CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	$2.00
Za pol leta ...........	1.25
Za ZDA...............	3.00
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otlawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Vol. 2 No. 31.		Priče 5.	TORONTO, ONTARIO PETEK, 10 SEPTEMBRA, 1943	Cena 5c.	Leto 2 Štev. 31..
NAPOVEDUJE SE SESTANEK Z STALINOM
Washingtoa — Predsednik Roosevelt, je naznanil zadnjega tedna da se je dosegel viden progres od zavezniške konference v Qusbec-u sestanku Churchilla-Roosevelta, pri-in da vse kaže, da bo prihodnjemu prisostoval tudi jožef Stalin.
Gornje besede je naslovil na časnikarski konferenci, ter ponovil vabilo Rusiji za vojaško zastopništvo: " Tro-zavezniŠkega vojaškega Sveta". Toda kljub temu so to nepotrjene vesti v kolikor se .tiče Sovjetske Unije.
Zedinjen vojaški Svet treh svetovnih velesil, je že zdavnaj bil na-glaŠen kot nujen z strani Sovjetske Unije. Nikjer pa nismo opazili njene izjave, da je odklonila prisos-tovati resnim in objektivnim pregovorom s zavezniki. Skrajni je čas, da se v tem oziru nujnosti ne zapletajo kakšna posebej politična v-prašanja, razne obljube na delež na sredozemskem morju in razne druge baze v svetu, ampak odločna akcija za pobiti sovražnika. Kajti kadar se ponavljajo značilne b^ede "Štirih svobod", tedaj so razne obljube deleža tukaj ali pa tam v nasprotju teh besed. Če je to vojna proti skupnega sovražnika in če se vpoŠteva svoboda da narod po svoji svobodni volji urejuje svoje no-trajne stvari že na podlagi Atlan-skeag Povelja, tedaj zamisel na razne deleže neodgovarja tem načelom, ampak daja podlago sumnji, da se
nekaj v zaledju kuha, kar je v nasprotju tako interesom tekoče vojne, kakor tudi povojnega sveta, da se ne povrne v stare pregrehe.
Nadaljna poročila trdijo, da je Ivan Majsky imel daljši sestanek z Mr. Eden, Britskim zunajnim ministrom, kakor tudi z poslanikom Združenih držav, Posvetovanja so se vršila na podlagi zavezniške konference v Quebec-u. Nekateri drugi krogi smatrajo ta sestanek predhodno priprave k sestanku zavezniških voditeljev z Stalinom. Toda, Sovjetska Unija o tem ni izdala ofi-cijelnega ničesar.
ITALIJA SE BREZPOGOJNO PREDALA
Pregled hoje viri li vri proti fašizmu
RDEČA ARMADA ZLOMILA POSLEDNJI ODPOR NACISTIČNIH SIL V DONSKI DOLINI. OSVOBODILA IE 30.000 ČETVORNIH MILJ OZEMLJA V POLETNI OFENZIVI. POBILA 420 TISOČ NACISTOV TER ZAPLENILA OGROMNO KOLIČINO VOJNE OPREME.
VSE PRIPRAVNO ZA INVAZIJO
Washington — Gen. George C. Marshall, vrhovni poveljnik armade Združenih držav, je zadnjega tedna naznanil, da je vse pripravno za invazijo, oziroma za zmagoslavne udarce proti Nemčiji, vključujoč invazijo severozapadne Evrope, kar bi v drugih besedah pomenilo druga fronta. Obenem pa odločen načrt proti Japanski na Pacifiku.
Kakor razvidno iz obširne razlage s ozirom na gornje, Marshall pravi, da je vse pripravno in skoraj bi lahko rekli, da se čaka le trenotek, seveda na podlagi njegove razlage. Zaželjivo je da se uresniči! Toda ako se podaljša in potem ponovno ponavlja, kakšno o-pravičilo naj bo takim naznanilom in razlagi? Nihče drugi kakor narodi v zasužnjeni Evropi, odgovarjajo in bodo odgovarjali na take obljube, ki so se vrstile zadnja dva leta. Vse kar je gotovo je to, da ne žele obljub in Ie priprav — ampak akcijo in reŠenje.
