrade po 30 din pa prejme
Babara Torkar, Gornji grad 11, Got
grad; Lucija Kuzman, Vitanje
63205 Vitanje in Jože Glušič, Vrbje7(
63310 Žalec.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Odstotki
Celjske trgovine se
med seboj razlikujejo ne
le po imenih, ampak po
tem, koliko odstotkov
popusta dajejo. Po po-
strežbi pa so si kar
enake.
To bi bilo povsod tre-
ba za nekaj odstotkov
dvigniti.
Sile zdaj so razdeljene,
na mestu svojem je, ki naj bi bil,
programe vse že narejene
sedaj bi naj vsak izpolnil.
Upajmo, da se ne izkaže,
kar znak je starih in edinih bil,
da ob volitvah vsak po malem laže,
da ima le na ustih, kaj da bo storil.
Razlika
Med prejšnjimi in se-
danjimi volitvami so res
velike razlike. Včasih so
imeli volilni odbori in vo-
lilne komisije po sklepu
volilnega časa polne mi-
ze jedače in pijače.
Zdaj pa volilnih lističev.
Ml SMO VOLILI IN IZVOLILI - ZDAJ IZVOLITE?
Obnova celjske Obnove žal ni uspela -
večina delavcev je na cesto letela;
baje se na vrhu za to krivda bi našla:
pisarniška moč se preveč je razrasla!
Sprememba
v Rogaški Slatini so odprli še eno zanimivo raz-
stavo: zgodovino kmetijstva na grafičnih listih.
Morda bo to zanimivo pogledati, saj nam zdaj
namesto črnobelega vsi obetajo rožnat položaj
kmetijstva.
Zeleno
Ob tem ko imajo zele-
ni v različnih krajih raz-
lične uspehe, so letos
vsaj pri nečem v mnogih
krajih uspeli.
Vse bolj slavimo zele-
nega Jurija!
Bodice
strokovnjaki trdijo,
da je troja bila na ju-
goslovanskem ozem-
lju - ali je zato v poli-
tiki toliko »trojan-
skih konjev«?
Človek človeku - poli-
tična opoziciia.
Kameleone bi mink I
volja do življenja, če
bi se zavedali - kakš-
no konkurenco imajo
v politikih.
Še čudno, da kdo od
odgovornih ne zahte-
va za gradove v obla-
kih - nagrado za arhi-
tektonsko umetnost.
MARJAN BRADAČ
Toda le kaj bo odmrznjeno prej: plače ali cene?!
HOROSKOP
•	OVEN_
Ona: Malo se ozrl po svoji družbi in k^j hitro boš
opazila, da si dobila novega oboževalca. Edino kar
ti lahko nagaja je ,nevošč]jivost' tvojih prijateljic,
ki pa ga nikar ne vzemi popolnoma resno.
On: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Tvoji
načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potreb-
no še k^ več kot pa samo dobra volja. Prijatelj ti bo
ponudil finančno pomoč o kateri se izplača po-
drobneje razmisliti.
•	BIK_
Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življe-
nje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi
preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot
si si že pred časom začrtala. Ponujeno ponudbo pa
kar sprejmi.
On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici
pa pošteno prehitevaš dogodke. Preko vikenda se
ti obeta prijetno presenečenje, najverejetneje po-
vezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal pres-
neto dobro idejo.
•	DVOJČEK__
Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te
bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela
boš na nepredvidene težave in jih uspešno odstra-
nila, tako da ti hn nnt Hn ^.'bo -— ja^Av/ u».
On: Bil boš potrt, ss(j ti bo ljubosunye pustilo
globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega
bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslov-
nem življeiiju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj
nnclcrhfl
•	RAK
Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da
si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo
nepričakovana priložnost, ki pa sejo boš kar neka-
ko bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri.
On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nika-
kršnega zanemaipanja tvojih obveznosti. Poglej
malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto prilož-
nosti. Čaka te presenečei\je v zvezi z ljubeznijo.
•	LEV
Ona: Svoj prosti čas boš posvetila svojemu ko-
njičku in zato nekoliko zanemarila svoje prijatelje,
predvsem pa svojega partnerja, ki ti bo to le stežka
odpustil. Koristilo bi vama krajše potovanje v tu-
jino.
On: Le kje je tista tvoja sigurnost in prepričanje
v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi
več tako popularen kot pa si bil navajen v preteklo-
sti. Toda romantičen večer ti bo vse to v veliki meri
nadoknadil.
•	DEVICA
Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih spre-
memb, pa se boš vendarle morala prilagoditi novo
SS^^i^^aiilT^reS^/ia^i^j^Š	p/vi po-
gled presneto vara.
On: Skušaj razumeti, da obs^^jo stvari, preko
katerih ne moreš in se sprijazni z dejstvi. Potrebu-
ješ počitek, zato se neh^ naprezati in si raje privoš-
či kratek oddih preko vikenda. Seveda v družbi...
•	TEHTNICA
Ona: Vse se lahko obrne še veliko bolje, kot pa so
tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijet-
nem popivaryu s prijateljicami boš spoznala osebo,
ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila.
On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V pri-
hodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne
avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le
tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete na-
sprotnega spola.
•	ŠKORPIJON
Ona: Končno ti je uspelo: pričela si se zavedati
sama sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samoza-
upanje ti lahko le koristi, s^j se ti obeta precejšiije
napredovanje, tako v poslovnem kot tudi privat-
nem življenju.
On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi
kakšni izmed partnerjevih muh. Vsekakor bi to
bila precejšnja osvežitev v vrinem odnosu, ki tre-
nutno prihaja v še eno izmed majhnih kriz, ki pa
lahko kaj hitro prerasejo v velike probleme.
•	STRELEC
Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se
v trenutni novi družbi kaj težko
ni ničesar dovolj dobro in
pokvarjeno obenem.
On: O mnogočem si imel prav. toda sedaj pač ni
čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko
stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti
vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti
pozneje mogoče sploh ne bo všeč.
•	KOZOROG
Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in po"^
nekega prijateljstva, ampak živi raje tako,
narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni
nje, te samo podžiga v prizadevarijih, da bi činV
dosegla svoj cilj.
On: Vse prevečkrat si zadajaš skor^-nerno^
naloge, pozneje pa se zaradi tega predelaš
holiji. v prihodnjem obdobju se raje posveti i*
nim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasU*
ne tudi tebi.	
•	VODNAR
Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu i"'
skušala boš vse, le da bi mu to z isto mero "
vrnila. Vse skupaj se lahko k^ hitro sprevrže^
dit spopad mišlenj in interesov, kar se lahko
tako dobro kot tudi slabo.	^
On: s prijateljico se boš imenitno zabaval'"^
hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v
nejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posve^^
svojim obveznostim, s^ bo drugače vlak odp''
brez tebe.	^
•	RIBA
Ona: Prihajaš v obdobje popoljis. A^ri^^
mernj^-šteče. To se bo pokazalo W J
tvojem izgledu ter razpoloženju in keu hitro
rezultati tudi drugje.	m
On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na
poti in da je še vse pred tabo. Nekdo ti ji
nekdanjo uslugo in ti s tem veliko pomag^^
trebno pa bo še veliko dela, preden se bodo
kazati pravi rezultati.____^
NASVETI
26. april 1b90 - stran 25
PBAVNA posvetovalnica i
jfpraSanje
n/fpseca januarja 1989 sem
no zbolel. Novembra 1989
^ bila priznana invalid-
prve kategorije. Ker
imel še ves redni letni
Sust za leto 1989, sem ga
'^ Kp] takoj koristiti, izkori-
PS oa sem ga dne 16.1.1990,
^lar sem takoj 17. 1. 1990
"^^el koristiti redni letni do-
Pjst za leto 1990, pri tem pa
P jjj se dogovoril s socialno
felavko in tžonico v DO, da
I i bom izkoristil do konca,
f do 28. 2. 1990, nakar naj bi
I Sil invalidsko upokojen,
"'i^o sem dobil dne 15. 2.
1990 izplačilo nadomestila
osebnega dohodka za redni
letni dopust, sem ugotovil,
ia sem pri izplačilu pri-
Icrajšan.
po posvetovanju s social-
no delavko in tajnico sta mi
ti dve sporočili, da sem bil že
jne 19. 1. 1990 invalidsko
upokojen, tako da sem dobil
jamo za dva dni izplačano
nadomestilo osebnega do-
liodka za redni letni dopust,
(jlede na to, da je invahdni-
na nižja od mojega osebnega
dohodka me zanima, ali sem
2^onito ali nezakonito pri-
lirajšan.
Odgovor
Ker ste bih dne 19. 1. 1990
invalidsko upokojeni, je raz-
umljivo, da vam je prenehalo
delovno razmerje, s tem pa
tudi vse pravice iz delovnega
razmerja, vključno s pravico
do osebnega dohodka (oz.
pravico do nadomestila
osebnega dohodka za redni
letni dopust, ker ste bili na
rednem letnem dopustu).
Glede na to ni mogoče govo-
riti, da bi bili kakorkoh pri-
krajšani, s£o je razlika v viši-
ni osebenga dohodka in »in-
validnine« tako zakonsko
urejena.
Očitno vas moti le to, da
ste bili upokojeni še preden
ste uspeli do konca izkoristi-
ti redni letni dopust, ter bi
tako prejemali nadomestilo
osebnega dohodka za redni
letni dopust do 28. 2. 1990.
Dejstvo, da ste bili upokoje-
ni že dne 19. 1. 1990 pa ni
mogoče presojati s stališča
zakonitosti ali nezakonitosti
določenega ukrepa.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašaja za pravno po-
svetovalnico na naslov: Trg
V. kongresa 3a, Celje in
vprašanju priložijo kupon
za posvetovalnico.
PRAVNA
POSVETOVALNICA
recept tedna
Ribje mlade
Potrebujemo: 800 g ohrovta, žličko soli, 800 g ribljih Hle-
iev,sok pol limone, 4 žlice kisle smetane, 2 jajci, pol žličke
sveže zmletega belega popra, 2 žlici gorčice, pol žličke
posušene bazilike, 2 žlici olivnega olja, 1/81 belega vina,
miroče juhe.
OArovt očistimo in 10 minut blanširamo v slanem kropu.
Ribje fileje speremo, odstranimo koščice, jih zrežemo na
mjhne koščke, zmešamo z limoninim sokom, kislo sme-
tano in j£yci, začinimo s poprom in gorčico, posolimo ter
Jffliksamo. Baziliko zmanemo in z njo začinimo nadev. Od
ohrovtove glave odrežemo 16 velikih listov, jim odstranimo
debele osredne žile, tako da dobimo lepe zelene ploskve.
Liste obložimo z nadevom, jih na obeh straneh zavihamo
navznoter, zvijemo v rulade, povežemo z nitko in po obeh
straneh opečemo v 1 žlici olja. Preostalo gorčico zmešamo
zvinom in polijemo po ruladah. Dušimo v pokriti posodi pol
Vmes zalivamo z zelenjavno juho. Preostali ohrovt zre-
žemo na trakove in jih zdušimo na olju ter dobro začinimo
? strtim česnom, posolimo ter uporabimo kot prilogo h rib-
jim ruladam.
zdravilne rastline .
Vražji krempelj
Vražji krempelj (Harpagophytum procumbens
- Burch - DC) je zdravilna rastlina iz majhne družine
pedalijak, ki obsega približno 16 rodov s 50 vrstami.
Sem spadajo enoletna in trajna zelišča, ki so doma
predvsem v tropski Aziji in Afriki. Pogosto rastejo
blizu morja ali v puščavah.
Vražji krempelj raste v puščavskih področjih Južne
Afrike, v pučavi Kalahari. V zemlji ima veliko, gomo-
ljasto odebeljeno korenino, iz katere poženejo vsako
leto na začetku deževne dobe novi poganjki, ki so
podobni krompirjevim gomoljem. Samo ti mladi
poganjki, kijih izkopljejo iz peska do 2 metra globoko,
vsebujejo zdravilne snovi. Iz korenine poženejo
poganjki z nasprotnimi in v zgornjem delu spiralasto
nameščenimi listi. V zalistjih ^e odpro živo rdeči cve-
tovi. Iz njih se razvijejo plodovi, ki kmalu polesenijo in
dobijo dolge razvejane kaveljčke, opremljene
z zazobki. S temi svojevrstno oblikovanimi in ostrimi
kaveljčki se plodovi radi zataknejo v kožuh živali, ki
jih nato raznašego naokoh. Včasih prispejo z uvoženo
volno v Evropo tudi plodovi te rastUne. Pri vražjem
kremplju nabirajo gomoljaste korenine tedćO, ko rast-
lina odcveti. Gomoljaste korenine so do 6 cm debele in
20 cm dolge, pokrite z svetlo do rdečkastorjavo skorjo.
Gomoljaste korenine vsebujejo iridoide, med kate-
rimi je najpomembnejši iridoidni glikozid harpakozid,
nato ester cimetove kishne, procumbid, harpagid in
prosto cimetovo kislino. 70% celotne korenine pred-
stavljajo vodotopne snovi, kot so stahioza, rafinoza
ssiharoza in glukoza. V korenini so še maščobe, steroli,
voski, grenčine itd.
Južnoafriški vrači uporabljajo vražji krempelj za
zdravljenje težav v žolčniku, jetrih, ledvicah in
mehurju. V Evropi pa so znanstveniki ugotoviU, da
imajo izvlečki analgetični, protivnetni in protiartritični
učinek. Nsgvažnejše delovanje je na artroze, to je dege-
nerativna obolenja sklepov v starejših letih, pa se že
kažejo tudi pri ml^ših ljudeh kot posledica povečane
obremenitve in izrabe sklepov. Najbolj prizadeti so
kolenski sklepi. Pripravke iz vražjega kremplja
dobimo ponekod tudi v injekcijah. Drugače pa deluje
grenek iridoghkozid kot stomahik in je prevretek iz
korenine vražjega kremplja močan amara tonik. Razi-
skave so potrdile da večdnevno pitje čaja iz teh kore--
nin olajša bolezenske spremembe v tankem črevesju,
ki nastanejo zaradi motenj v izločanju žolča. To se
pokaže tudi v zmanjšanju bilirubina v serumu, ki je
povečan pri vnetju trebušne slinavke in jeter. Pitje
tega čaja zdravi vneto črevesno sluznico. Ljudsko
zdravilstvo južnoafriških prebivalcev uporablja vražji
krempe^ pri prebavnih motnjah kot zelo grenek tonik,
za zdravljenje krvnih obolenj, kot zdravilo proti vro-
čini, bolečinam in težavah pri nosečnosti. V Evropi pa
ljudsko zdravilstvo priporoča Č£U pri presnovnih teža-
vah, artritisu, jetrnih, žolčnih in ledvičnih težavah, pri
alergijah in splošnih starostnih pojavih.
Za čaj vzamemo 4,5 g drobno narezane korenine in jo
preUjemo s 300 g vrele vode in pustimo 8 ur pokrito pri
sobni temperaturi. Nato precedimo in grenko tekočino
razdelimo na tri dele, ki jih popijemo zjutraj, opoldne
in zvečer pred jedjo. Za zdravljenje artroze moramo
piti ta č^ nekaj tednov. Ker nekateri tega čaja ne
prenaŠEoo dobro, mu lahko dodamo poprovo meto in
kamilice. Vražji krempelj se pri nas ne dobi, drugje pa
„ pod imenom HARPAGO.
za ljubitelje malih živali
Trakuljavost
(j'^'^ščati črevesni zajedalci
"fakulje) so pri pseh pogosti.
Njihova velikost (dolžina) je
^'^na (od nekaj milimetrov
nek^ metrov). Ti z^edalci
kradejo hrano. Pes lahko
shujša, kljub dobremu
wUtu (pregovor - »suh, kot,
imaš trakuljo«, je točen).
Jo5n	(dolžina tudi
^ <iOm) je vedno samo ena, s^
irakulja ne prenese konku-
jgT® iste vrste. Malih trakulj
anko v enem psu tudi nek^
psa lahko najde
dele velike trakulje ah pa
t)., trakulje na površini
osjega blata ali na dlakah
Ci luknje. Členki tra-
pJ so slonokoščene barve,
tudi u^"® oblike in dostikrat
f^j,' gibljivi (polni so trakulj-
Mala trakulja (ca
(b.t"^ pa ima koničast izgled
Pregf® seme). Mikroskopski
sljiv t ^^^^^ ^^ vedno zane-
ben 'a, lahko zgodi, da no-
trie^ '^'^ek ni razpadel v sa-
dei 2 f r^vesju, ampak je izpa-
Vaf^	vred v travo (ne-
hali u®^ okužb otrok na zeleni-
otrooi''^.^ spreh^ajo psi in
trak^,..ipajo). Zdravila proti
"^j^kci-	zadnji čas tudi
'^'"^dvs	vedno uspešna,
lih trat T P" zdravljenju ma-
la cieb, saj najboljša zdravi-
'^Jejo do 93% učinkovito-
sti. Važno je ponavljarye
zdravljenja. Tudi pri trakuljah
delujejo zdravila samo na
odrasle (spolno zrele) osebke.
Posebno pozornost bi rad
posvetil razvoju male trakulje
(ehinokoka). Vmesni gostitelji
te trakulje (njen razvojni ci-
klus) so poleg domačih še div-
je živali in človek, n^bolj po-
gosto pa domač prašič. Vode-
na buljavost jeter ali pljuč do-
mačega prašiča ni nič drugega
kot razvojna oblika te trakulje.
V vodnem mehurju se nah^a
na stotine zametkov mladih
trakulj. Če tak mehur poje pes
ali lisica, se v njih razvije odra-
sla trakulja. Tudi v človeku se
lahko iz jajčec (infestacija člo-
veka) razvije podoben mehur,
ki pa je lahko z ozirom na loka-
cijo razvoja (možgani, pljuča,
jetra) tudi usoden. Diagnoza
pri človeku je težka. V kolikor
zdravnik posumi na tak me-
hur, lahko dokončno diagnozo
ugotovi samo preko krvi ali
alergičnega preiskusa na koži,
to pa je izvedljivo smo v speci-
aliziranih ištitucijah (Zagreb).
Te nadloge ni malo in je celo
v porastu. Za preprečevanje te
zajedalske boleznijo pomemb-
na osveščenost lastnikov psov
in osveščenost rejcev prašičev.
Blato trakuljavega psa in me-
hurjaste notranje organe do-
mačih živali (jetra, pljuča) bi
morali praviloma zažigati.
