Najemniki. Zadnje čase so uvideli klerikalci, da se jim trdnjava maje. Od vseh strani so to trdnjavo napadli do sedaj mirni sovražniki. Klerikalci pa navajeni samo zapovedovanja, niso bili zmožni se sarai vojskovati brezzaveznikov. Za denar pa se dobi vse. Iz več posvetnih stanov so dobili in najeli razne pohabljene generalčke, ki so se jim prodali z dušo in telesom. Sedaj so se oddahnili nekoliko videvši, da so ti plačani gener ralčki, tudi s pomočjo zlatega boga, potegnili za seboj nekaj možieev rnanjše šarže, s katerirai se je popolnila ta pisana armada. Poveljnika I. plač. razr. in nespremenljivega značaja je dal odvetniški stan; iz obrtniškega kroga so tudi zraven in tudi iz učiteljskega stanu so se rekrutirali, kateri pa seveda služijo v ti armadi bolj za Bpurše". In taka vojska, spolnjena še s kaplanskimi pobočniki, se je spustila v naprednjaške vrste, katerim pa se ni zgodilo do sedaj še ničesar hudega. Učiteljski uhajači združili so se v dosego večjih in junaških uspehov v »Slomškovo zvezo", ki se pa hoče, čeravno ločena od učiteljstva, imenovati učiteljska zveza. Faktično pa je ta zvezica zveza duhovnov in le nekaj učiteljev in učiteljic, kateri pa so v veliki manjšini nasproti prvim. Zato se mora odrekati odločno, da bi bila ta zveza zasnovana v prospeh šolstva in učiteljstva, temveč v nasprotni naraen, da potisne šolo in učiteljstvo nazaj v konkordatsko dobo. — Duhovniki, na čelu s škofom zahtevajo očitno, brez prikrivanja: »Vsi učitelji v šolah bodo pod cerkvenim (recte farovškim) nadzorstvom. Nadzorniki cerkvene pokrajine bodo imenovani na predlog (kanonikov, prelatov itd.)" Te besede so bile uveljavljene za časa konkordata, prave sužnosti učiteljstva, in danes jih predrzno kličejo vsi sovražniki šole in učiteljstva zopet v veljavo. Vendar pa ti famozni Slomškarji nimajo prav najraanjšega ugovora tera besedara in so jih celo v svoj program vzeli, natisnivši jih v svojem glasilu »Sl. Učitelj" I. let. str. 19. Tedaj zopet nazaj v konkordatsko šolo, no — lepa hvalal V svojem glasilu namigavajo tuintara, da se to ne raore zgoditi in se zgodilo ne bode. Mi pa pravimo, če bi bili vsi, ali vsaj večina učiteljev tako otroško politična, kakor so brumni Slomškarji, gotovo beremo v 14 dneh v »Slovencu" naslednji brzojav: BVse šolske postave iz 1. 1868 razveljavljene. Konkordatska šola zagotovljena". Zraven pa opomba uredništva : »Po več krajih že stoje grraade in vislice za trdovratne napredne ucitelje. Luka Jelenc in Jakob Dimnik že bingljata med zemljo in nebom, drugi pridejo vsi na vrsto. Jaklič, Slapšak i. dr. so danes popoldne že pritrkavali, R. bode zvečer že nosil na mizo. Učiteljica F. že ves dan snaži kuhinjsko posodo v župnišeu. Slava katoliškim poslancem !" Mi bi se sicer s to zvezico niti ne pečali, ko bi ne bili pri hazard igri, katero igrajo ti lahkomisleci, neposredno tangirani. Tako pa, če igro izgube, plačali bodemo tudi rai. Prav zato in zaradi ničesar drugega si dajemo opraviti s to zvezico. Takoj, ko se je zasnovala, mencali so si roke navihani klerikalni petelini, češ, proti učiteljstvu smo že ,,zašancani", proti njim že stopajo janičarji. Zastava je bila tako vabljive barve (Slomška so naslikali nanjo), da se je bilo nadejati, da bodo kar trumoma vreli bojevniki pod njo. Ali, slovenski učitelj je že zbujen! Iz naših vrst so stopili sarao taki, ki jim je resniono prav malo rnar za šolo in uciteljstvo, temveč, se le radi obešajo za suknje, ker to včasih — nese. Odkritosrčno povedano, ločili so se neučitelji od ueiteljev. Kako pa se kaj godi tem usmiijenja vrednim vojščakora ? Prav slabo. Odločilne besecle niraajo nobene, odločajo le gospodje sodrugi kateheti, samo ime dajejo ti slaranati zvezan.ci. Mi jih pa pomilujemo iz dna svojega