GGF. odklonila sodelovanje z delavsko stranko
Severna Afrika 8 sept.— Tukaj-jne poročilo iz zavezniškega stana naznanja danes, da je zavezniški Ge. Dwigth D. Elsenhover danes sprejel brezpogojno predajo Italije, ter je z tem Italija zadobila mi-litarno premirje, pravi poročilo.
Z tem je Italija seveda izključena iz vojne sicer v onih delih Italije, ki niso zasedeni po nemški armadi. Zadnja poročila oziroma takoj po padcu Musolinijevega režima, nacisti so skoncetrisali večjo vojaško silo v severni Italiji in vzdolž Brener pasu, kot predhodno obranbno črto proti zavezniški armada. Kajti takoj po padcu Musolinijevega režima in v kolikor se ta ni razkrajal že pred tem, narod je manifestiral svojo odločnost za mir. To je pa posledica komaj nekoliko manj kot dveh mesecev, da je Italija sprejela brezpogojno predajo, ne zato ker je to bila volja Bodoglijevega režima, ampak narodni odpor v no-trajnosti Italije, ter odpor armade na bojni črti, ki se je odpovedala nadaljevati vojno.
Torej predaja Italije je bila neizogibna takoj po padcu Musolinijevega režima. Tisoči naroda in armade, manifestirajoč svojo ogorčenost proti 21 letni sramoti fašističnega režima ter nadaljevanju vojne, je osnova predaje Italije. Temu je tudi najboljši dokaz na bojni črti, ko so cele čete odložile orožje in se predajale zavezniški armadi. Torej glavni zaveznik za predajo Italije zaveznikom, je in ostane italijanski narod, nikakor pa razni Bodogliji in hiša Savojev.
Narod je podkopal stebre sramotnemu fašističnemu režimu, ravno tako njegovemu navihanemu namestniku Bodogliji. Zdaj je vsekakor ležeče z kom bodo zavezniki nadaljevali pregovore in se oslanjali glede sporazuma, če se bo nadaljevala protinarodna politika s raznimi protinarodnimi elementi, tedaj bo narod ogorčeno vodil borbo proti taki politiki.
Rdeča Armada je zlomila poslednji odpor nacističnih sil v Dons-ki bazi; zavzela Stalino zelo važno industrijsko in rudarsko področje v Donu na južni bojni črti, na seve-rozapado se pa približuje Smolen-sku.
V poletni ofenzivi Rdeča Armada napreduje na 600 milj raztegnjeni bojni črti, ter je osvobodila okrog 30.000 četvornih milj ozemlja, tisoče mesti in vasi. Na podlagi vojnega poročila ki daje pregled o dosedajnih nacističnih izgubah oziroma od 12 julija, je ta naslednji:
Nacisti so izgubili 420.000 mrtvih, 1,080.000 ranjenih in 38. 600 vjetih mož. Poseben komunike o materijalnih izgubah podaja pa naslednji pregled: "Za isto dobo vni-čeno je na bojni črti, 5.729 bojnih letah, 8.400 tankov, 5192 topov in 28.000 trokov. Zaplenjene opreme pa: 1,041 tankov, 2,118 topov, 5, 382 strojnic in 7.953 - trokov. V
tem poročilo ni všteta municija, katere je zaplenjena v sedajni ofenzivi Rdeče Armade.
Na 600 milj raztegnjeni bojni Črti kakor je omenjeno, Rdeča Armada napreduje na tej bojni črti na južni in severozapadni strani. Poslednja poročila polagajo zlasti večjo pozornost s zavzetjem Stalino na južni fronti, ter prodiranje proti Smolensku in Brvansku. Dozdeva se da je naslednji odpor nacističnih sil na drugo stran reke Dnjeper, obenem pa zadnja obrambna črta na sovjetskem ozemlju.