JANEZ ČRNEJ
MAMICA, KUPI Ml PSA
Piše FRANC CESTNIK
Foksterler
Foksterierje so vzgojili v Angliji. Med lastniki psov so zelo
priljubljeni, ker so prisrčni in igrivi. Ponavadi imajo fokste-
rierji svetel kožuh z rjavimi ali sivimi lisami, dlako pa im£yo
kratko in malce skodrano. Ker fosterier potrebuje vehko
gibanja, ga priporočam tistim, ki imago radi dolge sprehode.
Ker je zelo bister, foksterier hitro spozna, kakšnen je njegov
gospodar. Če se z njim ne razume, postane pes popadljiv in
živčen, pogosto pa postane takšen če nima dovolj gibanja.
mODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA ARČAN-CAH
čez dva dni, v soboto 28.
marca, bomo v javnem žre-
banju pred mikrofoni radia
Celje spet izbrali novega do-
bitnika modnega, unikatne-
ga, ročno pletenega pulover-
ja Vlaste Arčan-Cah.
Zapišimo še to, da se ta
mesec za nagrado poteguje
nekaj manj kot 40 bralk in
bralcev (prešteli smo jih
v ponedeljek), ki so v naše
uredništvo poslali skupaj
z modnimi vprašanji tudi iz-
polnjene nagradne kupone.
Kot smo že nekajkrat zapisa-
li, v naši rubriki ne upošteva-
mo tistih kuponov, ki prispe-
jo v uredništvo brez modnih
vprašanj, doslej pa je bilo
takšnih približno tretjina.
Za konec pa še povabilo
vsem tistim, ki boste v sobo-
to poslušali naš modni kle-
pet v Opoldanski mavrici
Radia Celje - Vlasta Arčan-
Cah bo odgovarjala, seveda
na preprostejša vprašanja,
tudi preko naših radijskih
valov.	Uredništvo
Če niste vitki
VPRAŠANJE:
Ana iz Podčetrtka, Marin-
ka iz Celja, Anica iz Laškega
in bralka pod šifro »Goja«,
imajo podobne težave. Ne-
srečen višek kilogramov! Za-
nima jih, kaj obleči, da bodo
videti vitkejše.
ODGOVOR:
Predvsem ne čakajte z ob-
novo garderobe do takrat, ko
nameravate shujšati, k^jti iz
prakse vemo, da je takšno
načrtovanje po navadi uto-
pija.
Ko se odločate za enega ali
več kosov nove garderobe,
se opredelite za eno, največ
dve osnovni barvi, kar bo
omogočilo več kombinacij.
Tkanine ne smejo biti svetle-
čega, moher in preveč polne-
ga tkanja, kajti takšne samo
še dodajajo centimetre. Tem-
nejše, enobarvne tkanine po-
stavo vizuelno podaljšajo in
zožijo, še posebno, če imajo
droben vzorec v obliki nav-
pičnih črt.
Za vas je najpomembnejše
oblačilo blazer, ki naj bo
daljši, z rahlo poudarjenimi
rameni, ravnega ah v pasu
diskretno obhkovanega kro-
ja. Bolje vam bo pristajal, če
boste nosile odpetega, če pa
je v skladnem tonu s krilom,
še toliko bolje. Tudi hlačno
krilo si pod takšen blazer
lahko oblečete.
Poleg klasične črno-bele
kombinacije, so zelo lepe
olivno zelena-rjava, sivo-
temno rdeča in oker-temno
modra.
Krila segajo, ne glede na
modo, do sredine meč, lahko
celo do členkov, so ravnih ali
zvonastih linij, če ste dovolj
visoke.
Anici, ki je še zelo mlada in
bi kljub višku kilogramov
rada nosila hlače, predlagam
zanimivo rešitev - tričetrtin-
sko jopico trapezastega kro-
ja, imenovano paletč, ki je
letos zelo modna. Tudi po-
daljšana tunika, ki ji poleti
odrežemo rokave, bo prikrila
vse nepravilnosti na postavi.
Če nimate premočnih nog,
lahko spodaj oblečete ozke
hlače v enakem vzorcu
z bluzo.
Kupon
za modni nasvet
Ime In priimek: ...................................
Točen naslov: .....................................
Starost:.............................Višina:....
Teža:.......................Konfekcijska št.
Barva las: .........................Barva oči:
Najljubše barve: ................................
26. stran - 26. april 1990
radijski in televizijski spn
RADIJSKE KUMARICE
Piše:
Nada Kumer
Kam Je izginil
gospod Kiliian
Ko so naši pradedje snova-
li pregovore, še niso poznali
radia. To je povsem očitno.
Sicer bi namesto rekla »V
mlinu se dvakrat pove« goto-
vo iznašli drugega: »Na ra-
diu se dvakrat pove.«
Če za kaj, potem za radio
gotovo velja, da »enkrat ni
nobenkrat«. Zvesti poslušal-
ci vseh radijskih postaj po
svetu vedo, da so (vsaj najpo-
membnejše informacije po-
sredovane večkrat, včasih
celo zelo velikokrat. Novi-
narske informacije se sicer
največkrat v enem dnevu iz-
trošijo, zato pa je nenehno
ponavljanje toliko bolj očit-
no pri reklamnih sporočilih.
Tudi -ta so v svojem bistvu
informacije, čeprav jih veči-
na poslušalcev zazna kot
nujno zlo vseh medijev.
Skratka: nedvomno je, da
frekvenca ponavljanj nekega
sporočila povečuje njegov
učinek. To sicer velja za vse
. medije, za radio pa je še po-
sebej pomembno. Razumlji-
vo: radio je za večino poslu-
šalcev zvočna kulisa pri nji-
hovih vsakdanjih opravilih.
Medtem ko sedemo pred te-
levizor ob točno določenih
oddajah ali vzamemo časo-
pis v roke, ko imamo čas, da
ga bomo prebrali, radio le
redko poslušamo z izrecnim
namenom. Torej nas mora
radio prisiliti, da slišimo ti-
sto, kar nam želi sporočiti.
Seveda še tako učinkovita
in ne vem kolikokrat ponov-
ljena sporočila niso nobeno
jamstvo, da bodo naletela na
prava ušesa. Lahko pa se
zgodi, da eno samo drobno
sporočilce po naključju nale-
ti prav na neverjeten odziv.
Pred dnevi smo na radiu pre-
brali iz nekega almanaha po-
brano notico - namreč, da se
je gospod Kilhan mlajši, si-
cer krotilec levov v nekem
ameriškem cirkusu, poročil
v kletki sredi svojih ljublje-
nih zverinic. Tisti hip, ko
smo to prebirali, je neka go-
spa v bolnišnici čakala na
odvzem krvi. Verjetnost, da
bo to sporočilce, ki ga sicer
ne moremo šteti med kakšne
pomembne informacije, do-
segla prav njeno uho, je bila
dokaj pičla. Vendar se je
prav to zgodilo. Gospa je
v hipu pozabila na kri in svo-
je zdravje in prihitela v naš
studio. »Za mojega moža
gre!«
»Prosim?«
»No, tisti gospod Kiliian,
ki se je poročil, to je gotovo
sin mojega moža. Prepričana
sem, da je. Mož je sicer pred
35 leti pobrisal v tujino. Od-
tlej ničesar ne vem o njem.«
Zal nismo mogli nič poma-
gati. Informacija je pač zra-
sla na tujem zeljniku, mi
smo jo nič hudega sluteč
prenesli zgolj kot zanimi-
vost, ne da bi pričakovali ka-
keršenkoli učinek. Da je iz-
zvala prav domnevno ženo
Killianovega očeta in to še
povsem na drugem koncu
sveta, je res neverjetno nak-
ljučje.
Dogodek pa je prej ko slej
izjemen. Dosti več je takšnih
primerov ko poslušalci pre-
sUšijo tisto, kar bi morali sli-
šati, zaradi česar prihaja do
takšnih ali drugačnih nespo-
razumov. Najbolj, seveda ta-
krat, ko preslišijo le del spo-
ročila, zaradi česar lahko ce-
lota dobi popolnoma druga-
čen pomen. Tako se, denimo
zgodi, da pride kakšen po-
slušalec namesto po primež
za vrtalni stroj kar po vrtalni
stroj, češ da si ga je prislužil
v nagradni uganki.
Sicer pa v veliko primerih,
kar slišanja in poslušanja ti-
če, radio ni nič izjemnega.
Tako je kot v vsakdanjem
življenju: tisti, ki noče slišati,
ne shši, pa če mu tudi sto-
krat poveš.
RADIO CELJE
Četrtek, 26, 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Akcija ZA
ANIČNE OČI, 10.00 Poročila, 10.15 Jezikovni koti-
ček, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00
Zaključek.
Petek, 27. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov moza-
ik, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica,
12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam da-
nes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek.
Sobota, 28.4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z va-
mi, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (pre-
nos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Nedelja, 29. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila,
10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska
oddaja, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 30. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska ma-
vrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za
najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Črta
pod volitvami 90,17.00 Kronika, 17.30 Odprto z vi-
olinskim ključem - lestvica domačih melodij,
19.00 Zaključek.
Torek, 1. 5.: NI ODDAJE!
Sreda, 2. 5.; NI ODDAJE!
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00,
ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW
frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV
frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 26. 4.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30
Reklame, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ),
14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna
glasba. Reklame, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, Pogovor v živo (stari običaji. Ljudska
pesem itd.), 17.00 Poročila, obvestila, Lestvica
šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek sporeda.
Petek, 27. 4.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30
Reklame, 13.00 Danes do 13-tih, Nove in stare
glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in
glasovi. Reklame, Mladi za mlade, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), Moč glasbe, V dvoje,
17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka,
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 28. 4.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30
Reklame, 13.00 Danes do 13-tih, (prenos RLJ),
obvestila, reklame, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, Naveti za delo na vrtu in v sadovnjaku
ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Mar-
janca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 29. 4.: 8.00 Napoved sporeda, vreme,
obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poroči-
la, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubri-
ka iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo.
Ponedeljek, 30. 4.: 12.00 Napoved sporeda,
12.30 Reklame, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RLJ), 14.00 Novice, obvestila. Šport, 15.30 Dogod-
ki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. Šport, 18.00 Danes se
vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek sporeda.
Torek, 1. 5.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 Re-
klame, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00
Novice, obvestila. Kultura, 15.30 Dogodki in od-
mevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo. Turizem, Kultura, 17.00 Poročila,
obvestila. Turizem, Kultura, 18.00 Danes se vam
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zak-
ljuček.
Sreda, 2. 5.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 Re-
klame, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00
Novice, obvestila, reklame, 15.30 Dogodki in od-
mevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna odda-
ja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zak-
ljuček.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz,
ob nedeljah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem
območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Petek, 27. 4.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljub-
ljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za ko-
nec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30
V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški
študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 29. 4.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od
Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 12.30
Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldan-
skega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 30. 4.: 15.00 Začetek sporeda;
15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in
odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z doma-
čimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu
Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia
Velenje.
Sreda, 2. 5.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Praznično popoldne na
Radiu Velenje.
Sobota,
28. april_
LJUBLJANA I
8.05-1.05 TELETEKST RTV UUBUA-
NA; 8.20 VIDEO STRANI; 8.30 IZBOR
TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE,
7. LEKCIJA; 8.55 SPORED ZA OTRO-
KE IN MLADE; 9.00 RADOVEDNI TA-
ČEK: LADJA; 9.10 LONČEK, KUHAJ:
KROMPIRJEVI HLEBČKI; 9.25 ZBIS:
M.Golar: OKROGLE O VERŽENCIH;
9.35 CICIBAN, DOBER DAN; NA
SPREHODU; 9.50 F.Puntar: KU-KU:
JEZIKAVI ČEVEU, lutkovna Igrica, 9/
13; 10.05 MITI IN LEGENDE ISLAM-
SKIH UUDSTEV: PROPAD RODBINE
BARMAKOV, 13. zadnji del serije TV
Beograd; 10.20 OVČAR HOBO, ameri-
ška nanizanka, 6/13; 10.45 POGLEDI;
DEŽNIKI IN SONČNIKI SKOZI ČAS;
11.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 17. odda-
ja; 11.55 VEČERNI GOST; 12.40 OČI
KRITIKE; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40
EVROSONG, zabavnoglasbena odda-
ja TV Zagreb; 14.25 CIKLUS FILMOV
VValta Disneya: DRUŽINA ROBINSON,
ameriški film; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 RI-
SANKA; 16.55 PREDSTAVITEV DRU-
GEGA DELA POPEVK ZA PESEM
EVROVIZIJE '90; 17.40 P.D.James:
POKRIJTE JI OBRAZ, angleška nada-
ljevanka, 2/6: 18.30 EP VIDEO STRA-
NI; 18.35 VAS ZELENJAVNI VRT, IZO-
BRAŽEVALNA SERIJA, 3/8; 19.05 RI-
SANKA; 19.15 EPP; 19.17 TV OKNO;
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 UTRIP; 20.14 EPP;
20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 KOLO
SREČE; 22.05 TV DNEVNIK 3. VRE-
ME; 22.25 J.Gould: GREHI, ameriška
nadaljevanka, 2/7; 23.10 EP VIDEO
STRANI; 23.15 ČAS UUBEZNI, ameri-
ški film; 0.55 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.25 KAKO BITI
SKUPAJ, oddaja TV Zagreb; 17.55
ZRENJANIN: ROKOMET (M) ZA PO-
KAL IHF - PROLETER: DUKLA, pre-
nos, reporter: Marjan Fortin; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.10 SIVI TJULENJI, šved-
ski kratki film; 20.30 MARIBOR: NAŠA
PESEM '90, prenos; 21.45 FILMSKE
USPEŠNICE, METEOR, ameriški film;
23.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 1.30)
ZAGREB i
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR IZO-
BRAŽEVALNEGA PROGRAMA; 9.00
NAREDI SAM; 9.15 ZGODBE IZ MU-
ZEJA; 9.30 RENESANČNO KIPAR-
STVO NA HRVAŠKEM; 10.00 NEMŠ-
ČINA, 22. LEKCIJA; 10.35 ČEBELICA
MAJA. risana serija; 11.00 SA 1, IN-
FORMATIVNO ZABAVNA ODDAJA,
SAGA O FORSVTIH, angleška nada-
ljevanka; 13.00 TV DRUŽINSKI MAGA-
ZIN; 14.30 REZERVIRAN ČAS; 14.55
CIKLUS BAJKE: ZLATOLASKA, ameri-
ški TV film; 15.45 KRITIČNA TOČKA;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 NARODNA
GLASBA; 17.15 SEDMI ČUT, ODDAJA
O PROMETU; 17.25 MAČEK POD ČE-
LADO, ponovitev TV nadaljevanke;
18.30 TELEOBJEKTIV, dokumentarna
oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.15 ALF, ameriška na-
nizanka; 20.50 ORIONOV PAS, norve-
ški film; 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.35
ŠPORTNA SOBOTA; 22.55 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 23.00 NOČ Z VA-
MI, DINASTIJA, ameriška nadaljevan-
ka, MURPHVJEV ZAKON, ameriška
nanizanka; 0.00 POROČILA
ZAGREB II
9.40 TEST; 9.55 TV KOLEDAR; 10.05
SVET TIŠINE; 10.50 Kruševo: POKOP
POSMRTNIH OSTANKOV NIKOLE KA-
REVA; 12.00 NOČ Z VAMI; 14.05 MO-
DRI PETER, predstava za otroke;
15.05 KAKO BITI SKUPAJ; 15.30
ŠPORTNO POPOLDNE; 17.55 Roko-
met: PROLETER - DUKLA; 19.30
DNEVNIK; 20.00 UTRIP; 20.15 GLAS-
BENI VEČER; 21.45 POROČILA; 21.50
TV FEUTON; 22.35 ELIZABETIN
DVOR, 3/6 del
KOPER
10.00 RAZISKOVALNA BAZA, ponovi-
tev posebne oddaje; 11.30 FISH EYE,
ponovitev; 12.00 TENIS, Country Club
Montecarlo: ATP turnir, neposredni
prenos; 17.45 SUPERCROSS; 18.45
TV NOVICE; 19.00 PLAV OFF, oddaja
o košarki, odbojki, rugbyju vaterpolu
in hokeju; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00
NOGOMET, špansko prvenstvo: Atle-
tico Madrid - Real Madrid, neposred-
ni prenos; 21.50 TV NOVICE; 22.00
TENIS, Country Club Montecarlo: ATP
Turnir, ponovitev
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
— SUŽENJELASTNIKOVA HČI, pono-
vitev 121. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE- 10.00 FRANCOŠČINA;
10.30 RUŠČINA; 11.00 DEDIŠČINA
GULDENBURGOVIH, Tuja dežela;
11.45 SPEKTRUM, ponovitev; 12.40
JOUR FIXE, Dediščina revolucije, po-
novitev; 13.50 Ml; 14.20 RAJI ŽIVALI,
V deželi losov; 14.40 VENERA NA
OBALI ameriški film; 16.00 OTROŠKI
VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.05 COUNTDOVVN, Oddajo o okolju
za mlade ljudi; 17.30 DEGRASSI JUNI-
OR HIGH, Lepa razlika; 18.00 KRE-
POSTNEŽI, nravstvena podoba malih
kmetov; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJA-
NOV, odgovarja župnik Josef Moos-
brugger; 18.30 NOGOMET; 19.00
DVAKRAT SEDEM, pregled programa
za prihodnji teden; 19.30 ČAS V SLIKI
1; 19.30 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
SHOW RUDIJA CARRELLA, prenos iz
K6lna; 21.50 PREBEŽNIKOVA IGRA,
angleški film; 23.25 PRIHAJAM
S KONCA SVETA, italijanski film; 1.00
EX LIBRIS
AVSTRIJA II
15.00 LEKSIKON UMETNIKOV; 15.15
PESEM EVROVIZIJE 90, 2. zadnji del;
18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AV-
STRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI I;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
TIHA VODA, francoska psihološka kri-
minalka; 21.50 ŠPORTNA REPORTA-
ŽA PSP V HOKEJU: I — IV, II — III, iz
Berna; 22.45 INTERNATIONAL SHOW,
Cliff Richard; 23.45 JAZZ INTERNATI-
ONAL, The Leaders and Cannnbal Le-
gacy, posnetek koncerta v okviru du-
najske Jazzovske pomladi 1989: 1.15
EX LIBRIS
NeđeHa,
29. april_
LJUBLJANA I
8.10-23.45 TELETEKST RTV UUB-
UANA: 8.25 VIDEO STRANI; 8.35
OTROŠKA MATINEJA; 8.35 ŽIV ŽAV;
9.30 POLTRONA EXPRES, ponovitev
španske nanizanke,, 6/13; 9.40 NORO,
NOREJŠE, NORIŠNICA, ponovitev
norveške igrane serije, 6/13; 9.55
L. Greer: LEPI UPI, ponovitev 13. zad-
njega dela francoske nadaljevanke;
10.50 DOMAČI ANSAMBLI: ROGAŠKI
INSTRUMENTALNI KVINTET IN AN-
SAMBEL BRANETA KLAVŽARJA;
11.20 EP VIDEO STRANI; 11.25 KME-
TIJSKA ODDAJA TV ZAGREB; 12.25
S.Saada-R.Geoffrione: FORMULA 1,,
francoska nadaljevanka, 3/13; 13.10
PRISLUHNIMO TIŠINI; 14.00 KRIŽ-
KRAŽ, ponovitev; 15.30 P.D.James:
POKRIJTE JI OBRAZ, angleška nada-
ljevanka, 3/6; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 STA-
RA DRUŠČINA, ameriški film; 17.55
KAVARNA; 18.55 RISANKA; 19.00 TV
MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.22 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 G.Mihić: BALKAN
EKSPRES, nadaljevanka TV Beograda
in TV Novi Sad, 6/10; 20.55 EPP; 21.00
ZDRAVO; 22.20 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 22.40 EP VIDEO STRANI; 22.45
SOVA: A.Christie: SKUPAJ NA SLEDI,
angleška nanizanka, 4/11; 23.35 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA M
10.00 DANES ZA JUTRI, ODDAJA ZA
JLA in KAM PO DEŽJU?, jugoslovan-
ski film; 13.00 NEDELJSKO ŠPORTNO
POPOLDNE; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 BIBLIJA: IZGUBUENI RAJ, 7.