usmiljenega srca! To so najemniki v hiši bogatina, katerernu se morajo slepo pokoriti, da jih ne zažene čez prag. Ta obskurna zvezica se niti primerjati ne da z našo impozantno ,,Zvezo", pri kateri srno sarni učitelji in uciteljice. To je naše ognjišče, naš dom, v katerem gospoda, govorirno in odločamo sami! Res jim njih zavezniki strežejo na vse raogoče načine, vendar kaj pomaga, n a - jeraniki ostanejo za vselej, brez vse svob o d e. Zavezniki jim šepetajo na uho lepe in vabljive obljube, kakor kakšnim lahkovernim zaljubljencem, trdeč, da se gre le za krščansko šolo. In ti siromaki jim verajejo, in opojeni od teh obljub kar tremolujejo od prihodnje sreče, ki je prava fatamorgana. Spoznali bodo to ,,čašo opojnosti" šele — pod zvonikom! Koliko veljajo ti učitelji v šolskih zadevah, pojasni nam sledeče: Učitelj Slapšak je bil na II. kat. shodu v šolskem odseku. Na tem shodu so govorili o šolstvu nepoklicani ljudje s tako pravico in strokovnim znanjem, kakor je kritikoval čevljarček Apelovo sliko. Redovnira učiteljem so peli samo slavo in hvalo in tudi nedavnerau učiteljstvu. Slapšak pa je ponižno, kakor se spodobi krščansko katoliškemu učitelju, opomnil, ,,naj se ne hvali preveč r.dovne šole, ker s tem pada senca na druge šole, ki tudi dobro delujejo". In kaj so mu zabrusili v obraz?! »Tukaj se ni govorilo o drugih kakor o redovnih šolah!" Posvetno uciteljstvo je tedaj delalo samo ,,štafažo", če ni bilo govora o drugih javnih šolah. Ze sedaj, ko vas love, vam tako špičastega ovsa mole, kaj bode šele, ko se bode zanjka zadrgnila okoli vratu ?! Pomerabno je tudi, kako se je vršil ustanovni shod te zveze. Za zapisnikarja (o kolika čast!) sta bila izvoljena učitelj in učiteljica (Zivio-klici). Jaklič je govoril: ,,Da se bodemo za katoliška načela bojevali tudi na polju vzgoje in oraike. (Slava-klici). Pozdravljeni vi naši sotrudniki (Bog ve, ali je bil iz Cerašenika sotrudnik zraven) pri vzgoji in pouku . . . da hočete z nami delovati za ena in ista(!?) načela (Cujejo se klici: Hočemo).* Tako so se ponavljali pogostokrat živio in slava klici. Ko pa je Jakliču ušla beseda ,,svobodno", so se zaoeli obrazi daljšati sotrudnikora pri vzgoji in pouku in prav nobeden ni zaklical živio, slava in ravno tako so trdovratno molčali, ko je Jaklič takole nadaljeval: »Vzpričo izobrazbe učiteljstva je dandanes učiteljski stan ravnopraven z duhovnikom, in dandanes ni duhovnikov, ki bi hrepeneli po osebni nadvladnosti nad učiteljstvom (to je gotovo, da jih ni!); ako je pa kateri med njirai tak, zaostal je za duhom časa, niti ne urae svojega poklica. Pripoznam da se dobe oblastiželjne osebe raed duhovniki (to že ni res, Jaklič se je zmotil, vsaj je rekel ravno kar, da jih ni!) vendar se dobe take neznosne osebe tudi v drugih stanovih, da se jim vse klanja." In tem ljudem se ne zjasni, ne odpro se jim oei, ušesa iraajo zakapane z voskorn, le jezik jih še kdaj izda, da so iz naših vrst. In kakšen halo ženo v svojem glasilu, v katerem zapišejo na vsakih 10 besed petkrat »krščanski" in štirikrat »katoliški". Ne vemo, kako uče ti ljudje, ko tako kriče, da raora postati šola krščanska in katoliška, na vsak način pa raorajo zelo nekrščansko učiti, ko tako zahtevajo preosnove. Mi se le čudirao dotičnikom, čemu vender žive raed tem grešnim svetom in v teh nekrščanskih šolah uče! Začemu! ? Saj §o da pomagati! Pojdite v različne redove ! Ophelia, pojdi v samostan! Tam se podrencajte z najbolj debelimi vrvmi in živite sami prečisti katoliški vzgoji, s pomočjo nkanarčka in brezovke" ! Pa ste menda preveč posvetni, zato vam smrdi saraostan ! Konečno izrekarao še enkrat svoje najčistejše pomilovanje vsem, ki so že na limanicah, in vsera, ki še bodo sedli na to lovilo preraetenih klerikalnih ti.arjev. K. N.