Maršal Stalin, ki je neprestano v vezi z operacijami na bojni črti, je čestital Rdeči Armadi in oddelki ki so zavzeli posamezno važno mesto, so imenovani po dotičnem mestu, in bodo nosili to ime v znak junaštva in vdanosti svoji domovini.
Ako zasledujemo napredek Rdeče Armade v sedajni ofenzivi, katera lomi poslednji odpor nacis-
ZAVEZNIŠKA ARMADA V ITALIJI
tičnih sil na vzhodni bojni črti; ter tudi invazijo notrajnega ozemlja Italije; zatem naraščajoči odpor naroda v Evropi; obstoja danes oči-vidna priložnost ustanovitev druge fronte v Evropi, ter z tem skrajšati vojno in ogromne žrtve.
PARTIZANSKA ARMADA ZAVZELA SUŠAK
Italija se prezpogojno predala. Odločne bori. v ospredju ob Brener pasu ki ga kontrolirafo nacistične čete.
Calgary — Zadnjega tedna se je vršilo tudaj zborovanje nacionalnega odbora C. C. F. stranke. Tim Buck, vodja nove delavske stranke je ob tej priložnosti predložil resolucijo dotičnemu zborovanju pripravnost za sodelovanje in priključitev nove delavske progresivne stranke z CCF.
Toda vodstvo CCF., če tudi vse-bujo pravila CCF., da je mogoča priključitev k CCF., pod po/vijem da taka skupina obenem sprejme tudi njen program, je odklonilo tako priključitev.
Nedvomno da bo članstvo omenjene organizacije spregovorilo na svojih sejah o tej zadevi in ponašanju svojega vodstva. Beseda članstva bo pa nemara prebudila sebične in ozke političarje okrog CCF., ki ne vidijo nevarnosti zaradi nesloge in nesporazuma delovnega ljudstva v resnih in odločnih zadevah.
Poročila ki so zadnjega tedna prinesla vest, da se je Italija brez-pogojnb predala zaveznikom in z tem zadobila militarno premirje. Toda od druge strani nacistične sile ki kontrolirajo Brener Pas čez Italijo, so odločne braniti ta položaj in so ljute borbe v teku.
Takoj ob padcu Musolinijevega režima, nacistične sile so zasedle važen položaj v severni Italiji. Ako je bila kdaj boljša priložnost za invazijo Italije, tedaj je bila vpričo padca Musolinijevega režima, ker notrajni nemeri, ogorčenost naroda proti nadaljevanju vojne in proti nacističnim gospodarjem v Italiji, je vse to dajalo prednost za invazijo in tudi pogoje za izključitev Italije iz sedajne vojne. Točasno na podlagi notrajnih razmer, kjer gredo zasluge narodu in armadi za brezpogojno predajo, je le delni uspeh. Severni položaj je v rokah nacističnih sil, kjer so se precej cfobro ptrdili in prav sigurno pripravili braniti ta položaj.
Nadaljni razvoj bo vsekakor pokazal gornjo pravilnost v tem oziru.
Medtem ne malo pa je aktivna zavezniška zračna sila. Zaporedoma izvršeni so zračni napadi na Berlin, Hamburgh, Nuremberg in druga važna industrijska področja. Posebno je v zadnjih napadih priza-
det Berlin, o katerem so nacisti napovedali da je nepristopen za napad. V splošnem položaj nazi-fašis-tičnih sil, se je pričel razkrajati in načrti se niso obnesli po želji nacističnih krmilcev. Tem je zadala smrtne udarce Rrdeča Armada na vzhodni bojni Črti, deloma pa zavezniška armada v Afriki, Siciliji in zdaj v Italiji. Naslednji tedni bodo pokazali Še marsikaj izpreme--njenega v svetovnem položaju.