zadnji del angleške dokumentarne se-
rije; 20.50 NAJLEPŠA JUTRA SO ZJU-
TRAJ, dokumentarna oddaja; 21.25
LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM, ame-
riški film; 23.15 ŠPORTNI PREGLED
TV SARAJEVO (do 0.00)

9.30 POROČILA; 9.35 ASTERIX, pono-
vitev risane serije, 4/4; 10.00 NEDELJ-
SKO DOPOLDNE ZA OTROKE: GLAS-
BENI TOBOGAN; 11.00 KMETIJSKA
ODDAJA; 12.00 A.Vivaldi: ŠTIRJE
LETNI ČASI, SOLIST SERGEJ STAD-
LER; 13.00 CIKLON TRACY, avstral-
ska nadaljevanka, 2/6; 13.45 POROČI-
LA; 13.50 NEDEUSKO POPOLDNE;
16.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA;
17.05 VELIKI CIRKUS, ameriški film;
18.45 KAKO JE HORTON REŠIL MALI
SVET, risani film; 19.10 TV SREČA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 VIKEND
ZA MRTVECE, TV nadaljevanka, 1/3;
20.50 REZERVIRAN ČAS; 23.50 TV
DNEVNIK 3; 0.10 NOČ Z VAMI: DINA-
STIJA, ameriška nadaljevanka, AGEN-
CIJA, francoska nanizanka; 2.10 PO-
ROČILA
ZAGREB II
7.25 TEST; 7.45 TV KOLEDAR; 7.55
POROČILA; 8.00 NOČ Z VAMI; 10.00
DANES ZA JUTRI IN KAM PO DEŽJU,
domači film; 13.00 ŠPORTNO PO-
POLDNE Košarka: NBA LIGA Roko-
met: PELISTER-C. ZVEZDA Vater-
pollo: KOTOR - POŠK; 19.30 DNEV-
NIK; 20.00 PORTRETI SVETOVNIH
VODITEUEV: KENNETH KAUNDA;
20.55 POROČILA; 21.00 TV RAZSTA-
VA; 21.10 PISANA NEDEUA; 22.50
ARGUMENTI II
KOPER
10.00 JUKE BOX, ponovitev; 10.30
CALCI OMANIA, vse o italijanskem
nogometu, ponovitev; 11.30 TENIS,
Countrv Club Montecarlo: ATP turnir,
ponovitev; 13.45 Ml V NEDEUO;
14.00 AVTOMOBILIZEM: F1 za VN
Monze, neposredni prenos; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 BASKET NBA
tev; 20.30 OD IGRIŠČA DO
22.00; TV NOVICE; 22.10
VALNA BAZA - ponovitev^
oddaje; 23.30 OD IGRIŠČA D^
ČA, ponovitev
AVSTRIJA i
9.00 POROČILA; 9.05 VOjska »
PRIHODNOSTI? ponovitev 9I®
verzum: POZEJDONOVI Vrt^
del; 10.35 TEDNIK, z vremensko
vedjo za prihodnji teden; ni!
SKOVNA KONFERENCA; 12 rL^
LO AUSTRIA, HELLO VIENNA J
ska oddaja o Avstriji v angleškp!?
ku; 12.30 ORIENTACIJA. pon„
13.00 KREPOSTNEŽI, po^
13.25 SINHA MOČA - SUŽ^JFr!
NIKOVA HČI, ponovitev 12? '^
13.50 MUZIKANTI IZ AVSTRljc.
KDOR UUBI RODNI KRAJ
film; 15.30 HIŠA V JERUZALE^
del: Peter in Jezusovo zvelis
15.35 HELMI - OTROŠKI PRoS
KLUB; 15.40 ENA, DVA ALI TRi,
ška oddaja; 16.25 MINI ČAS v
16.35 MOJSTER EDER IN Njo
PUMUCKL, zadnji del: Pumu«
glasba; 17.00 X-LARGE, odda
mlade z lestvico »X-Charts.-
ORDINACIJA BULOVVBOGEN-
LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM
ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT
Skušnjave: IGRE MOČI, tv film' 4
GLAS ISLAMA; 21.50 IL RifcJ
D ULISSE IN PATRIA, opera cS
Monteverdiia; 0.25 POROČILA
AVSTRIJA ii
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI!
NIK; 9.30 KULTURA ZA ZAJTRK ,
narsko omizje; 11.15 BUDIMPM
SKA LEGENDA madžarski filnT
12.40 COMPUTERANIMATION.I
Ars Electronica 89; 13.30 DO
DAN, KOROŠKA, oddaja za kw
Slovence; 13.30 ŠPORTNO POP(
NE; 17.15 KLUB ZA SENIORJE.s
nek z vsemi, ki so po srcu ostali ig
18.30 SINHA MOČA - SUŽNJEU
NIKOVA HČI, 123. del; 18.25 DW
CENOSTI IZ AVSTRIJE, Rust na
diščanskem; 18.30 SLIKA AVSTf
19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30
V SLIK11; 19.48 PRIMER ZA TOŽI
20.15 LETALIŠČE 80 ameriški
22.05 POROČILA; 22.10 UKROTI
- LJUBI ME francoska kom
;23.35 MIAMI VICE; 0.25 POROČI
PoneđeUek,
30. april
LJUBLJANA
8.35-11.40 in 13.00-1.25 TElBi®
RTV UUBLJANA; 8.50 VIDEO®
NI; 9.00 SPORED ZA OTROKE
MLADE; 9.00 RADOVEDNI T||
STOL; 9.10 ALICA V DEŽELI!
oddaja TV Sarajevo, 1/8; 9.25 RCl
AK, ameriška nadaljevanka, 1/3:11
TV MOZAIK; 10.20 SLOVElJi
UUDSKA GLASBILA IN GODCI:<
BALIST; 10.45 UTRIP; 11.00 ZRC
TEDNA; 11.15 TV MERNIK; 11.!
DEO STRANI; 13.15 VIDEO ST
13.25 STARA DRUŠČINA SPET
PAJ, ameriški film; 14.35 BLED
- SP V VESLANJU, posnetek; 1
SOVA, A. Christie: SKUPAJ NA SL
ponovitev angleške nanizanke,'
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.3J
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INF
MACIJE; 16.45 TV MOZAIK, ZDR<
ponovitev; 18.05 EP VIDEO STR
18.10 P.D.James: POKRIJTE
OBRAZ, angleška nadaljevanka,'
19.05 RISANKA; 19.15 TV OK
19.22 EPP; 19.30 TVDNEVNIK2:1
VREME; 19.59 EPP; 20.05 D. Jo«
Vič: PREVZGOJA SRCA (KARAMO
VI), predstava SLG CEUE; 22.10£
22.15 TV DNEVNIK 3, VREME: *
EP VIDEO STRANI; 22.40 OSMI"
23.25 OPERNE ZGODBE. G.Vi
FALSTAFF, angleška serija, 4/10:
SOVA: A.Christie: SKUPA.I NASU
angleška nanizanka, 5/11; 1.15 VII'
STRANI	'
LJUBLJANA I
13.30 EVROSONG; 14.05 »M'^f
NEWS«, angleška nanizanka; "
EVROSONG; 17.00 SATELITSKI^
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI; "
SEDEM STOLETIJ KULTURE
ČIŠKANOV, 1. del izobraževalne"
daje; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 Ji^
SLOVANSKI ŠANSON ROGAS)^
(IZTOK MLAKAR); 20.40 PO SL^
NAPREDKA; 21.00 SEDMA ST«
oddaja o športu; 21.15 ZLATI PJj
(glasbeni portret Elde Viler);
NOČNI VRTILJAK, dokumentarna
daja; 22.25 EVROSONG, odd^,
Zagreb; 23.20 SATELITSKI
Ml - POSKUSNI PRENOSI (do 1 ^

8.20 TV KOLEDAR; 8.30 RED
BITI, lutkovna igrica, 6/10; B.fs^i
JEVCI, serija za otroke; 9.00 S^
PROGRAM: NAREDI SAM; SP?,
NJE MLADIH PIANISTOV V
NJANU; TRADICIONALNA ARr"^
TURA PANONSKE HIŠE; TV
LIŠČE: MASKA; 10.30 PORO^i
10.35 ŠOLSKI PROGRAM: TE^
MALI RAZISKOVALEC; RISANI^;
TINŠČINA, 3. lekcija; RISANK^.
GLEŠČINA; 12.30 POROČILA '
PREZRLI STE, POGLEJTE;
ROČILA; 15.00 NOČ Z VAMI, P"
TEyiZIJSKI SPORED
26. april 1990 - stran 27
nočnega programa; 17.00 TV
te^ci^NlK 1; 17.20 NEKAJ VEČ, izo-
oddaja; 17.50 RED MORA
Df^f lutkovna igrica, 6/10; 18.05 ZMA-
r serija za otroke; 18.20 ŠTEVIL-
ČRKE, kviz; 18.40 RISANKA;
ARGUMENTI: JUŽNA AFRIKA;
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
nfl BEOGRAD: POZDRAV PRAZNI-
r; nrenos; 20.50 l.lvanac: ODMOR
^'UTI^'UJENE JEZDECE ALI DON JU-
1 nasmeh, posnetek gledališke
1 ^Irtstave; 22.45 TV DNEVNIK 3; 23.05
''iTrODNA GLASBA; 23.50 ŠPORT
I J^^^ES; 23.55 NOČ Z VAMI: OGNJE-
,4 poLjA, avstralska nadalj., 9/12;
ZAGREB II
„10 TEST; 13.30 EUROSONG; 14.05
liRKING NEWS, 1. del; 15.00 EURO-
17.00 BOUŠE ŽIVUENJE;
^45 SVET ŠPORTA; 18.35 ALF, po-
^'tev; 19.05 EUROSONG; 20.00 DO-
Jfil/IENTARNI VEČER; 21.00 PORO-
K 21.10 EUROSONG; 21.50 MA-
^Sg'nEVVS, 2. del; 22.45 CIKLUS RE-
Io^LVERAŠI: ZA YUM0 OB TRI IN DE-
^T 0.20 EUROSONG
KOPER
,345 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA, po-
ovitev; 15.30 TENIS, County Club
|iflntecarlo: ATP TURNIR, ponovitev;
,j15 6. KROG - ŠPORT V ZAMEJ-
iivu; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
M00 ALPE JADRAN; 20.^0 ZLATI JU-
ll BOX; 22.00 TV NOVICE; 22.15
50ks; 23.00 BASKET NBA, posnetek;
110.30 NOGOMET, argentinsko prven-
jtvo, posnetek
AVSTRIJA I
(.00 POROČILA in SINHA MOČA
.SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 12. 3 dela; 9.30 SLIKA AVSTRIJA,
ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30
LIEBLING KREUZBERG, Hčerka oče-
tove prijateljice, ponovitev; 11.15 NE-
2PR0SNA, A PRISRČNA, Shujševal-
Mkura; 12.00 POROČILA IZ PARLA-
MENTA; 13.00 POROČILA; 13.05 PRI-
UER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi
jledalcev; 13.35 TEDNIK, ponovitev;
1«,00 RISANKE; 14.20 BATMAN, Joker
se smeji zadnji, 2. del; 14.45 HIŠA NA
EATON PLACEU, Pozne iluzije; 15.30
Otroški program; 15.35 FRACJI DOL,
z lutkami Jima Hensona; 16.00 AM,
DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30
WEIN VIDEO USPEŠNICE; 16.55 Mi-
li ĆAS V SLIKI; 17.10 GUSARJI, an-
gleška otroška serija po zgodbah Art-
mrja Ransoma; 17.35 MINI REPOR-
'«A; 17.55 RDEČE IN PLAVO; 18.00
Ml 18.30 ORDINACIJA BULOVVBO-
^Vežave; 19.22 ZNANJE DANES;
v SLIKI 1; 19.53 VREME;
a« ŠPORT v PONEDEUEK; 21.08
fflARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE
StCIALITETE; 21.15 HUNTER, Spor-
ov veliki podvig; 22.00 POGLEDI
SSTRANI; 22.10 UUBICA DRUGEGA,
fUui? - francosko-italijanski film,
TO; 23.25 POROČILA; 23.30 SLED
'TEMI, (Eyes in the Night - ameriška
Wminalka, 1942); 0.50 EX LIBRIS:
AVSTRIJA II
'640 leksikon umetnikov, slikar
ranz KaindI; 16.45 umirajoče fre'
iz šumele; 17.30 lipova uli-'
^^ Cim bolj pozno je; 18.00 sinha
moča - sužnjelastnikova hči,
del; 18.30 vvurlitzer; 19.30
v sliki; 19.53 vreme; 20.00
jultura; 20.15 hotel paradiž,
"osita se vrne domov; 21.08 kuhar-
^mojstri in njihove SPECIALI-
21.15 šiling, gospodarski ma-
.jazin, 22.00 cas v sliki 2; 22.25 av-
tomobili, okoue, delovni časi;
sport, sp v hokeju, iwv,
12 Berna; 0.50 ex libris
Jorek,
U-maj
fsinssnusM
TELETEKST RTV UUBLJA-
8 05 VIDEO STRANI; 8.15 PIHALNI
"MKESTER PAPIRNICE VEVČE
„J^R^NIČNA BUDNICA; 8.45 SPO-
ŽAV ^ OTROKE IN MLADE; 8.45 ŽIV
9-40 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 18.
I	'O T.Pavček: ČENČARIJA,
aah! ' ROANOAK, ameriška na-
II	u ^ 2/3; 11.15 TV MOZAIK;
tu 'l^^DMA STEZA, oddaja o špor-
OSMI DAN, pono-
ZAKUUČNI NASTOP PR-
Tekma,^AJENCEV REPUBLIŠKEGA
OENTn^^^JA UČENCEV IN ŠTU-
13glasbenih šol, 1. del;
ameriški film in
IklH^fNOTRAJ LABIRINTA, ameri-
<Chri	"'n; 15.35 SOVA:
"ovitl'''^^ SKUPAJ NA SLEDI, po-
'625 cr,""9'eSke nanizanke, 5/11;
DNEVmiC VIDEO STRANI; 16.30 TV
•^Aciic ^ • ""S-^O POSLOVNE INFOR-
IN Ml	SPORED ZA OTROKE
16.45 LONČEK, KUHAJ!:
SKOp RULADA; 17.00 PERI-
le.Os D	EP VIDEO STRANI;
OBf^/^ ^ D.James: POKRIJTE JI
B,?,"9leška nadaljevanka, 5/6;
,''22 Fdd	19.15 TV OKNO;
^REMf^P-19-30 TV DNEVNIK 2; 19.55
Mf^ EPP; 20.05 J. D Ormes-
?Oska POSLEDNJA SANJA, fran-
^ "S Pfc	2/6; 21.00 EPP;
t5>EM UPORA, francoska glas-
bena oddaja; 22.00 TV DNEVNIK 3.