nost delavcev
Iz Spodnje štcjarske
(Posneto iz "Jutra" z dne 28. marca 1943)
Novi grobovi. V visoki starosti 92 let je v Mariboru umrla vdova mestnega zdravnika ga. Fani Ma-llyjeva, rojena Moserjeva. Nadalje so v Mariboru umrli 66-letni skladiščnik državnih železnic Jožef Bohinac, 39-letni tehnični uradnik Alojz Žabkar in 67-ietna zasebnica Justina Rebčeva. V Vemšah pri Leskovcu je umrl 45-letni Anton černkovič, v Slivnici pri Mariboru pa 52-letni Štefan DrageŠ. V 63 letu starosti je preminila na praznik 19- t. m. ga. Marija Samidova, po rodu Krakerjeva. V Mariboru so Še umrli 79-letni zasebnik Andrej Job in 78-letni žagarski mojster Jurij Podgoršek. V Slov. Bistrici pa po dolgem trpljenju uradnica Mici Vaupotova.
Quebec — Kongres delavskih strokovnih unij je izdal proglas za formiranje potrebnih odborov po vsih lokalih za politično in neodvisno akcijo unijskega pokreta, katera bi zbližala na prvem mestu delovno ljudstvo v raznih zadevah.
Do tega sklepa se je prišlo na zadnji sesiji 59 nacionalne konvencije kongresa, ki se je vršila v Toronto zadnjega tedna. Ravno tako poudarjena je pripravnost kongresa delovati na združenju unijskega pokreta kot celote in v soglasju nadaljevati potrebno delo v interesih delavcev in delavk, kakor tudi naroda v splošnem .
Britsko javno mnenje za druge fronto
London — Kakor razvidno iz poročil raznih virov, britsko javno mnenje je na strani za ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi, kar pa ni izjema javnega mnenja tudi drugod.
Na podlagi izjav zelo uglednih unijskih voditeljev in Članov parlamenta pridemo do zaključka, da je zavezniška konferenca v Que-bec-u pospešila to zahtevo radi njene neodloložnosti o ustanovitvi druge fronte.
"News Chronicle" v svojem uvodniku med drugim pravi: "Zdaj je primeren trenotek za udariti po sovražniku z vsako unčo naše moči in naših sredstev".
Jack Tanner, glavni tajnik močnega unijskega gibanja Vel Britanije v intervjuo med drugim pravi: "Potrebno je takoj sklicati parlament in obenem podpirati tro-zvez-no konferenco, to je Vel Britanije, Sovjetske Unije in Združenih držav". . »
Število unijskih pokretov Vel. Britanije, je naslovilo vladi resolucije kjer se zahteva ustanovitev druge fronte zdaj, ko Rdeča Armada v Donets dolini podi fašistično zverino iz sovjetskega ozemlja in je ta zdaj zaposlena deloma nekoliko tudi v Italiji. Obsoja se odlašanje in neodločnost zaradi druge fronte. Najznačilnejša resolucija o drugi fronti je zadijnenega unijskega pokreta raznih strokovnih unij, ki Štejo 6.000.000 članov. Meddru-gim v resoluciji se poudarja: "Mi mislimo da. je druga fronta zelo nujna za interese Zedinjenih Narodov."
Javno mnenje kakor je omenjeno ni izjema v Vel. Britaniji o ustanovitvi druge fronte v zapadni Evropi, ter z tem zagotoviti zmago v letu 1943. To je mnenje ljudstva in vsih svobodoljubečih in demokratičnih sil sveta, zlasti pa v zasedeni Evropi. Odlašanje v tem oziru gre največ vprid sovražniku in tudi večjim materijalnim in ljudskim žrtvam.
Odkar je strmoglavljen Musoli-nijev režim v Italiji, pričamo večji aktivnosti Narodne Osvobodilne in Partizanske armade ob Jadranskem mar ju, kakor tudi v notrajnosti Jugoslavije. Od druge strani poročila o podtalnem gibanju zatrjujo, da je njegova sila na Balkanu ogromna. Naraščajoči odpor v Grčiji, tudi deloma v Bolgariji in organiziran odpor Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, daje neposredno pomoč skupnim udarcem zavezniške armade zdaj na italijanskih tleh.