VREME; 22.20 EP VIDEO STRANI;
22.25 EVROSONG, zabavnoglasbena
oddaja TV Zagreb; 23.10 SOVA: A.C-
hristie: SKUPAJ NA SLEDI, angleška
nanizanka, 6/11; 0.05 TEMNO OGLE-
DALO, ameriški film; 1.35 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.35 REVIJA NAJBOUSIH S SVE-
TOVNEGA PRVENSTVA V UMET-
NOSTNEM DRSANJU, posnetek iz Ha-
lifaxa; 18.05 SVET ŠPORTA, oddaja
TV Zagreb; 18.55 KOROŠKA POJE
•89, 1. oddaja; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 UMET-
NIŠKI VEČER; 20.05 LAUREN BA-
CALL O BOGARTU, ameriški doku-
mentarni film; 21.35 VELIKI SEN,
ameriški film (ČB); 23.25 PERE-
STROJKA JAZZA: BIG BAND MINSK,
1. oddaja; 0.10 ZABAVNI TOREK, od-
daja TV Titograd (do 1.10/1.40)
ZAGREB I
6.45 POROČILA; 6.50 TV KOLEDAR;
7.00 DRAGAČEVSKE TRUBE, narod-
na glasba; 7.30 NARODNA GLASBA;
8.00 PICASSO IZ SARAJEVA, doku-
mentarna oddaja za otroke; 8.25 CI-
KLUS FILMOV VVALTA DISNEVA:
RAZTRESENI PROFESOR, ameriški
film (ČB); 10.00 EVROSONG; 12.00
RISANI FILM; 13.25 ALPE JADRAN^
dokumentarna oddaja; 14.00 NOC
Z VAMI, ponovitev nočnega progra-
ma; 16.00 DOKUMENTARNA ODDA-
JA; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 1. MAJ
Z NOSTALGIJO, oddaja o kulturi;
18.15 JALŽABET, dokumentarna od-
daja; 18.45 HA HALO, HA HALO. za-
bavna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30
TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LO-
TA; 20.05 ZADNJI KITAJSKI CESAR,
italijansko-angleško-kitajski film;
22.50 TV DNEVNIK 3; 23.10 TAJČI, za-
bavnoglasbena oddaja; 0.00 ŠPORT
DANES; 0.05 NOČ Z VAMI: OGNJENA
POLJA, avstralska nadalj., 10/12; 2.05
POROČILA
EHsani
8.10 TEST; 8.30 ZABAVNI TOREK;
10.00 PUSTOLOVŠČINE MARCA PO-
LA, igrani film; 11.45 MARATON, do-
kumentarni film; 12.45 GRETA GAR-
BO, 1. del dokumentarnega filma;
13.45 EUROSONG; 14.00 GRETA
GARBO, 2. del; 15.00 INŠPEKTOR
TAGGART, 1. del; 16.00 SVETNIK, 1/5;
17.40 ŠPORTNI PROGRAM; 18.30
MORILCI MED NAMI - ZGODBA SI-
MONA VVISSENTHALA, 1. del; 20.00
EUROSONG; 20.45 POROČILA; 20.50
MAKING NEWS, 3. del; 22.45 MORILCI
MED NAMI - ZGODBA SIMONA VVIS-
SENTHALA, 2. del; 0.20 ŠMINKER, do-
mači film; 1.45 EUROSONG; 2.15
PORTRET C. CLAYA
KOPER
13.45 NOGOMET, argentinsko prven-
stvo, ponovitev; 15.30 BOKS, ponovi-
tev; 16.15 JUKE BOX; 16.45 BASKET,
NBA, ponovitev; 18.15 VVRESTING
SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 EVROPA ZAKAJ?; 20.30 BOKS;
21.45 SUPERVOLLEV, oddaja o od-
bojki; 22.30 ŽREBANJE LOTA; 22.35
TV NOVICE; 22.45 JUKE BOX, ponovi-
tev; 23.15 EUROGOLF; 00.15 NOGO-
MET, špansko prvenstvo, ponovitev
AVSTRIJA I
14.05 SINHA MOČA - SUŽNJELAST-
NIKOVA HČI, ponovitev 124. dela;
14.30 SREČNI ALEKSANDER. (Alek-
sander le bienheureux - francoski
film, 1967); 16.00 LETO IN DAN, Mlaj;
16.10 KONFERENCA ŽIVALI, risanka
po zgodbi Ericha Kastnerja; 17.40 X-
LARGE, Fine Young Cannibals; 18.30
ORDINACIJA BULOVVBOGEN, Sonata
za troje; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.50
ŠPORT; 20.15 PLAKAT; 21.40 LINZ,
500 let deželne prestolnice; 22.40 PE-
TER I. ČAJKOVSKI - SIMFONIJA ŠT.
6 v H-MOLU .PATHETIOUE«; 23.35
ZGODBE IZ DUNAJSKEGA PRED-
MESTJA, sprehod z Lokasom Reseta-
ritsom; 0.20 POROČILA
AVSTRIJA II
9.00 POROČILA; 9.05 FILMSKE
ZGODBE IZ AVSTRIJE; 9.50 BORBA
STIL, jAvstrijski nemi film, 1919);
10.20 ZIVUENJE JE SLUČAJ; 11.30
MEŠČAN KANE, (Citizen Kane - ame-
riški film, 1940); 13.25 NOVI AVSTRIJ-
SKI FILMI; 14.10 MATERE, pogovor
s pevko Christo Schvvartsik in njenimi
hčerkami Regino, Katarino in Julio
Stemberger; 14.55 AVTOMOBILI,
OKOUE, DELOVNI ČAS, ponovitev;
14.45 DVOTIRNO, Johann Ciesciutti
in Eberhard Heidegger, pesnika iz de-
lavskega sveta; 16.45 TO JE OSTALO
OD DVOGLAVEGA ORLA, Nemci
v južni Madžarski; 17.30 ORIENTACI-
JA; 18.00 SINHA MOČA - SUŽNJE-
LASTNIKOVA HČI, 125. del; 18.30 SLI-
KA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČA-
SU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.50 NAJLEPŠE
OTROŠKE PESMI; 20.15 SATAN V BE-
LEM, (The Craddie Will FalI - ameriški
tv film, 1983); 21.55 TV KOTIČEK ZA
ŽIVALI; 22.10 F.I.S.T. - ČLOVEK GRE
SVOJO POT. (Ameriški film, 1978);
0.15 MIAMI VICE, Lady Love, zadnji
del; 1.00 POROČILA
Sreda,
2. maj
LJUBLJANA I
8.35-1.20 TELETEKST RTV UUBUA-
NA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 9.00
T.Pavček: ČENČARIJA, 2. del; 9.10
ROANOAK, 3. zadnji del ameriške na-
daljevanke; 10.00 ZAKUUČNI NA-
STOP PRVONAGRAJENCEV REPU-
BLIŠKEGA TEKMOVANJA UČENCEV
IN ŠTUDENTOV GLASBENIH ŠOL, 2.
del; 10.50 TV MOZAIK: J.DOrmes-
son: MOJA POSLEDNJA SANJA, po-
novitev francoske nadaljevanke, 2/5;
11.45 ZDRAVILO ZA STRAH, otroški
musical; 12.45 20 LET PTUJSKEGA
FESTIVALA; 13.20 VIDEO STRANI;
13.25 ARABSKA PUSTOLOVŠČINA,
angleški film; 15.00 STOJI GARTELC
ZAGRAJEN; 15.30 SOVA: A.Christie:
SKUPAJ NA SLEDI, angleška nanizan-
ka, 6/11; 6.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK:
PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev;
17.05 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 17.05 ZBIS: P.Voranc: SOLZICE;
17.30 J.Nemec: SOLZE POLNE SME-
HA, predstava Lutkovnega gledališča
Maribor; 18.10 EP VIDEO STRANI;
18.15 P.D.James; POKRIJTE JI
OBRAZ, 6. zadnji del angleške nada-
ljevanke; 19.10 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA: NAVIGATOR, ameriški
film; 21.30 EPP; 21.35 JUGOVIZIJA
'90, zabavnoglasbena oddaja TV
Skopje; 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME;
22.40 EP VIDEO STRANI; 22.45 NA-
GRADA DANNVJA KAVA 1989; 0.20
SOVA: A.Christie: SKUPAJ NA SLEDI,
angleška nanizanka, 7/11; 1.10 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
15.25 EVROSONG, oddaja TV Zagreb;
16.25 SVETNIK, angleški TV film;
18.05 KOROŠKA POJE ■89, 2. oddaja;
18.30 MOSTOVI; 19.00 VAŠ ZELE-
NJAVNI VRT, izobraževalna oddaja, 5/
8; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZ MED-
NARODNEGA FESTIVALA TV ŠPORT-
NIH PROGRAMOV V PORTOROŽU;
20.15 NOGOMET ZA POKAL UEFA
- JUVENTUS : FlORENTINA, prenos,
reporter: Andrej Stare; 22.15 EVRO-
SONG, oddaja TV Zagreb; 23.00 SVET
POROČA; 0.00 SATELITSKI PROGRA-
MI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.00)
ZAGREB I
7.00 POROČILA; 7.05 TV KOLEDAR;
7.15 PIHALNI ORKESTER PAPIRNICE
VEVČE. PRVOMAJSKA BUDNICA, od-
daja TV Ljubljana; 7.45 KAKO SE
IGRAJO TJULNJI IN DELFINI, oddaja
za otroke; 8.20 KONCERT ŠTEFANA
MILENKOVIČA V CENTRU SAVA, pos-
netek; 9.00 NOČ Z VAMI. ponovitev
nočnega programa; 11.00 EVRO-
SONG: IZZA KULIS LAUSANNE, doku-
mentarna oddaja; 11.30 EVROVIZIJ-
SKE RAZGLEDNICE; 13.00 G.Verdi:
TRAVIATA, opera; 15.30 NARODNA
GLASBA; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45
TELEMOST BEOGRAD-PEKING, do-
kumentarno-zabavna oddaja; 18.15
ŽENSKAM Z UUBEZNIJO (R.ŠER-
BEDŽIJA), zabavna oddaja; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
SESTANEK NA VRHU (A. DEDIČ,
B. DŽORDŽEVIČ), zabavna oddaja;
21.20 1. MAJ 1890 V ZAGREBU, doku-
mentarna oddaja; 21.50 TV DNEVNIK
3; 22.10 JUGOSLOVANSKI ŠANSON
ROGAŠKA '89, oddaja TV Ljubljana,
23.10 ŠPORT DANES; 23.15 NOČ
Z VAMI: OGNJENA POUA. avstralska
nadalj., 11/12; 1.15 CARMINA BURA-
NA, opera
ZAGREB II
8.50 TEST; 9.05 POROČILA; 9.10 NO-
RA NOČ V NAŠI HIŠI, ponovitev; 11.00
EUROSONG; 12.00 INŠPEKTOR TAG-
GART. 2. del; 13.00 EUROSONG;
13.50 SVETNIK, 2/6; 15.40 EURO-
SONG; 16.30 INŠPEKTOR TAGGART,-
3. del; 17.30 EBU FOLK; 18.15 EURO-
SONG; 18.35 MAKING NEWS, 4. del;
19.30 EUROSONG; 20.30 Nogomet:
POKAL UEFA; 22.15 POROČILA;
22.25 Nogomet: C. ZVEZDA - PARTI-
ZAN; 23.10 nogomet: HAJDUK
-	OSIJEK; 0.00 INŠPEKTOR TAG-
GART, 4. del; 01.00 Boks: ACHINO
-	MANCINI
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOKS,
ponovitev; 15.45 RAZISKOVALNA BA-
ZA, ponovitev posebne oddaje; 17.15
HOCKEV NHL, ponovitev; 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.45 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
BASKET NBA. posnetek; 22.00 TV
NOVICE; 22.10 BOKS; 23.00 SUPER-
CROSS; 24.00 ZLATI JUKE BOX. po-
novitev
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA IN SINHA MOČA
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI. ponovi-
tev 125. dela; 9.30 FRANCOŠČINA;
10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 LETALIŠČE
80. ponovitev. (Airport 80 - Concorde
-	ameriški film. 1979); 12.15 UMIRA-
JOČE FRESKE IZ ŠUMELE, ponovi-
tev; 13.00 POROČILA; 13.10 PODE-
ŽELSKI ZDRAVNIK; 13.55 RAJI ŽIVA-
LI, Svet štorkelj; 14.15 BATMAN, Mač-
je oči. 1. del; 14.40 HIŠICA NA EATON
PLACEU. Stavka; 15.25 NAJLEPŠE
OTROŠKE PESMI; 15.30 Otroški pro-
gram; 15.35 HEATHCLIFF IN RIF-
FRAFF, risanki; 16.00 PREPIR ČA-
ROVNIC. lutkovna igrica; 16.35 MINI
ATEUE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.10 DNEVNIK GOSJE MATERE. 1/7
del; 17.30 MINI KLUB; 17.55 RDEČE
IN PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 ORDINACI-
JA BULOVVBOGEN. Lahki plen; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15
DEDIŠČINA GULDENBURGOVIH. Iz-
gubljeni sin; 21.00 POGLEDI S STRA-
NI; 21.10 MARATONEC. (Marathon
Man - ameriški film. 1976); 23.10 PO-
ROČILA; 23.15 JE ALFREDO LAHKO
MORILEC?. (L.Assassino - italijanski
film. 1960); 0.50 POROČILA
AVSTRIJA II
14.15 LEKSIKON UMETNIKOV; 14.20
ŠPORT. SP V HOKEJU. IV-III. iz Ber-
na; 17.00 GRADITI. STANOVATI. ŽIVE-
TI 12. del; 17.30 ZEMUA IN UUDJE;
18.00 SINHA MOČA - SUŽNJELAST-
NIKOVA HČI, 126. del; 18.30 VVRULIT-
ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 ARGUMENTI;
22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT, SP
V HOKEJU, HI, iz Berna, NOGOMET
- UEFA POKAL, 1. finalna tekma; 0.30
POROČILA
Četrtek,
3, maj
LJUBLJANA I
8.35-11.10 in 15.05-23.55 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: GRIZLI
ADAMS, ameriška nanizanka, 3. del;
9.25 ŠOLSKA TV; 9.25 DRUŽINA KRO-
NIČNO IN POGOSTO BOLNEGA
OTROKA; 9.50 ESTETSKA VZGOJA, 7/
9 (ČB); 10.10 PRIPOVED STARE PO-
HORSKE STEKLARNE; 10.30 MO-
STOVI, ponovitev; 11.00 VIDEO STRA-
NI; 15.20 VIDEO STRANI; 15.30 SOVA:
A.Christie: SKUPAJ NA SLEDI, pono-
vitev angleške nanizanke, 7/11; 16.25
EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEV-
NIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 TV MOZAIK; 16.45 MOSTO-
VI, ponovitev; 17.15 ŠOLSKA TV, po-
novitev; 17.15 DRUŽINA KRONIČNO
IN POGOSTO BOLNEGA OTROKA;
17.40 ESTETSKA VZGOJA, 7/9 (ČB);
18.00 PRIPOVED STARE POHORSKE
STEKLARNE; 18.20 EP VIDEO STRA-
NI; 18.25 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 18.25 CICIBAN, DOBER DAN:
RAČKE - IGRAČKE; 18.35 OVČAR
HOBO, ameriška nanizanka, 7/13;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 E.VVaugh:
VNOVIČ V BRIDESHEADU, angleška
nadaljevanka, 1/13; 20.45 EPP; 20.50
TEDNIK; 21.50 EP VIDEO STRANI;
21.55 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.15
RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLO-
VENSKEGA FILMA: BUTNSKALA;
23.45 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.00 EVROSONG, oddaja TV Zagreb;
17.00 REGIONALNI PROGRAMI TV
UUBUANA - STUDIO UUBUANA;
19.00 'ALO, 'ALO, angleška humori-
stična serija; 19.30 TV DNEVNIK 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 BIOLL ODDIE V RA-
JU, angleška poljudnoznanstvena se-
rija, 2/3; 20.55 MAU KONCERT,
FRANZ DANKSAGMUELLER, orgle,
PETER EBEN: FINALE IZ SONTAGS-
MUSIK; 21.05 ...A ZDAJ JE MAJ....
dokumentarna oddaja; 21.35 SVET
NA ZASLONU; 22.05 EVROSONG, od-
daja TV Zagreb (do 0.05)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 PRIMERI IN-
ŠPEKTORJA POTICE, češkoslovaška
nanizanka za otroke, 1/5; 9.00 ŠOLSKI
PROGRAM: LUTKE IZ VSEGA SVETA:
VIETNAM; SVET LIVADE; HRAST VE-
LIKAN; FRANCIJA DANES; 10.30 PO-
ROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM;
12.30 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE, POGLEJTE; 13.45 ŠOLSKI PRO-
GRAM: IZ VAŠEGA ČTIVA: ANTUN
VRAMEC; NEMŠČINA, 23. lekcija;
14.50 POROČILA; 15.00 NOČ Z VAMI.
ponovitev nočnega programaj 17.00
TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVAL-
NA ODDAJA; 17.50 PRIMERI INŠPEK-
TORJA POTICE, češkoslovaška nani-
zanka za otroke. 1/5; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE, kviz; 18.40 OTVORITEV
RAZSTAVE »ZLATO IN SREBRO ZA-
DRA«, prenos; 19.15 RISANKA; 19.30
TV DNEVNIK 2; 20.00 POLITIČNI MA-
GAZIN; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.20 TV
DNEVNIK 3; 22.40 ŠPORT DANES;
22.45 NOČ Z VAMI: OGNJENA POLJA,
avstralska nadalj., 12/12; 0.45 PORO-
ČILA
ZAGREB II
12.30 TEST; 14.40 POROČILA; 15.00
EUROSONG, studio, razglednice, go-
sti, reportaže, glasba; 17.00 MAKING
NEVVS, 5/6 del nanizanke; 18.00
EUROSONG. studio, glasbeni portret,
reportaža; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM DALMACIJE; 19.30 EURO-
SONG, estradni portreti, poročanje,
gosti, reportaže, glasba; 23.00 IN-
ŠPEKTOR TAGGART, 5. del; 00.50
EUROSONG
KOPER
13.45 NOGOMET, nemško prvenstvo,
posnetek; 15.30 NOGOMET, medna-
rodna tekma; 17.30 SUPERVOLLEV,
oddaja o odbojki; 18.15 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 18.45 TV NOVICE; 19.00
ODPRTA MEJA V ZNAMENJU NOČI;
19.30 TVD STIČIŠČE MANJŠINE, BO-
GASTVO EVROPE, druga oddaja;
20.30 RAZISKOVALNA BAZA. poseb-
na oddaja; 22.00 TV NOVICE; 22.10
MON-GOL-FIERA. oddaja o nogome-
tu; 23.15 TENIS, ATP turnir; 00.15
HOCKEV NHL, posnetek
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
- SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 126. dela.; 9.30 ZEMUA IN UU-
DJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ARGU-
MENTI, ponovitev; 12.15 KLUB ZA SE-
NIORJE. ponovitev; 13.00 POROČILA;
13.10 Ml, ponevitev; 13.40 PODVIG
NOETOVA BARKA, Robinzon z Nor-
derogga, ponovitev; 14.10 METUUI,
iz serije Diversions; 14.15 BATMAN,
Mačje oči. 2. del; 14.40 HIŠA NA
EATON PLACEU. Zastopstvo; 15.30
Otroški program; 15.35 PERRINE,
Stari Simon - risana serija po knjigi
Brezdomci Hectorja Malota; 16.00
AM. DAM, DES; 16.20 MINI TRAILER.
filmi za otroke; 16.35 GLASBENA DE-
LAVNICA; 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.10 RESNIČNA ZGODBA SPITA
MACPHEEJA, avstralska otroška seri-
ja; 17.35 MINI LEKSIKON; 17.55 RDE-
ČE IN PLAVO; 18.00 Ml; 18.30 ORDI-
NACIJA BULOVVBOGEN. V slepi ulici,
zadnji del; 19.22 ZNANJE DANES;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 ŠPORT; 20.15 HARALD JUHN-
KE: DOBRODOŠLI V KLUBU; 21.15
KUHARSKI RECEPTI; 21.20 JOLLV
JOKER, oddajo vodi Ervvin Fischer;
22.05 POGLEDI S STRANI; 22.15 Vide-
oteka: DOGODIVŠČINE POGUMNE-
GA VOJAKA ŠVEJKA. 3. del; 23.15 PO-
ROČILA; 23.20 MOŠKI. KI JE OBVLA-
DOVAL ŽENSKE (The Man Who had
Povver Over VVomen - britanski film,
1970); 0.45 POROČILA
AVSTRIJA II
16.10 LEKSIKON UMETNIKOV; 16.15
ŠPORT; 17.15 ODKRITJA POD VODO,
1. del: Raziskovalci in gusarji 18.00
SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA
HČI, 127. del; 18.30 VVURLITZER;
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 DOMAČE REPOR-
TAŽE. reportaže in ozadja; 21.15 KU-
HARSKI RECEPTI; 21.20 SPEKTURM.
oddaja o kulturi; 22.00 ČAS V SLIKI 2;
22.25 KLUB 2 POROČILA
Petek,
4, maj
LJUBLJANA I
8.35-11.30 in 15.00-1.05 TELETEKST
RTV LJUBLJANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE NARODNI PARKI:
SKADARSKO JEZERO; 9.30 BILL OD-
DIE V RAJU. angleška poljudnoznan-
stvena serija, 2/3; 9.55 ...A ZD/U JE
MAJ..., dokumentarna oddaja; 10.25
P.VVheller: BLUEBELL, angleška na-
daljevanka, 6/8; 11.20 VIDEO STRANI;
15.15 VIDEO STRANI; 15.25 SVET NA
ZASLONU, ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK;
TEDNIK, ponovitev; 17.44 EP VIDEO
STRANI; 17.45 NEKAJ NOVEGA, NE-
KAJ STAREGA, glasbena oddaja;
18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 18.15 F.Puntar: KU-KU: ŠKRAT
ZAHAJA, Lutkovna igrica, 10/13; 18.35
POLTRONA EXPRES, španska nani-
zanka 7/13; 18.45 NORO, NOREJŠE,
NORIŠNICA, norveška igrana serija,?/
13; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14
EPP; 20.20 BAJKE NA SLOVENSKEM,
dokumentarna serija, 2/4; 20.50 EPP;
20.55 J. Le Carre: SMILEVJEVI UU-
DJE, angleška nadaljevanka, 5/6;
21.50 TV DNEVNIK 3.. VREME; 22.10
EP VIDEO STRANI; 22.15 EX LIBRIS:
ZGODBE O ROŽAH; 23.10 MESTO
V OBLASTI, angleški film; 0.55 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
15.00 EVROSONG; 17.00 »MAKING
NEVVS«, angleška nanizanka; 17.50
REGIONALNI PROGRAMI TV UUB-
UANA-STUDIO MARIBOR: TELE M;
19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ROGAŠKI
INSTRUMENTALNI KVINTET IN AN-
SAMBEL BRANETA KLAVŽARJA, po-
novitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 I '90, oddaja pred SP
v nogometu; 21.00 KONCERT SIMFO-
NIKOV RTV UUBLJANA, SCHNITKE:
III SIMFONIJA; 21.50 SKUPŠČINSKA
KRONIKA; 22.20 EVROSONG, oddaja
TV Zagreb; 23.20 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do
1.30)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MATI ZEM-
UA. dok. oddaja za otroke, 2/4; 9.00
ŠOLSKI PROGRAM, MLADI IN GLAS-
BA, kontaktna oddaja; 10.30 POROČI-
LA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM; 12.30
POROČILA; 12.35 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 13.30 KVIZKOTEKA, ponovi-
tev; 14.50 POROČILA; 15.00 NOČ
Z VAMI, ponovitev nočnega progra-
ma; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ZNA-
NOST; 17.50 MATI ZEMUA, dok od-
daja za otroke, 1/4; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE, KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45
TITO, dokumentarni film; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
SENCA NA SONCU, ameriška nadalje-
vanka, 3/4; 20.55 ZABAVNOGLASBE-
NA ODDAJA; 21.40 TV DNEVNIK 3;
22.00 FITZROV MC CLIE, dokumen-
tarna oddaja; 23.00 ŠPORT DANES;
23.05 NOČ Z VAMI DINASTIJA, ameri-
ška nadaljevanka; 1.05 POROČILA;
ZAGREB II
14.25 TEST; 14.45 POROČILA; 15.00
EUROSONG - studio, glasba, repor-
taže; 17.00 MAKING NEVVS, 5/6 del;
17.50 EUROSONG; 18.20 REGIONAL-
NI PROGRAM RIJEKE; 19.30 EURO-
SONG; 20.50 POROČILA ZA SLUŠNO
PRIZADETE; 21.00 SKUPŠČINSKA
KRONIKA; 21.30 INŠPEKTOR TAG-
GART, 6 del; 21.35 EUROSONG; 23.05
SVETNIK, 4/5 del nanizanke; 1.35
EUROSONG
KOPER
13.45 MON-GOL-FIERA. ponovitev
oddaje o nogometu; 15.00 BOKS. po-
novitev; 15.45 TENIS - ATP turnir,
ponovitev; 16.45 BASKET NBA, pono-
vitev; 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT;
18.45 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA ME-
JA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 ODBOJKA, VVorld Le-
ague: Brazilija - Italija, posnetek;
22.00 TV NOVICE; 22.00 SOTTOCA-
NESTRO, oddaja o košarki; 23.00 TE-
NIS; 00.30 EUROGOLF. ponovitev
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in SINHA MOČA
-	SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovi-
tev 127. dela; 9.30 RUŠČINA; 10.00
ŠOLSKA TV; 10.30 ROP ZLATA
V LONDONU (L'Oro di Londra - itali-
janski film. 1968) 12.00 Evropa: JA-
PONCI PRIHAJAJO, reportaža o pro-
diranju Japoncev v Zahodni Evropi;
14.25 POLETNA POT. Film govori
o težki poti več kot 4000 ovac in njiho-
vih pastirjih z Južne Tirolske; 13.15
POROČILA; 13.25 Ml. ponovitev;
13.55 POPAJ. risanka; 14.00 PAST ZA
PLAVBOVA (Just This Once - ameri-
ška komedija. 1951); 15.30 Otroški
program
JANOŠEVA URA. risanka; 16.00 AM,
DAM, DES; 16.20 5 x JAZ IN TI, pre-
gled programa; 16.35 USPEŠNICE IN
NAPOTKI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.10 MINTV V LUNINEM ČASU, 2. del
nadaljevanke o skrivnostnem sreča-
nju z drugim svetom - po otroški knji-
gi Mondial Helene CressvvelI; 17.35
MINI KVIZ; 17.55 RDEČE IN PLAVO;
18.00 Ml; 18.30 DOM ZA ŽIVALI, Mart-
ha in ostali; 19.22 ZNANJE DANES;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;.
20.00 ŠPORT; 20.15 XV- NEREŠENO,
policija prosi za pomoč; 21.20 LIE-
BLING KREUZEBERG, Obilica slove-
sov, zadnji del; 22.05 POGLEDI
S STRANI; 22.15 TRAILER. oddaja za
ljubitelje filma; 22.45 ZAKLAD SIERRA
MADRE (The Treasure of Sierra Ma-
dre - ameriški film. 1947); 0.45 XV
-	NEREŠENO, odmevi gledalcev; 0.55
POROČILA
AVSTRIJA II
16.25 LEKSIKON UMETNIKOV, kipar
Hannes Truba; 16.30 BORZNO PORO-
ČILO; 16.45 DREAM VVEST - VELIKI
SEN. nadaljevanka; 17.30 DRUŽINA
ČLOVEK, Domače živali; 18.30 SINHA
MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI,
128. del; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUL-
TURA; 20.15 DIAGNOZA. Skrivne bo-
lezni moških - prostata, impotenca.
neplodnost; 21.00 KNJIGA MESECA;
21.20 KRAINERJEVA, vrhunci iz kaba-
retnega programa Lore Krainer; 22.00
ČAS V SLIKI 2; 22.55 ŠPORT; 22.50
Mojstrovine: PRVA ZAPOVED, prvi iz-
med desetih filmov Krzysztofa Kie-
slowskega; 23.50 SPITTING IMAGE,
satirična lutkovna serija; 0.20 NAJ-
BOUŠI REKLAMNI FILMI NA SVETU;
1.30 POROČILA
NOVK TEDNIK
- RADIO CEUE
Telefonske številke:
redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431, 29-438,
29-419, 29-409.
Direktna številka studia
Radia Celje: 21-250.
28. stran - 26. april 1990
INFORMac
Spremenjen prometni režim v Celju
Javno podjetje Komu-
nala Celje, Poslovna
enota Ceste-kanaliza-
cija bo v soboto 5. 5.
1990 pričela z gradbe-
nimi deli na rekon-
strukciji križišča Gre-
gorčičeve in Kersniko-
ve ulice v Celju. Dela
bodo obsežna in bodo
v I. fazi trajala do 25. 6.
1990. Zaradi omenje-
nih del bo potrebno
precej spremeniti pro-
metni režim v Celju,
spremenjene pa bodo
tudi linije lokalnega
avtobusnega prometa.
Avtobusna postajališ-
ča za smer Ostrožno in
Nova vas bodo v času
rekonstrukcije na
Vrunčevi ulici ob stav-
bi »Elektro«, ter na
Oblakovi ulici.
Vse uporabnike cest-
nega prometa prosi-
mo, da upoštevajo
spremenjeno promet-
no situacijo, ter jih
prosimo za razume-
vanje.
KAMEN NA KAMEN PALAČA,
ZRNO NA ZRNO POGAČA
TRGOVSKO PODJETJE SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
prodaja kratkoročne
vrednostne papirje
KOMERCIALNE ZAPISE
-	Z ROKOM ZAPADLOSTI 3 nnesece
-	LETNA OBRESTNA MERA je 32%
-	VREDNOSTNI PAPIRJI se vnovčujejo kot sred-
stva na vpogled
-	OBRAČUN IN PRIPIS OBRESTI je vsake tri
mesece, najpozneje v petih dneh po preteku za-
padlosti
-	KOMERCIALNI POPUST pri nakupu blaga v pro-
dajalnah Trgovskega podjetja Savinjski magazin
Žalec znaša 2% na vrednost gotovinskega nakupa.
Osnova za obračun je prodajna cena blaga.
-	Imetnik, ki že ob prvem nakupu, vendar najkas-
neje do 30. 4. 1990, vloži najmanj 2.000,00 din, ima
po preteku roka zapadlosti za nakup blaga še
dodatnih 5% popusta.
POPUSTE DOBITE POD NASLEDNJIMI POGOJI!
-	da je vrednost gotovinskega nakupa večja od
2.000,00 din
-	da je kupec imetnik komercialnega zapisa TP
Savinjski magazin Žalec najmanj 3 mesece
-	da povprečno stanje sredstev na vrednostnem
papirju v obdobju zadnjih treh mesecev do dneva
nakupa presega znesek računa za kupljeno blago.
KOMERCIALNE ZAPISE TRGOVSKEGA
PODJETJA SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC LAHKO
KUPITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH
PODJETJA,
Infpbmacije
26. april 1990 - stran 29
prireditve
v zdravilišču Laško razstavlja akvarele Darinka Pavle-
.. Lorenčak. Razstava je prodanega značenja, ogledate pa
gi jo lahko do konca maja.
V	Kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju
razstavlja svoja dela akademska slikarka Mojca Smerdu.
V	Muzeju fraflčnih umetnosti v Rogaški Slatini si
„hko ogledate razstavo ZGODOVINA KMETIJSTVA
^ STARIH GRAFIČNIH LISTAH, v razlinih grafičnih
tehnikah, od 16. do 19. stoletja.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek
aprila ob 20. uri nastop plesnega kluba Kazine iz Ljub-
^ane, v standardnih in latinsko-ameriških plesih.
V	pomu II. slovenskega tabora v Žalcu bo danes, v četr-
tek 26. aprila ob 20. uri koncert Mladinskega pihalnega
orkestra, ki ga prirejata Glasbena šola Risto Savin Žalec in
Svoboda Žalec.
V	Muzeju revolucije v Celju si lahko ogledate razstavo
l^tića Perića BATIK V SVILI.
V	razstavnem prostoru Name v Levcu razstavlja svoja
Iciparska dela Vilibald Krajne iz Celja. Razstavo si lahko
ogledate do 4. m^a.
V	razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina raz-
stavlja likovna dela Andrej Kosič.
V Kigižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu
v Celju si lahko ogledate dve razstavi in sicer: Slovenska
ustava včer^, danes, jutri in Baročno slikeirstvo na ŠtćOer-
sketn.
V	Likovnem salonu v Celju bodo danes, v četrtek 26.
aprila ob 19. uri odprli razstavo grafičnih del Petra Wal-
degga. Razstavo njegovih del si boste lahko ogledali do 19.
tn^a-
Dežurstva trgovin med prazniki
v petek, 27. aprila, na dan OF, bodo vse prod^alne ZAPRTE.
V	soboto, 28. aprila bodo vse prod^alne odprte po sobotnem
jdpiralnem času, tj. od 7.30 do 15.00 ure, dežurna pa bo proda-
jna SOČA do 19. ure.
V	nedeljo, 29. aprila bodo od 7. do 11. ure poslovale naslednje
pfodžjalne: tržnica, prod^alna Štručka, prodajalna kruha
Brance v Linhartovi ulici, mesnica v Linhartovi, cvetličarna
^Prešernovi ulici in kiosk pri bolnici v času obiskov.
V	ponedeljek, 30. aprila bo običe^en delovni dan, prodajalne
bodo odprte vse do 19. ure.
V	torek, 1. maja bodo vse prodćoalne, vključno s tržnico
L^RTE.
Vsredo, 2. maja bodo od 7. do 11. ure odprte: tržnica, mesnica
linhartova, prodajalna Štručka, prodajalna kruha Brance in
flfetličarna v Prešernovi ulici. Kiosk pri bolnišnici pa bo odprt
ttasu obiskov.
Diskonta na Mariborski 128 v Celju in v Šempetru pa bosta 28.
J iodprta od 7. do 17. ure (šempetrski od 6.-17.), 29. 4. od 8. do 12.
mio. 4. pa od 7. do 17. ure (šempetrski od 6.-17.) 1. in 2. mćoa
bosta oba diskonta zaprta.
%/arinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veteri-
aijev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure,
fdna dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10.
lire, sicer pa imjgo redno dežurno službo organizirano
^popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
»ganizirana na veterinarskih posteljah v Laškem in v Rade-
čah. Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutr^ naslednjega dne pa je za
^lo občino na veterinarski postelji Laško, telefon: 731-485.
V	primeru odsotnosti veterinama v času dežurstva pa lahko
sporočilo pustite pri vrataiju Pivovarne, telefon: 731-121.
veterinarska postaja slovenske konjice: Na
^terinarski postćgi v Slovenskih Korvjicah je redni delovni
eas veterinaijev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutr^
"^slednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postni: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski
Postni v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14.
JJfe, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6.
zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
*oncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
veterinarska postaja mozirje: V Moziiju na
_®ierinarski postni je redni delovni čas veterinarjev vsak dan
^n ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambu-
pa od 7. do 9. ure. Do 29. aprila bo dežural dipl. vet.
"•ago Zagožen, telefon 840-179, od 30. aprila do 6. maja pa
'"Pl vet. Marjan Lešnik, telefon 831-219.
GREMO V KINO
KINO UNION CEUE
26. 4.: IZGANJALCI DU-
HOV II. del - ameriški film
26. 4.: DRUŽINSKA
STRAST - ameriški film
OD 27. do 2. 5.: ČRNI DEŽ
-	ameriški film
od 27. do 30. 4: BAGDAD
CAFFE - nemški film
1. 5.: DEMON V OMARI
-	ameriški film
MALI UNION
do 28. 4.: IME ROŽE - angle-
ško-francosko-i talij anski
film
KINO METROPOL
26. 4.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO II. del - bocvan-
ski film
do 30. 4.: JACK IN JILL
-	ameriški fdm
od 27. do 30. 4.: DRUGA NA-
CIJA - ameriški film
1. 5.: NEVARNA RAZMER-
JA - ameriški film
1.5.: ONE DELAJO TO NAJ-
BOLJŠE - ameriški film
Matineja
28. 4.: DRUGA NACIJA
-	ameriški film
KINO DOM
26. 4.: TOP GUN - ameriški
film
26. 4.: OPERACIJA ŠIM-
PANZ - ameriški film
od 27. 4. do 2. 5.: ZAPRTO
KINO VOJNIK
29.	4.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO II. del - bocvan-
ski film
KINO TITOVO VELENJE
26.	4.: MILAGRO - ameriški
film
27.	in 30. 4.: DRUŽINSKI
PROBLEMI - holandski film
28.	in 29. 4.: JAMES BOND
JE BIL ŽENSKA - novoze-
landski film
1.	5.: ne bo predstave
2.	5.: SKRIVNOSTI ZLATE
PIRAMIDE - ameriški fUm
Nočni kino
26., 27. in 29. 4.: VEČ KOT
STRAST - ameriški film
28. in 30. 4.: NOV VAL CIP
-	ameriški film
KINO DOM KULTURE
28.	4.: SKRIVNOST ZLATE
PIRAMIDE - ameriški film
30.	4.: DRUŽINSKI PRO-
BLEMI - holandski film
Matineja
29.	4.: VESOLJČEK E. T.
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
28.	4.: VESOLJČEL E. T.
-	ameriški film
29.	4.: SKRIVNOST ZLATE
PIRAMIDE - ameriški film
30.	4.: JAMES BOND JE BIL
ŽENSKA - novozelandski
film
Nočni kino
28.	4.: VEČ KOT STRAST
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
27. 4.: JAMES BOND JE BIL
ŽENSKA - novozelandski
film
29.	4.: VESOLJČEK E. T.
-	ameriški film
Nočni kino
29. 4.: VEČ KOT STRAST
-	ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
26.	4.: MOONWALKER
-	ameriški film
28. in 29. 4.: DOBRODOŠLE
V 18. LETU - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
28. in 29. 4.: PRIPRAVLJEN
ZA UBIJANJE - ameriški
film
KINO LJUBNO
27.	in 29. 4.: EROTIČNA
IGRA - ameriški film
28.	in 29. 4.: KROKODIL
DUNDEE II. del - avstralski
film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
28. in 29. 4.: JOHNNY
5 - ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
26. 4.: SUPERPOLICAJA IZ
MIAMIJA - ameriško-itali-
janski film
27., 28. in 29. 4.: IZGANJAL-
CI DUHOV II - ameriški fUm
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
26.	in 27. 4.: DVOJNE DVOJ-
ČICE - ameriški film
28.	in 29. 4.: U-2 - ameriški
film
30. 4.: POLJUB ŽENSKE
PAJKA - ameriški film
Nočni kino
27.	in 28.: ROZMARI - nem-
ški film
KINO UNIOR ZREČE
26.	4.: OBRAČUN V HONG-
KONGUII. del - hongkonški
film
27.	4.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA V. del - ameriški
film
27. in 28. 4.: GOREČE SRCE
-	ameriški film
29.	4.: RIBA IMENOVANA
VANDA - ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
26.	in 28. 4.: RIBA IMENO-
VANA VANDA - ameriški
film
27.	4.: ŽIVELA SVOBODA
-	slovenski film
27. 4.: SEX NA BEVERLV
HILLSU - ameriški film
29. 4.: AMERIŠKI NINDŽA
-	ameriški film
2. 5.: JONNY 5 - ameriški
film
2. 5.: IZGUBLJENI FANTJE
-	ameriški film
Prodajalna usnjene
galanterije
MEBIC,
Linhartova 22,
Čestita k prazniku
- 1. maju.