V zadnjih bojih Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, je zavzela SuŠak, važno pristanišče na Jadranskem morju, ter z tem vsekakor odprla vrata na jugoslovansko ozemlje. Kakšnem izgovor naj imajo oni, ki so v deveta nebesa čislali Mihajloviča in celo do današnjega dne niso odnehali, ni težko doumeti, ko vemo, da jim se gre le za povrnitev bivšega režima v Jugoslaviji. Niso preveč navdušeni, ker sile progresa in napredka naraščajo in zahtevajo pravično preureditev posemeznih držav. Nepo-zabljajo pa na ona sredstva z katerimi si prizadevajo očrniti slavno ime narodnih borcev in pripisati onim, ki za njih predstavljajo glav-
no oporišče.
Toda kadar bo spregovoril narod svojo besedo, tedaj bo ta toliko bolj pekoča in resna. Gotovo je da ne bo iskal milosti pri onih, ki so ga zapustili med živlenjem in smrtjo, ter se izselili v druge države, d i. celo odtam ustvarjajo razdor, mrž-njo in sovraštvo med tremi bratskimi narodi, kateri rama ob rami vodijo odločno borbo za narodno čast in osvobojenje.
Major Eliof o razmerah na Balkanu
ZAHTJEVA ZA SVOBODO INDIJE
London — Strokovni unijski kongres ki Šteje 1,250.000 unijskih članov največjega unijskega pokreta v Vel. Britaniji, je na redni konvenciji sprejel resolucijo z katero se zahteva svoboda za Indijo.
Znano je da je nekoliko uglednih voditeljev indijskega nacionalnega pokreta in tudi političnih strank v zaporu, med temu tudi Gan-di. Notrajni nemiri med narodom so tem večji, ker ne samo da je omejena svoboda raznih strank in pokretov, ampak obenem tudi v državnih zadevah je zunaj na oblast nad narodom v splošnem.
Indija vsekakor jo prebivalstvu Šteje nad 300 milijonov prebivalcev, toda njena neodvisnost je pod protektoratom Vel. Britanije. Gan-di in tudi drugi vodje ki odločno vztrajajo za neodsisnost Indije, da v svojih narodnih zadevah določa že po določbah ustava ki bo raznim narodnim skupinam najbolj odgovarjal, so seveda v zaporu.
Torej skrajni je čas da tudi Indija dobi svojo svobodo in neodvisnost, se poudarja v resoluciji strokovnih unij Vel. Britanije.
New York, — "New York Herald Tribune" prinaša članek majorja Goerge Fielding Iliot-a, ki je mnenja, da so se nemške muke in težave na Balkanu zdaj šele prav začele.
"S smrtjo kralja Borisa je izginila ona točka, na katero sta bila vsaj deloma navezana bolgarski narod in njegova armada.
"Na Bolgarskem se nahaja precej nemških čet in Gestapo agentov. • Toda zdaj, ko se italijanske "'-ni-zije v Jugoslaviji in Grčiji jajo, so morali Nemci odp< del svojih sil iz Bolgarije, da domeste.
Največja usluga, katero la danes Bolgarija izkazati 1 bi bila najbrže ta, da bi bolgarska armada prevzela policijske posle v Jugoslaviji in Grčiji. Nemci bi prevzeli le nalogo, da čuvajo nekatere ključne pozicije, ko na primer Solun.
"Bolgari so vstopili v vojno misleč, da je nemška zmaga neizogibna. Zdaj pa se je pokazalo ravno narobe, da je nemški poraz neizogiben. Bolgari tega trenotka pač ne bodo uporabili, da nakopočijo nase Še več jezo in sovraštva pri svojih sosedih. Zanje je zdaj čas, da se vsaj deloma odkupijo in popravijo grehe, katere so že zagrešili. Zato pa bi morali odpoklicati svoje vojake iz Jugoslavije in Grčije in odkloniti, da se Še nadalje udeležujejo vojne.