POROKE
Velenje
Poročili so se: Dušem RI-
STOVSKI in Vesna LEŽNIK
oba iz Titovega Velenja, Senad
ALIČ iz Velenja in Vesna MI-
ŠIĆ iz Niša, Drago ĆOŠIĆ in
Borka MILANKOVIC oba iz
Velenja, Roman KAMENŠEK
iz Stoperc in Žanja KOVAČ iz
Velerya, Adolf REDNAK iz
Janškovega sela in Jožica
LESJAK iz Lipja, Milan ŠU-
STER in Tanja MURŠIČ oba iz
Titovega Velenja ter Maijan
HUDOURNIK in Tatjana
VERDEV oba iz Titovega Ve-
lerya.
SIVIRTI
Velenje
Umrli so: Alojzij GREJAN,
66 let iz Tratne, Jožef URNA-
UT, 82 let iz Maribora, Ferdi-
nand HRIBENIK, 61 let iz Ple-
šivca in Kari OCEPEK, 73 let
iz Podgorja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: ^udmila ŠRA-
MEL, 70 let iz Šmarja, Barbara
MASTNAK, 76 let iz Grobelne-
ga, Ignac MECILOVŠEK, 79
let iz Zg. Tinskega, Ivan
DRAČ, 71 let iz Lesičnega, Ja-
nez KITAK, 81 let iz Stojnega
sela, Marija GOBEC, 70 let iz
Zagcua pod Bočem, Anton
BAJKO, 89 let iz Rogaške Sla-
tine, Bruno BUČKO, 81 let iz
Avstrije, Martin ŠERVAK, 64
let iz Dragomila in Marija
KRAŠOVEC, 86 let iz Podče-
trtka.
Nova
trgovinica
v Celju
NA-DI
Šmarjeta 5
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre in
tete
NEŽKE
OJSTERŠEK
iz Vojnika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sv. maše.
Hvala g. župniku Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred
in pevcem za zapeti žalostinki.
Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, iskrena
hvala.
Vsi njeni
NOVO ¥ CEUU!
Ob 5. obletnici uspešnega delovanja smo
ustanovili podružnico tudi v Celju. V svojo
družbo vabimo vse, l<i ste samski, razvezani
ali ovdoveli in to dol<ažete z ustreznim urad-
nim dokumentom in ki ste stari od 25 do 55
let.
Prvo družabno srečanje bo v PETEK, dne 11. maja
s pričetkom ob 20. uri v restavraciji pri Mostu.
Redna srečanja s plesom bodo potem vsak drugi in četrti petek v mesecu
istem mestu, ob istem času.
f^repričani smo, da boste pri nas tudi vi srečali prijatelja ali prijateljico
I podobno usodo, kot jih je do sedaj že preko tisoč naših članov iz cele
Slovenije.
Fledna srečanja društva so v Mariboru vsako drugo in četrto soboto
rriesecu ob 20. uri v Domu JLA, v Ljubljani so srečanja vsako prvo in tretjo
soboto v mesecu v Domu JLA ob 19.00 uri.
Podrobnejše informacije po telefonu (062) 31-891, vsako sredo od 16. do
iJre in št. (061) 222-855, vsak četrtek od 17. do 19. ure.
f^f^lDRUŽITE SE NAM, ČE NE ŽELITE BITI OSAMLJENI, t
30. stran - 26. april 1990
mali
PRODAM
motorna vozila
z 101, starejši letnik, prodam po
delih. Klicati popoldan 713-824.
LADO 1600/79, temno modro,
ohranjeno, prodam. Inf. dr. Bo-
rić, Poženelova 1/9, od 15. do 16.
ure.
UNO 46 jugo, star 3 mesece, cena
16.000 DEM din. protivrednosti,
in golf, letnik 80, prodam. Tele-
fon 34-199.
MZ ETZ 250, star 3 leta, ugodno
prodam. Inf. na telefon 731-711,
Dani.
MOTOR BT 50, malo vožen, pro-
dam. Telefon 731-582, po-
poldan.
MOTORNO kolo BT 50, zelo ugod-
no prodam. Telefon (063) 742-
238.
Z 101 skala 55, 17 mesecev, rdeč,
prodam. Telefon 858-210.
R 4 TLS, let. 79, prodam. Telefon
731-046.
JUGO 45, let. 83, prodam. Telefon
701-605.
R 4,80.000 km, 1978, reg. do marca
1991, avto je kleparsko in ličar-
sko obnovljen, cena 15.000,00
din, prodam. Telefon 26-775.
VVARTBURG limuzino, letnik 81,
reg. do 15. 8. 90, prodam. Cena
ugodna. Telefon 21-709 ali Kon-
rad Zemljič, Lahomšek 24,
Laško.
MOPED APN 6, star 4 leta, pro-
dam. Telefon 721-309.
ŠKODO 136 LS (1990) in hondo VF
1000 F (1984), prodam. Štante,
Zadobrova 5 b, Škofja vas.
AVTOMATIKA A 3ML, letnik 86 in
A 3 KLSG, letnik 87, ugodno pro-
dam. Telefon 35-247, popoldan.
126 P, letnik 82, prodam. Telefon
(063) 736-108, popoldan.
MOPED A 3 KLS prodam. Cena po
dogovoru. Telefon (063) 35-927.
KOMBI IMV bus, 8 -I- 1, v zelo do-
brem stanju, prodam. Telefon
(063) 711-494.
FIAT 750 prodam za dele. Telefon
31-679.
DIANO, reg. do aprila 1991, pro-
dam. Telefon 33-493.
VW kombi, 1973, bus, prodam, te-
lefon (063) 770-026, popoldan.
Z 750, letnik 80, reg. do jan. 91 in
MZ ETZ 250, letnik 88, prodam.
Gregor Štubelj, Poženelova 1,
Laško.
GOLF DIESEL, letnik 83, z okvaro
na motorju, možna menjava,
prodam. Stanislav Plahuta,
Dobje 18 a, Dobje pri Planini.
Z 750, letnik 80, reg. do 91 in
6 okenski kozolec, ugodno pro-
dam. Telefon 779-177.
NOVO MERI 4 po ugodni ceni pro-
dam. Telefon 31-239.
DVANO DAK, letnik 83, reg. do
aprila 91, prodam. Telefon 742-
392.
RENAULT 5 GTL, letnik 86/87, pre-
voženih 26.000 km, servisno
preverjenih, registriran in kasko
zavarovan za celo leto, prodam.
Avto je kot nov. Telefon 31-132,
ob delavnikih.
850 Fiat, 1968 letnik, kompleten-
-nevozen, prodam ter 750 Za-
stava, 1974, kompleten, nevo-
zen, dva solexa, kompletn{h-ne-
vozna, prodam. Telefon 25-236.
Martin Štor, Osenca 6, Celje.
LADO KARAVAN, letnik 83, ugod-
no prodam. Tone Škarlin, Bačke
Palanke 8, Žalec.
Z 1300, letnik 76, prodam. Milan
Kresnik, Kompole 36, Štore.
Z 101, letnik 78, reg. do julija, pro-
dam za 9500,00 din. Telefon 31-
032.
R12, reg. do 91 in R12 karavan, po
delih, ugodno prodam. Telefon
34-929, po 16. uri.
VVARTBURG karavan, letnik 86,
kotno brusilko, novo, prodam.
Telefon 713-354.
JAVA ČZ 350, letnik 79 in Tomos
avtomatik, letnik 87, prodam.
Telefon 37-797.
AVTO P 125, registriran junij,
v voznem stanju, prodam za 800
DEM dinarske protivrednosti.
Telefon 770-093, popoldan.
RENAULT 4 ugodno prodam. Po-
klicati popoldan. Telefon 26-
460.
GOLF BISTRO, letnik 88, barva tor-
nado rot, dodatna oprema, pro-
dam. Telefon 21-231.
IMV 220D, generalno obnovljen,
prodam. Telefon 26-070.
ŠKODO 120 L, letnik 80, 45.000 km,
odlično ohranjen, prodam za
27.000 din. Telefon 731-604.
JETTO, letnik 87,1600ccm bencin,
prevoženih 40.000 km, ugodno
prodam. Telefon (063) 31-830.
FIAT REGATO SIE, letnik 87, pro-
dam. Telefon 31-434.
BX 16 TRS, letnik 1984, 60.000 km,
prodam. Telefon 888-116.
ZELO UGODNO prodam 126 P, let-
nik 80. reg. Telefon 854-284, po
20. uri.
OPEL KADET 1.2 karavan, 1976,
karamboliran, prodam. Telefon
(063) 711-476, po 15. uri.
JUGO 55 L, letnik 86, prodam. Te-
lefon (063) 21-904, po 20. uri
Z 101, letnik 86, prodam. Simon
Jazbinšek, Strmca 19, Laško.
MOTOR BT 50, letnik 86, prodam.
Informacije 741-314.
LADO RIVO 1300, letnik julij 89,
z dodatno opremo, prodam za
80.000,00 din. Informacije do-
poldan 21-610, popoldan 712-
444.
ZASTAVO Turbo Zeto, s komoro,
letnik 88/9, prodam. Informacije
telefon 770-168.
126 P, letnik 88, dobro ohranjen,
prodam. Nada Zupančič, Tabor
27, Ogled po 15. uri.
ŠKODA 105, letnik 77, zelo dobro
ohranjeno, ugodno prodam za
1900 DEM dinarske protivredno-
sti. Slavko Kruleč, Pečovje 16,
Štore.
ZASTAVO 750 SE, letnik 81, regi-
strirano do 25. 3. 91, prodam.
Telefon 742-361.
KDOR ŽELI Imeti dobro ohranje-
nega Kadeta C tip 1200, prevo-
ženih 100.000 km, reg. do aprila
1991, naj se oglasi na naslov
Martin Lakner, Preparatorstvo,
Bodrež 16, 63231 Šentvid pri
Grobelnem, telefon 821-285.
101 MEDITERAN, letnik 79, reg.,
ugodno prodam. Telefon 713-
252, po 16. uri.
MOPED AVTOMATIK, nevožen,
ugodno prodam. Telefon 35-609.
RENAULT 4 TL, letnik 79, neregi-
striran, v voznem stanju in To-
mos 14 M, letnik 88, ugodno pro-
dam. Informacije dopoldan 723-
290, Srečko Dolenšek, Grajska
vas 56, Gomilsko.
TOVORNI AVTO Mercedes 322 ki-
per, nosilnost 61, prodam. Pokli-
čite po 19. uri na telefon 776-
272.
stroji
ZETOR 7011, 1700 ur, tračni obra-
čalnik SIP 220 in gozdarski vitel,
3 t, ugodno prodam. Vidic, Po-
droje 21, 61275 Šmartno pri Liti-
ji. Tel. (061) 882-085.
KOSILNICO diesel ugodno pro-
dam. Jože Kerš, Šmiklavž 18a,
Škofja vas.
KOSILNICO BCS, z obračalnikom,
acme motorjem, generalno ob-
novljen, prodam. Telefon 36-
140.
ZETOR 69-45, letnik 1979, s prikoli-
co kiper, prodam. Jože Rožanc,
Tovsti vrh 3, Loče.
ŠTRISTRANSKI skobelni stroj le-
dinek, za izdelavo ladijskega
poda in oblog, prodam. Ogled
po 15. uri, Martin Kračun, Be-
zenikovo. Bukovje 9, Franko-
lovo.
KOSILNICE, male, ročne, hribov-
ske, ugodno prodam. Telefon
732-683.
TRAKTOR STAVER 28 KS, v do-
brem stanju, ugodno prodam.
Telefon 772-050, Jože, do 20.
ure.
RABLJEN TRAKTOR IMT 535, ce-'
na po dogovoru, prodam. Edi
Grosek, Ponikva, Ponkvica 2, po
15. uri.
TOMO VINKOVIČ 18 KS prodam.
Franc Zeme, Tomaž 1, Vojnik.
MOTOKULTIVATOR Gorenje s ko-
silnico in okopalnikom, zelo do-
bro ohranjeno, prodam. Bračko,
Drobinsko 4, Gorica pri Slivnici.
KOSILNICO PUHER SIP sokol 145,
novo, ugodno prodam. Priporo-
čam za hribovite terene. Tele-
fon 215-78.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523,
star dve leti, prodam. Ciril Vaš,
. Pečovnik 47, telefon (063) 26-
695.
TRAKTOR IMT 539 ugodno pro-
dam. Star dve leti. Telefon 779-
188.
ŽAGO za rezanje hlodov prodam.
Šelih, Želče 7, Vojnik.
TRAKTOR STAVER 18 KM, novi
tip, s hitrimi brzinami, v odlič-
nem stanju, ter kosilnico Gore-
nje Muta s škropilnico, prodam.
Martin Ograjenšek, Ponikva pri
Žalcu - Sp. Ponikvica.
KOSILNICO BCS za hribovite tere-
ne in motorno žago Stihi 042,
prodam. Martin Korenjak, Pro-
žinska vas 43, Štore, telefon
741-523.
TRAKTOR IMT 542, registriran,
1000 delovnih ur, ugodno pro-
dam. Maks Štravs, Zg. Rečica
202, Laško.
TRAKTOR Štore 504, regis. do
aprila 91, prodam. Jože Pušnik,
Kuretno 12, Laško.
TRAKTOR UNIVERZAL 45 prodam.
Jože Videč, Svetina 4.
BETONSKI MEŠALEC, zelo dobro
ohranjen, prodam. Telefon 821-
255.
TRAKTOR TOMO VIBNKOVIČ
20 KS, star tri leta, malo rabljen,
brane in plug, prodam. Robi
Gračnar, Ravno 18, Dobje pri
Planini.
TRAKTOR STAVER 18KS prodam.
Viki Zupane, Primož 37, Šentjur
pri Celju.
TRAKTOR NIBI 25 KM, primeren
za hribovit teren, prodam. Ven-
gust, Stopče, Grobelno.
DVE ŽAGI za razrez hlodovine, vo-
doravni rez, prodam. KoštomaJ,
Arciinska cesta 6, Vojnik.
TRAKTOR fiat 300 prodam. Franc
Peček, Pletovarje, Dramlje, tele-
fon 746-232.
STRIŽNO koso za kultivator hondo
420 F, ugodno prodam. Anton
Medvešek, Marija Gradec 38,
Laško.
TRAKTOR steyer, 18 KS, s koso in
varnostno kabino, prodam. Pe-
ter Krč, Botričnica 16, Šentjur,
telefon 741-667.
TRAKTOR štore 404, z dodatno
opremo, gume, bočna kosilnica,
sklopka, zavore, kompresor, ka-
bina, prodam. Cena ugodna.
Tel. 742-125, od 13. dalje.
KULTIVATOR gorenje, frezo in ro-
tacijski plug, vse novo, cena
20.000,00 din, prodam. Inf. na
tel. (063) 854-856.
TRAKTOR ferguson 577, dva po-
gona, letnik 83, cena 77.000,00
din, prodam. Božo Pasarič, Can-
karjeva 21, Šentjur, telefon 741-
736, zvečer.
TRAKTOR porsche 22 KM ugodno
prodam. Jože Kostanjšek, Treb-
če 76, Podsreda.
KROŽNO žago vidia, 300 mm, no-
vo, prodam. Telefon 32-321/98.
SILAŽNI kombajn SK 80, odlično
ohranjen, prodam. Alojz Flis, Ja-
goče 6, Laško.
BETONSKI MEŠALEC ugodno pro-
dam. Telefon 772-059.
stanovanja
STANOVANJE prodam. Plečniko-
va 22, Celje.
DVOSOBNO stanovanje z balko-
nom Na zelenici, s telefonom,
vseljivo v roku 6 mesecev, pro-
dam. Šifra: BALKON.
ENOSOBNO stanovanje v Celju,
cena 260.000, prodam. Vse in-
formacije 28-454.
DRUŽBENO STANOVANJE, 45 m^
v centru Pirana, zamenjam za
enako v okolici Celja. Šifra:
PIRAN.
posest
VIKEND parcela (nadomestna
gradnja) in vinograd, 40 arov,
v Brnici nad Levcem, naprodaj.
Inf. na tel. 31-112/289, dopoldan.
NJIVO, 2518 m^ v Botričnici
- Šentjur - prodam. Telefon 29-
823.
HIŠO z vsemi kulturami prodam ali
dam v najem. POŠTENJE.
NAMENSKE parcele, na sončni le-
gi, cena 126.000,00 din, prodam.
Inf. na tel. 741-416, od 15. ure
dalje.
STANOVAJSKO hišo z vrtom,
126m^ stan. prostora, v Rogatcu
št. 2, prodam. Telefon (063) 826-
024.
MALO domačijo z nekaj zemlje
prodam. Šifra JESEN.
DVOSTANOVANJSKO hišo, novo-
gradnja, v Vrbju pri Žalcu, pro-
dam. Hiša je obrtno-stanovanj-
ska, nedokončana. Protipotres-
no grajena. Telefon (063) 711-
304, od 14. do 17.
ZEMLJIŠČE ob cesti, v Malih Bra-
slovčah, prodam. Telefon 35-
750.
SADOVNJAK in njivo v Kalah, po-
ceni prodam ali zamenjam za
avto. Obreza, Pernovo 46,
Žalec.
HIŠO z gospodarskim poslopjem
in 3 ha zemlje, takoj prodam. LE-
PA LEGA.
NEDOKONČANO hišo z garažnim
prizidkom, v Zagradu, prodamo.
Inf. na tel. 28-204.
31 a zemlje za vinograd, na njej že
zgrajena nova zidanica za prije-
ten oddih, prodam. Naslov: An-
ton Krajne, Rimska cesta 6a, La-
ško 63270.
NA PRODAJ novejša hiša v lepem
kraju, 2 km iz Žalca. V račun vza-
mem manjše stanovanje ali vi-
kend hišico do vrednosti 40%
hiše. Šifra: CELJSKO SAVINJ-
SKO OBMOČJE.