"Neposredna bodočnost Bolgarije Še ni jasna. Zagotovo pa je, da bodo morali Nemci, ako hočejo držati svoje pozicije na Balkanu, nastopiti sami — in to kljub temu, da jim je ravno zdaj posebno težko najti razpoložljivih čet".
DELAVSKI PRAVNIK NEOSTANE V ODBORU
PETO VOJNO POSOJILO
Gornja slika predstavlja čl. Združenega južnoslov. E. Kristan, Z. Bakovič, L. Adamič, ž. Bunčič, Rev. ječi: J. Zalar, M. Kuhel, P. Radič, M. Markovič, F. Perzezick, A. Minerich in J. N. Rogelj.
Odbora, feedeči od leve proti desni: J: Butkovič, N. Drenovac, Rev. E. Glocar in A. Lukas. Sto-'etrinovič, M. J. Bogdanovič, D. Kovačevič, G.
Ottawa —Finančni minister II-sley, je naznanil novo vojno posojilo, k! prične z dne 18 oktobra. Minimalna kvota petega vojnega posojila je 1,200.000.000.
Če tudi ni naznanjeno koliko časa bo trajala kampanja, so mnenja da bo tri tedne. Poleg tega so približno določbe glede obresti na vojne obveznice, kakor prejŠnih.
Kakor smo v prejŠnih posojilih prespevali kanadski Slovenci so razmerno precej lepo vsoto, gotovo da bomo tudi v petem vojnem posojilo. Zato bi bilo prav dobro, da se posamezni odbori organizacij in društev, že zdaj pripravijo na vse potrebno kadar prične kampanja. Poleg tega da se spis iz vsake naselbine Čimprej poroča v vsoti, koliko smo Slovenci prispevali. Kajti na ta način bomo imeli najboljši dokaz dela vprid novi domovini in tudi zmagi nad sovražnikom.
Ottawa — Zadnjic smo poročali o krizi ki je nastala zaradi spora Atlas jekarskega trusta in delavci, obenem pa med delavskim pravnikom in pravnikom delavskega odbora za posredovanja.
J. L. Cohen, delavski pravnik, o-ziroma pravnik delavskih unij v delavskem odboru za posredovanja med delavci in delodajalci, ne bo v odboru. Kriza ki je bila nastala kakor omenjeno pri Atlas Steel Corporaciji, je privedla do tega, da se je iz protesta J. L. Cohen odrekel sodelovati in zastopati pod ame-jenimi pogoji delavskega depart-menta, oziroma ministrstva. To je vsekakor pogorŠalo stališče delavskega odbora, kateri je bil imenovan po ministru za delo, da posreduje v sporih delavcev in delodajalcev, ter spreči zastoj v produkciji.
Poslednje vesti so, da je delavski pravnik odstravljen nedvomno z strani vlade. To očitno dokazu1 da vlada omahuje pred finaner trustom na račun delavskih sov, ki bodo z tem seye^ deti.
IAN 2.
"EDINOST'
petek, 10 september 1943
"EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
rej po začrtani poti za narodni r in srečo
Nap blago
Zadnjega tedna kakor smo na drugem mesto podali pregled, se je vršila konvencija Zveza Kanadskih Slovencev. Delegati, ki so se zbrali iz raznih naselbin, položili so prve in močne temelje narodnemu protifašističnemu in demokratičnemu pokretu kanadskih Slovencev.
Dvodnevna rasprava po raznih vprašanjih tekočega času, konvencija je konstantirala dosedajno delovanje odsekov Zveze in uvidela potrebo to plemenito delo proširiti do najvišje stopnje kanadskih Slovencev. Na prvem mesto in odločno poudarjena je pripravnost Zveze kot celote, neumorno delati na polju bratske enotnosti Slovencev; zatem z sobratskimi narodi Hrvati in Srbi, ter naposled enotnosti kanadskega naroda.	,
Vse za enotnost naroda — vse za zmago nad fašizmom, je bilo geslo konvencije!