NOVEJŠO HIŠO, brajde in vrt, pro-
dam. Ramovš, Teharska c.
122a, Celje.
Hotel Evropa Celje
oddaja več poslo\
nIh prostorov, pr
mernih za pisarne.
Uprava Hotel
Posredujemo
prodajo
Poslovni prostor
v Titovem Velenju, SOm
s kvalitetno final. obdelavi
v pritličju blokovne gradnji
primerno za trgovino, bife«
mirno obrt.
PRODAJA ALI ZAMENJAV^
GRADBENO parcelo 1395
lonit plošče 100x125 in bel
ske mreže, prodam. Janko I'
huta. Laško, Rečica Sp. 154
oprema
KOTNO SEDEŽNO garnituro izi
sivnega lesa in omaro, ugo«
prodam. Telefon 776-822, od
ure dalje.
KOMPLETNO KUHINJSKO P<
štvo s štedilnikom, hladilnH«
mizo in stoli ter Jedilni kot, u9
no prodam. Telefon 32-221.1
poldan.
RABUEN štedilnik, 4 plin, <
elektrika, ugodno prodam. T'
fon 701-319.
GARDEROBNO trodelno oHj
ugodno prodam. Telefon SI**
ŠTEDILNIK, 4 plin, dva elejj
- in komplet kuhinjo z baw
pultom, prodam. Telefon
38-044.
NOVO borovo kotno klop in *
natur, pravokotno, prodai"
8000 din. Telefon opoldan
134, Marija.
PREDSOBNO garderobno o^
višina 2 m, širina 1.5 m, pf<^
Cena 3000 din. Informacij«
telefon 34-447.
DVA KAVČA in peč za centtj
poceni prodam. Bobnar, ^^
Ije 104, Celje.
TRI FOTELJE in nekaj rab|jj
omaric prodam. ^
UGODNO.
UGODNO in poceni prodam ^
belo poročno obleko št. 3 j
formacije na telefon
zvečer.
Kako najlažje do
novega ali
rabljenega
avtomobila?
Oglasite se v podjetju
AVTO BRANCE
v Laškem
Tam je trgovina z novimi in
rabljenimi avtomobili (tudi
staro za novo) ter trgovina
z rezervnimi deli (VW, Audi,
Opel IDA).
Vsako soboto od 8. do 12.
ure avtomobilski sejem
s servisno-strokovno po-
močjo pri nakupu vozila
(t. i. mini tehnični pregled).
Prodaja in servis vozil:
Brance Laško, tel. 731-282.
UGODNO
PRALNI PRAŠEK ZA 30,60,95 °C
HOLLUPAN 3kg - 70,S0 DIN
LIZLAVATRICE 4kg-94UN
AKCIJSKI PULT
Pestra in poceni ponudba za
praznične dni
Sapinfski magazin
Žaiee
Cenjeni potrošniki!
Trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec znižuje
cene bele tehnike - domače proizvodnje,
videorekorderjev in TV sprejemnikov za
35%
Izkoristite priložnost
za ugoden nakup!
Informacije: Blagovnica Savin]ka Žalec, Blagovnica
Polzela, Blagovnica Šempeter, Blagovnica Prebold,
DOM Vransko, Tehnika Prebold, Kovinooprema
Polzela in Tehnična trgovina Žalec.
oglasi - informacije
26. april 1990 - stran 31
gligiRANO omaro, cena 4000
I'. prodam. Golavšek, Šempe-
din. r
ter 
Rustični aparati
^ glasbila
'^rekorder VHS Goldstar,
^"nveiši da'l'nski, nov, poce-
Ji prodam. Telefon (063) 858-
907-
^gREKORDER samsung, ce-
. 6000 din, prodam. Telefon
fi "
^ONIČNO harmoniko b, Es,
v ugodno prodam. Cena
^O OOO din. Anton Oprčkal, Fran-
lioiovo, Lindek 17.
H/iNlNO prodam. Telefon 732-
536.
^MONIKO melodija C, f, b,
li. A, frajtonarica, prodam. Ce-
pa ugodna. Anton Gračner, Tur-
1^25, Gorica.
glEOPLAVER Goldstar na daljln-
upravljanje, nov, poceni
P^darn. Andrej Božnik, Lem-
[erg 15a, Strmec.
U^VNI TV hi-fl stereo Philips,
^ran 66 cm, ugodno prodam,
lelefon 35-098, popoldan.
2yoĆNE SKRINJE 2x150 W, 8 oh-
iKiv, 3 sistemske, malo rablje-
lep videz, prodam za 3500,00
jii. Telefon 775-121.
pMONIKO MELODIJA letnik 82,
|e,Es, As, Des) cena 13.000 din,
prodam. Marjan Grašiner, Sp.
Ooiič 54, Vitanje.
{NTISEIZER VAMAHA PSR 4500,
n ritmi, novi model, prodam. Te-
lefon 30-794, v večernih urah.
MRMONIKO Melodija, mikrofon
AKG, sint. Vamaha DX 21, ugod-
no prodam. Telefon (063) 783-
128.
liRVNI TV Gorenje ugodno pro-
ilam. Telefon 28-569.
UBA STOLP, 2X120 W, rabljen,
prodam. Telefon 25-695, od 18.
do 20. ure.
UĆUNALNIK COMMODORE
t C 64, s programi, Zeprum Mo-
dum, jovstickom in svetlobnim
VKmom, cena 3000 din, pro-
ilm Telefon 831-813.
M/ni TV Fischer prodam. Teie-
t»i37-104, popoldan.
Športni rekviziti
MOUNTAIN CITY BIKE,
ugodno prodam. Štefan Topllča-
iiK, Celje, Janševa 16.
"IICIKEL Ape 500 prodam. Mast-
"«k, Cerovec 2, Šentjur pri
Celju.
ifORNICO ELAN T 425 prodam.
Telefon 39-865.
'^''SKO KOLO RIDER, Italijan-
novo, 21 prestav, prodam,
'"formacije na telefon 713-238.
Živali_
velike in male, prodam.
Knez, Babno 19b.
1*ŠIČA 100 kg prodam. Tinka
^ol^of, Golobinjek 19, Podče-
J'J'^'tA 1,20 kg za zakol ter polo-
7=0 mladega goveda, prodam.
®'efon 785-228.
ovce z mladiči ali brez, pro-
Libojska vlečnica - Vpra-
J. tnlade z mladičem, prodam
«1500 din. Jerman, Vizore 9a,
I ^""nec.
. mladiče prodam. Informa-
776-906 ali 24-318.
fjak^i	550 kg za
"Uort	* vozičkom,
VojJJ'"- Slemenšek, Razgor 16,
- »e|	160 kg, prodam. Pa-
NtiiK
^»vlc^®*^^ kozličke, samice In
Ijo prodam. Ogled v nede-
Svo  Vitanje 19.
' '^leitari'®^"' "'""»"ta"««, dobro
i»foi ' prodam. Informacije
v "»m b'® nadaljnjo rejo, pro-
Kadic Ložnica 6, Celje.
i dovniif "^'"^'»ega ovčarja z ro-
i '^»ćer - Tel. 701-994,
BREJE plemenske krave, zaradi
preusmeritve, prodam. Branko
Prekoriek, Prekorje 14, Škofja
vas.
KRAVO s teletom prodam ali me-
njam za klavno govedo. Vrba it.
3, Dobrna.
ostalo
LESENI VIKEND 4 X 4in v Šentjur-
ju Podgrad s 3200 m^ travnik,
gozd, vrt, komplet z Inventar-
jem, prodam. Sončna in atrak-
tivna lega. Cena 14.500 DEM
v dinarski protivrednosti. Tele-
fon (063) 31-136.
801 nov kotel za žganjekuho-ročno
delo-traktorsko kosilnico za
Stayer 18 KM, nov motor APN 6,
prodam. Žgank, Strmec pri Voj-
niku 54, 63203.
TOMO VINKOVIĆ 18 s priključki,
otroško posteljo, ugodno pro-
dam. Telefon 35-260, 27-295.
PRIKOLICO za prevoz živine pro-
dam. Cvetka Bezgovšek, Dobla-
tina 13, Laško.
BMW 316, odlično ohranjen, do-
datno opremljen, poceni pro-
dam in dva industrijska šivalna
stroja, eden za usnje in tekstil,
znamke Adler In Tekstima, po-
ceni prodam. Telefon 711-563.
AEROFLEKS cevi, presek 12 cm,
peč za centralno ogrevanje
Stadler, rabljeno dve leti, 60.000
ccal, invalidski tricikel Tomos in
strešni ventilator, prodam. In-
formacije 721-194, po 20. uri.
CTX 80, prevoženih 350 km, letnik
julij 89, mizarsko žago Hoby 83
z vsemi nastavki In noži, ugod-
no prodam. Informacije 28-479,
po 15. url.
GARAŽO ob ulici Milčinskega (Hu-
dlnja) prodam za 58.000,00 din.
informacije na telefon (063) 31-
136.
SLADKO seno prodam. Cena po
dogovoru. Inf. na tel. 745-126,
do 14. ure.
MOPED avtomatlk A 3 ML, prevo-
ženih 1700 km, za 9.000,00 din,
novo kolo pony, za 2.000,00 din,
češkega dirkalca favorit na ta-
bularje, za 2.500,00 din, prodam.
Inf. na tel. 26-880, od 8. do 10.
ure.
MULTIPRAKTIKA, dva, nova, ter
harmoniko - klavirsko, 72 bas-
no, zelo poceni prodam (harmo-
niko zamenjam za videorekor-
der). Tel. 701-465, od 16. do 20.
ure.
RABLJENO opremo za frizerski
salon prodam. Telefon 711-255.
IMV PRIKOLICO adrla 380 in zamr-
zovalno skrinjo 501, prodam. Te-
lefon 25-806.
MOTOR APN 6, starejši, dobro
ohranjen In dva meseca stare-
ga psa ovčarja, brez rodovnika,
ugodno prodam. Matija Izlakar,
Podvrh, Braslovče.
AVTOMOBILSKO prikolico pro-
dam. Telefon 33-903.
VRTNO KOSILNICO, pnevmatsko,
strešno okno In avtomatika, vse
novo, prodam 30% ceneje. Tele-
fon 33-690.
MIZO za namizni tenis z mrežico in
loparji, prodam za polovično ce-
no. Telefon (063) 33-338.
KOSILNICI BCS 715, Gorenje Mu-
ta z grebenom, ter frezo, 1400
kom, betonske strešne opeke,
plug za traktor TV 732, prodam.
Ramšak, Kresnike 3, Štore.
PRIKOLICO za osebni avto ugod-
no prodam. Janez Lah, Začret
54, Škofja vas.
BETONSKI MEŠALEC 1001, Gore-
nje štedilnik, 2 plin, 2 elektrika,
prodam. Telefon 741-402.
NOVO DEKLIŠKO obleko za prvo
obhajilo prodam. Slavica Kobil-
šek, Celje, Vegova 6.
MALO RABUENA OKNA, dimen-
zije 180 X120 (5 kom) in dimen-
zije 100X120 (4 kom), po polo-
vični ceni prodam. Telefon 828-
067.
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI stroj Tek-
stima in agregat 2 KW, prodam.
Telefon 33-160.
BREZHIBEN pralni stroj Gorenje
za 1300 din in eno leto staro
kolo BMX za 1500 din, prodam.
Telefon 28-835.
AVTO LADA Riva 1500, letnik 88,
mizarske stroje za obdelavo le-
sa, prodam. Anton Oprešnik,
I venca 16 a, Vojnik, Trgovina
Ivenca.
DOBRO IZDELAN mizarski primež
(hobelpank) prodam. Franc Vr-
bovšek. Mala Breza 11, Breze
pri Celju.
NOVO PRIKOLICO za osebni avto
prodam. Čvan, Polzela 107b.
RABLJENO centralno peč, bojler,
štedilnik, 4 elektrika, dva plin,
prodam. Ljubljanska 44, Celje.
KABINO za Traktor 539 prodam.
Ignac Koželj, telefon 38-768.
ATX avtomatik, malo rabljeno ter
čoln Maestral 9, z motorjem,
rabljen tri sezone, prodam. Te-
lefon 38-723, Miran.
FIAT 126 P, letnik 82, in balkonska
vrata KLI Logatec s termopan
šipo, desna, prodam ali zame-
njam za leva. Telefon 821-579.
It sena, košnjo 1 ha, kosilnico
BCS 110 cm, obračalnik, plinski
bojler Junkers, vse za polovično
ceno, prodam. Stravnik, Cesta
v Lokrovec 36, Celje.
501 hladilnik Gorenje, zelo lepo
ohranjen, prodam za 2000 din.
Telefon 35-055.
MANJŠO avto prikolico primerno
za Fiat 750 ali P 126, prodam.
Telefon 31-224, popoldan.
YUGO GVL, metalik barve, star le-
to in pol, odlično ohranjen, ter
novo kuhinjo s štedilnikom ter
hladilnikom, ugodno prodam.
Sandi Kariatec, Laško, Pot na
Šmohor 5.
IKUPIM
PLASTIČNO CISTERNO za vodo,
4000 I, kupim. Tel. (061) 551-973.
RABUENO registrsko blagajno
v brezhibnem stanju kupim. Po-
nudbe na telefon 741-253.
DO 100 pšeničnih škopov kupim.
Martin štor, Osenca 6, telefon
(063) 25-236.
NAKLADALKO ali trosilec VTG
2700, malo rabljeno, kupim. Te-
lefon 746-294.
ZAPOSLITEV
ZA ŠIVANJE vseh vrst Izdelkov na
domu iščemo šiviljo. Informaci-
je: Trgovina Gloria, Pečnikova
4, Žalec.
PROSTOR v Celju ali okolici, s te-
lefonom, za pisarniško dejav-
nost, najamemo. Telefon 36-
574.
DEKLE za strežbo v bistroju zapo-
slim. Šifra: TAKOJ.
HONORARNO zaposlim dekle za
strežbo. Šifra: BISTRO.
ENKRAT TEDENSKO rabim starej-
šo žensko za čiščenje lokala.
Šifra: 1. MAJ.
FOTOGRAFA z delovnimi izkuš-
njami na colorju zaposlim. Tele-
fon 713-970.
IŠČEM najugodnejšo ponudbo za
polaganje keramičnih ploščic
v času od 2. do 5. maja 1990.
Ponudbe na telefon (063) 25-
205, po 19. uri.
KUHARJA z nekaj letno prakso in
znanjem del »kuhar-mesar«
sprejmem v redno delovno raz-
merje. Ostalo po dogovoru. Go-
stišče Štorman, pri Šempetru,
tel. 701-585.
ZAPOSLIMO pošteno, vestno pro-
dajalko v butiku. Šifra: STA-
ROST NAD 25 let.
STANOVANJA
ENOSOBNO stanovanje 39 m^ (I.
nadstropje, centralna) na Oto-
ku, prodam. Ponudbe pod 1300
DEM m^
NAJAMEM stanovanje ali hišo
v Celju. Možno predplačilo. Te-
lefon 25-234 - IVO.
DVOINPOLSOBNO stanovanje,
družbeno, 44 m^, z garažo in te-
lefonom v Šaranovičevi ulici za-
menjam za manjše v centru me-
sta ali neposredni okolici. Šifra:
OBOJESTRANSKO ZADOVOU-
STVO.
ODDAM v najem dve opremljeni
'sobi, lahko poslovna prostora.
Telefon 27-606.
MENJAM trosobno družbeno sta-
novanje za dve manjši. Šifra:
ZAMENJAVA.
GARSONIERO v Preboldu, 32 m^
menjam za eno ali dvosobno
stanovanje v Žalcu. Šifra: GAR-
SONIERA.
SAMSKO DEKLE išče stanovanje
v Celju. Šifra: ZAPOSLENA.
NAJAMEM dvosobno stanovanje
v Celju ali Žalcu z možnostjo
kasnejšega odkupa. Ana Videč,
Migojnice 123, Griže.
RAZNO
OBRTNIKI pozor! Sprejmem delo
na domu, sestavljanje, zlaga-
nje, pakiranje. Delo opravim
kvalitetno in v roku. Imam la-
sten prevoz. Kličite 742-102.
IGRALCI super nagradne igre
happyline, pozor! Resnim igral-
cem zastonj oddam pristopnico,
vredno 100 DEM (din. proti-
vred.). Tel. (0608) 70-465.
V	NAJEM oddam hišo s telefonom
in garažo, oddaljeno 5 km iz Ce-
lja, PRIMERNO ZA MIRNO
OBRT.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam ang.
strok, literaturo. Inf. 21-971,
pon., čet. - dopoldan, ostalo po-
poldan.
HITRO, poceni, kvalitetno vam oči-
stimo Itison, tapison, tepih. In-
formacije 24-382.
MONTAŽA in svetovanje za ogre-
valne sisteme s sončno energi-
jo, toplotnimi črpalkami In kla-
sične izvedbe. Telefon (063) 32-
648.
NAJHITREJE - najceneje. Servis
pralnih strojev in štedilnikov go-
renje. Toni KItek, Kasaze 107 g,
Petrovče, telefon 776-854, non-
stop.
IZDELUJEM vse vrste kovinskih
stopnišč in balkonskih ograj.
Inf. 712-244.
PROSTOR za mirno obrt vzamem
v najem. MOŽNO PREDPLA-
ČILO.
Na FF je 19. 4. 1990 diplomirala
SONJA HRASTNIK, poročena
Salobir, Savinova 4, Celje. Is-
kreno ji čestita - MAMA.
GOSTILNA SAVINJA PLEVČAK,
Prebold (pri mostu čez Savinjo),
ob cesti Celje-Ljubljana, odprta
od 10. do 22. ure, nedelje 14.-22.
ure, vsak ponedeljek in drugo
nedeljo v mesecu zaprto. Nudi-
mo morske jedi, jedi z žara,
zrezke na več načinov, sladice.
Za posebne priložnosti (poroke,
obletnice, izletne skupine) je
potrebna predhodna rezervaci-
ja. Telefon 701-030.
NOVE SALONITKE, visoki val,
6 valjne, zamenjam za smreko-
ve plohe ali deske. Alojz Lenart,
Ljubečna 17c, Ško^a vas.
HIŠO menjam. Šifra: HIŠA.
ROLETE in žaluzije izdelujemo,
montiramo In popravljamo. Te-
lefon 24-296.
AVTOVLEKA In prevoz kamp pri-
kolic. Telefon 34-929, popoldan.
DOBAVA In montaža vseh vrst ro-
let. Telefon (063) 31-776.
KMEČKA zakonca sprejmem za
pomoč na kmetiji. Šifra: SLEDI
DEDOVANJE.
V	VARSTVO sprejmem otroka od
enega leta starosti dalje. Tele-
fon 26-059, po 19. url.
NABAVUAM za podjetja (privat)
razne stroje, rabljena orodja,
material. Vzpostavljamo gospo-
drske stike, vaš partner. Tele-
fon 9949-9704-1006.
SLIKOPLESKARSTVO KOS vam
nudi solidna slikopleskarska In
antikorozijska deia ter toplotne
izolacije fasad. Cene so konku-
renčne od 2 do 10 let garancije.
Telefon (063) 333-56.
LOKAL za mirno obrt, 100 m', v Ce-
lju, dam v najem. Telefon 36-
344, od 8. do 12. ure.
KAFRA
Prodaja zdravilnih
zelišč
NADA BOHORČ
Celje, Zidanškova 3
Kompletna nega obraza in
masaža telesa
Zavod SRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte:
-	SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
-	BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
-	KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
-	TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
-	BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
-	FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
-	PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije In prijave po tel.: 33-233, int. 25.
KLINKER
AKCIJSKA PRODAJA
klinker keramičnih ploščic
-	cene znižane za 20%
V maloprodaji popust 10%
-	prodaja na obroke
s 30% pologom
neglazirane ploščice
24X115X13 mm
ki. A 131,00/m2
zadružniki 115,00/m^
kl. C 98,00/m2
zadružniki 86,00/m^
glazirane ploščice
240 X 115 X 13mm
kl. A 153,00/m2
zadružniki 134,00/m^
kl. C 115,00/m2
zadružniki 101,00/m^
Ljubečna Celje
telefon (063) 33-421
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Milja Umnik
Predsednik časopisnega in radyskega sveta: Viki Kranjc
Redakcya: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Fraixjo Bogadi.
Tjunica redakcge: Mojca Aužner.
Novi tednik izh^a vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinaijev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tiyino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. stran - 28. april 1990
KRDU
NOČNE
CVETKE
•	Pavel n^ bi v torek
popoldne mikastil Ivana
H., ki se je »prijateljevega
objema« rešil tako, daje za-
prosil miličnike za posre-
dovanje. Ti so prišli, videli
nesrečnega Ivana H., Pavla
K. pa so napotili k sodniku
za prekrške.
•	Če je ata doma glasen,
ni lepo, če doma razgraja je
še slabše, sploh pa je grdo,
če svoji družinici pred vrati
grozi s sekiro. Klic v sili na
Postni milice je pripeljal
miličnike, ki so zadevo ta-
ko pomirili in uredili, da so
pijanega Ivana J. pospre-
mili na streznitev, v krat-
kem pa bo dobil še vabilo
od sodnika za prekrške.
•	V sredo zvečer pa so za
posredovarye zaprosili sta-
novalci z Oblakove 26. Tam
je Silvester L. razgr^al in
razbijal, umiril pa se je šele
v iztreznitveni celici. Tudi
Silvo bo šel k sodniku za
prekrške.
•	Slobodanka M. se
v sredo okoli polnoči ni iz-
kazala kot dobra gostitelji-
ca. Tako je namreč menil
možak, ki je domov pripe-
ljal dva svoja vinska p^da-
ša. Ker mera očitno še ni
bila polna, je triperesna de-
teljica nadaljevda v ritmu
veselega šnopsa. To pa je
Slobodanko tako zelo uje-
zilo, daje s to tekočino zali-
la možičkovo glavo in jo
nato s prazno dobila po gla-
vi. Slobodanka je šla
k zdravniku, soprog Vla-
dan pa na streznitev. Na-
sledrya pot bo k sodniku za
prekrške.
•	V soboto ob pol štirih
gutr^ so za posredovarye
miličnikov zaprosili na Mil-
činskega ulici 13. Nekdo je
to noč izgubil kompas in
tolkel po nepravih vratih.
j Da ni prišel do pravih, so
ga potem spomnili milični-
j ki. Ker je Milan S. očitno
kršil javni red in mir, mu
sledi kazen, ki jo bo odme-
ril sodnik za prekrške.
M. A.
Slovenske ženske,
ki kršijo Javni red in mir
v obdobju desetih let
(1977 do 1986) je bilo v Slo-
veniji med kršilci javnega
reda in miru 21.607 ali 7,7
odstotka žensk.
Malo žensk je bilo n^ti
med pretepači in predrzneži,
med hazardeiji in med tisti-
mi, ki so storili prekršek
s političnim obele^em. Žen-
ske pa so bile kar precej ude-
ležene pri prekrških zoper
spolno moralo, pri zanemar-
janju skrbi za otroke, najbolj
pa so bile vnete pri vdajanju
prostituciji in pri nedovolje-
nem točenju alkoholnih pi-
jač. In kakšna je notranja^se-
stava ženskih kršitev javne-
ga reda in miru?
Predstavnice šibkejšega
spola so se v omenjenem de-
setletju zlasti prepirale in
kričale (47 odstotkov vseh
kršitev), nedovoljeno točile
alkoholne pijače (19,5 od-
stotka), se klatile in potepale
(7,9 odstotka), se nespodob-
no vedle do miličnikov (7,4
odstotka), se pretepale in
predrzno vedle (6,2 odstot-
ka), se vdćgale pijančevanju
(4,9 odstotka) itd.
Ta, notranja sestava žen-
skih kršitev pa je precej dru-
gačna, kot desetletje poprej:
v obdobju od 1977 do 1986 se
je bistveno zmanjšal delež
ženskih pretepov in predrz-
nega vedenja, klatenja in po-
tepanja, bistveno pa seje po-
večal ženski delež prepiranja
in kričanja ter nedovoljene-
ga točenja alkoholnih
pijač...
(Pavle Celik, v Reviji za
kriminalistiko in kriniinalo-
gijo, 1988)
PROMETNE NESREČE
Povzročil nesrečo In
pobegnil
Na regionalni cesti izven
naselja, v kraju Dramlje, se
je v torek zvečer zgodila tu-
di prometna nesreča, v ka-
teri je bil hudo telesno po-
škodovan pešec, neznani
povzročitelj pa je po nesreči
peljal dalje.
Neznanec je vozil iz smeri
Pletovaije proti Dramljam,
med vožnjo pa je zadel pešca
Romana Kopinška iz Pleto-
varij, ki je hodil po levi in se
bržčas vračal domov. Trče-
nje je bilo tako močno, da je
pešec na cesti obležal s hudi-
mi telesnimi poškodbami,
neznani povzročitelj nesreče
pa je peljal dalje.
S traktorjem zgrmel
po nasipu
Istega dne se je, ob 20.15
uri v kraju Sojek, pripetila
prometna nesreča, v kateri
se je hudo poškodoval trak-
torist, materialna škoda pa
znaša 8 tisoč dinarjev.
Po lokalni cesti iz Sojeka
proti Črešnjicam je vozil
kmetijski traktor Martin Za-
zijal iz Podgorja. V desnem
ovinku ga je, zaradi neprila-
gojene hitrosti, zaneslo na le-
vo čez rob cestišča, potem pa
je vozilo zdrsnilo po nasipu
in se prevrnilo na bok. V ne-
sreči je bil voznik traktorja
hudo telesno poškodovan.
Vozilo ni bilo opremljeno
z varnostnim lokom niti
z vgrajeno kabino, voznik pa
ni imel ustreznega vozniške-
ga izpita.
Otrok s pločnika pod
avto
Po Opekarniški proti Po-
djavorškovi ulici v Celju je
minuli torek peljal voznik
osebnega avtombila Pavle
Bakič iz Celja.
Ko je pripeljal v bližino
tamk^šrijega križišča, je na
svoji levi strani opazil skupi-
no otrok in zato zmanjšal hi-
trost vožnje. Nenadoma pa je
iz skupine skočil na vozišče
sedemletni S. K. iz Celja.
Kljub Bakičevemu močne-
mu zaviranju, je vozilo zade-
lo otroka in ga hudo telesno
poškodovalo.
Stoenko zaneslo
v Jarek
v nedeljo, 22. aprila, se je
ob 18.40 uri pripetila pro-
metna nesreča na lokalni
cesti v Radanji vasi na Ko-
njiškem.
Voznik osebnega avtomo-
bila Ivan Rošker iz Celja je
na omenjeni cesti vozil po
klancu navzdol, v ostrem le-
vem ovinku pa ga je nenado-
ma zaneslo v obcestni jarek,
kjer je vozilo pristalo na stre-
hi. V nesreči se je voznik hu-
do telesno poškodoval.
Z ll/IBX-a pod
avtomobil
v torek, 17. aprila, se je ob
20.25 uri pripetila prometna
nesreča, v kateri je bil en
otrok huje telesno poško-
dovan.
Voznik kolesa MBX, štiri-
n^stletni S. Š. iz Celja, je na
krmilu kolesa vozil prijate-
lja, dvan^stletnega M. P.,
prav tako iz Celja. S kolesom
sta obstala pri prehodu za
pešce z namenom, da preč-
kata Dečkovo cesto in nada-
ljujeta vožnjo proti mestu.
Ko seje na semaforju prižga-
la zelena luč za kolesarje, je
voznik s prednjih delom ko-
lesa zapeljal na vozišče, v ča-
su, ko je po Dečkovi cesti
v rdečo luč zapeljal voznik
osebnega avtomobila Ervin
Hrušovar iz Celja. Zadel je
v kolo, pri čemer je bil huje
telesno poškodovan sopot-
nik na krmilu, M. P., ki so ga
nemudoma prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Povozil peško na
prehodu za pešce I.
v ponedeljek ob pol šestih
zjutraj se je na Mariborski
cesti v Celju pripetila pro-
metna nesreča, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Po Mariborski cesti je pro-
ti centru mesta vozil voznik
osebnega avtomobila Peter
Marot iz Vojnika. Ko je pri-
peljal do prehoda za pešce
pri hotelu Celeia, je tam za-
del v peško Cvetko Macuh iz
Zreč. Macuhova je padla po
vozišču in se hudo telesno
poškodovala.
Povozil peško na
prehodu za pešce ii.
Druga ponedeljkova pro-
metna nesreča se je pripeti-
la prav tako na Mariborski
cesti v Celju, ob 11,50 uri,
prav tako na prehodu za
pešce.
Voznik tovornjaka Dragu-
tin Havoić iz Garešnice
(BiH) je vozil iz središča Ce-
lja proti Hudirgi. V bližini
EMO je pripeljal do prehoda
za pešce, na katerem je zadel
v peško Jožico Cvetanovič iz
Strmca. Peško je z vozilom
zbil po cestišču, pri čemer je
le-ta utrpela hude telesne po-
škodbe.
Nesreča zaradi
prehitevania
Tretja ponedeljkova pro-
metna nesreča pa se je pri-
petila ob 10.25 uri na regi-
onalni cesti v Podčetrtku in
terjala hude telesne po-
škodbe dveh oseb.
Iz Podčetrtka proti Mesti-
nju je vozil tovorni avtomo-
bil Matjaž Kvas iz Šentjurja.
V Podčetrtku, pred križiš-
čem za Harine Zlake, je pri-
čel prehitevati Izletnikov av-
tobus, v času, ko mu je iz
nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Aleksander Govc iz Prebol-
da. Med tovornjakom in
osebnim avtomobilom je pri-
šlo do trčenja, pri čemer sta
se voznik Govc in njegova
sopotnica Anita Brglez iz Lo-
čice hudo telesno poškodo-
vala.
M. A.
Prehuda gasilska
vnema
Prehuda vnema je lahko
včasih bolj škodljiva, kot
koristna. Ta je mladoletne-
ga S. R. iz Laškega pripelja-
la tako daleč, da je v času
od 11. do 31. marca letos
v Radečah in okolici kar ne-
kajkrat zanetil požar.
To je počenjal zato, da bi
bile ogrožene stanovanjske
hiše in bližnji gozdovi in da
bi se kot novopečeni gasilec
s svojim delom na terenu po-
trjeval, sodeloval pri gašenju
teh požarov. To mu je kar
nekajkrat uspelo, na srečo
pa so mu na prste stopili mi-
ličniki, ki so z zbiranjem po-
datkov in informacij na tere-
nu prišli na sled mlademu
piromanu.
Neznanec odpeljal
avtobus
Minuli teden, v noči od
ponedeljka na torek, je nez-
nanec ukradel Izletnikov
avtobus, ki je%il parkiran
na Dobrni.
Seveda je prej še vanj na-
silno vstopil. Avtobus so
v torek izsledili miličniki, in
to v Brdcah nad Dobrno,
kjer je »počival« v obcest-
nem jarku. Ocenili so, da je
škode na vozilu za okoli 50
tisočakov, za neznanim av-
botusarjem pa še poizvedu-
jejo.
Padel deset metrov
v globino
v torek, 17. aprila se je ob
8.40 uri pripetila delovna
nezgoda na delovišču Cin-
karne. Milan Jovanovič iz
Celja je pri obnavljanju pro-
čelja padel z odra 10 metrov
globoko, pri čemer se je huje
telesno poškodoval.
Požar v LIP
Slovenske Konjice
Ogenj se je razplamtel
v petek ob 20. uri nad mizar-
no, v prezračevalnih napra-
vah, kjer se je vžgal lesni
prah, skupaj z lesenimi od-
padki zaradi mehanskega
trenja v prezračevalni ko-
mori.
Ko je izpadel iz ležišča no-
silec transportne verige, je
prišlo do trenja kovinskih
delov in iskrenja. Materialna
škoda znaša okoli 70 tisoč di-
narjev, požaru pa so bili kos
tovarniški gasilci in člani
GD iz Slovenskih Konjic.
Našli so topovsko
granato
v ponedeljek, 16. aprila so
delavci Cestnega podjetja
iz Celja našli ob regionalni
cesti Vitanje-Slovenj j
dec topovsko granato I
žili so jo pri opravljanji
meljskih del, poklicali«
nike, ki so strelivo iz zai
vojne primerno zavar«
poslednje dejanje pa je o)
vil pirotehnik celjskega
voda za požarno varno^
Delovna nezgoda
v Unioriu
Do nezgode je prišlo v
tek popoldne v obratu I
brirnica, ko je delavka]
jana Marinšek delala ob
librimem stroju.
Ko je imela prste desi«
ke v spodnjem delu stroji
se naj le-ta nenadoma i
vklopil. Julijani je odšči;
lo palec in kazalec v vi
prvega členka, vzrok »
vklopa stroja pa še ni g
njen.	m
Bogati ljudje nimajo
od svojega premoženja
nič drugega kot strah,
da ga izgube
(Rivarol 1754-1801)
Obup je bol slabičev
(Jean Dolent)
Bogastvo je vzrok i
nih skrbi	v
Bogastvo in siiif
štvo imata skupno j
kletstvo - človeka
sužnjita
(A.Graf 184H

Bržčas zato, ker je vo;
ca na Trgu svobode v <
imenovana za staro, se
nuli četrtek v svojem
njem delu vnela. V ki
zagorel pod in lesena
strukcija, vzrok pa so
v nepravilni razsvetlja'
so si jo privoščili ne
brezdomci. Sicer pa še
sto jasno, kaj je bilo ki^
požar v stari vojašnici. N|
guje se, da bi bila lahko H
tudi napaka arheologov-;
V	ponedeljek pa je g^
v Hmezadovih Mesnin«
Linhartovi 4 v Celju. Ko'
tam nepravilno postop^
kuhi, iz poročila Zavodi
požarno, reševalno in tel«
no službo ni razbrati.
V	minulem tednu
reševalci Zavoda spet
kah« ključavnico, to^
v hiši na Cesti na Do^
9 in rešili prestrašene uj^
jence iz pokvarjenega dv
la. Na spisku tedenj
opravil je še devet cestnJjj
ševanj in dva pirotehi^
oziroma uničevalna ul^
Streliva iz druge vojne s
smo vsega pobrali.
Žalski osnovnošolci
vedo veliko o prometu
žalski osnovnošolci so se "konec minu-
lega tedna pomerili na 22. tradicional-
nem tekmovaruu v poznavanju cestno-
prometnih predpisov pod naslovom K^
veš o prometu. Tekmovanje je pripravil
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu pri skupščini občine Žalec, ude-
ležilo pa se ga je 66 osnovnošolcev iz
8 šol.
Tekmovali so v teoretičnem znanju,
v spretnostni vožnji in vožnji s kolesom
po prometnih površinah. Tekmovalci so
bili razdeljeni v dve skupini. V kategoriji
petih in šestih razredov je zmagal Dam-
jan Kočevar iz OŠ Šempeter, ki je zbral
730 točk, na 2. mesto pa sta se uvrstila
Davor Terglav, prav tako iz šempeterske
osnovne šole in Matej Antloga iz OŠ Ža-
lec, oba pa sta zbrala po 700 točk. V sku-
pini 7. in 8. razredov so prvi trije zbrali
enako število točk, po dodatnem testira-
nju pa je zmagal Janko Marovt, za njim
pa sta se uvrstila Matija Tratenšek in
Boštjan Čulk, vsi iz OŠ Braslovče, ki so
zbrali po 700 točk. Ekipno je pri ml^ši
skupini zmagala OŠ Šempeter, pri starej-
ši skupini pa OŠ Braslovče.
T. TAVČAR
Slovenski gospodar 1870	'
Pred kratkim je sedel nek pobožen mož v cerkvil
molil. K temu se vsede nek drug mož, kije bil do gi^
v plajšč zavit. Ta možje lepo, pobožno pred seboj 0
sklenol in začel moliti. Čez kratek čas pa ta opazi t
mu nekdo v žep sega; pogleda svojega soseda in j^
opazi, da ima obe roki pred seboj, ni mislil, da bi ta^
segal v njegov žep; ko je vendar spet opazil, da ^
nekdo po žepu vrta, segne naglo v žep in potegn^ ]
njega roko poleg sebe sedečega ptujca iz svojega ie«
Ta je namreč imel eno umetno roko z eno pravo pS
seboj sklenjeno. Druga prava njegova roka pa je sed
po sosedovem žepu.
Ženska naučila psa krasti. Neki premožen gospod,
spal poleg nekega gojzda. Ko se zbudi, vidi, da n^
pes ravno v bližnji gojzd beži in njegovo listni«
z denarji v gobcu nese. Psa so zasledovali in ko prid«
v gojzd, so videli, da je neka stara baba ravno denar
listnice vzela, listnico pa v gojzd vrgle. Baba je n^
ačila psa krasti in je od tega živela.