Uredništvo in UpravniŠtvo Edinosti, pozdravlja sklepe prve konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, ter obljublja svojo pomoč do neomejene stopnje, da se sklepi konvencije uresničijo. Kajti edino z enot-tnostjo in dobrim sporazumom bomo kanadski Slovenci sorazmerno po našem ŠŠtevilo ne le delovali za stvar zmage in narodnega osvobojenja v starem kraju, ampak izdatnejše podpirali vojne napore naše nove domovine; njenih zaveznikov in končno naš trpeči narod, kadar se ukaže prva in najboljša priložnost.
Pozdravljajoč sklepe konvencije, obenem zahvaljujemo se za .pozdrav Edinosti, ter tudi priporočilo, da glavni odbor Zveze tesnejše sodeluje z Uredništvom lista. Najbolj razveseljivo pa je, ko je konvencija sprejela resolucijo na podlagi dosedajne vloge Edinosti, da je Zveza kot celota pripravna podpirati in proširiti list zlasti pa bodočo kampanjo za tednik.
Glas tednika je vsekakor navdušil delegate in druge goste, kakor telje Edinosti, vsepovsod. Tednik je takorekoč v načrtu! Toda smo Šli na slepo in nepreračunavo v dosedajnem delu, smat-je le pravilno tudi za načrt za tednik — Edinost. Da bo ua kampanja, potrebno je že odsedaj pripraviti dobro podlago v naselbinah; izvoliti vnete sotrudnike lista v odbor kampanje, lpanja prične enkrat v zimskih mesecih o kateri bo posebej jo. Torej pripravimo vse potrebno do tega času, tako da v polovici kampanje Edinost pričela izhajati kot tednik!
JUGOSLAVIJA IN SLOVANI
bo
Nekoliko o svetovnem položaju
Po preteku Šestih dneh zavezniške invazije Italije, zadnja je sprejela pogoje brezpogojne predaje. Manj ali pa več z tem je počila precejšna veriga osiŠča tako v vojaških, kakor tudi političnih in moralnih zadevah.
Zavezniška armada bo z tem bolj utrjena na sredozemskem in adrijanskem morju.
Na vzhodni bojni črti, Rdeča Armada je zlomila poslednji odpor nacističnih sil ob Doneski bazi, ozirom rudarskih in industrijskih centrih Sovjetske Unije. Dozdeva se in ni izključeno da bo naslednja odporna črta nacističnih sil na drugo stran reke Dnjeper v razdalji ako ne več okrog 600 milj, sedajne bojne črte.
Na Pacifiku ravno tako zavzeto je nekoliko otokov po ameriški in Avstralski armadi. Zavezniška konferenca ki se je prednedavnim vršila v Quebec-u, razmotrivala je nadaljna stratežka vprašanja operacij na Pacifiku, deloma tudi na evropskem kontinentu.
Po smrti kralja Borisa, tudi v Bolgariji kuha in so nemiri na dnevnem redu. Ne manj vse to vpliva na salitetne zaveznike osiŠča Madžarske in Rumunije. Poleg tega prednedavnim resne borbe v Danski, Norveški in prebujanje v Franciji, skupno postavlja svetovni položaj na vidno stopnjo razkrajanja nazi-fašistične moči, obenem pa naraščajoči osvobodilni duh svobodoljubečih in demokratičnih sil.
Z eno besedo v ospredju so resne naloge, tako na bojnih črtah, kakor v zavezništvu svetovnih velesil. Ne manj važne so tudi v zaledju s ozirom narodne enotnosti in pripravnosti za konačno in brezkompromisno zmago nad fašizmom.
Nikdar prej ni igrala narodna enotnost tako odločilno vlogo, kakor jo igra danes in jo bo igrala tudi v vsih drugih vprašanjih po zmagi. Vidni znaki so da se lahko zadobi zmago v tem letu. Pripravnost in tudi priložnost je neposredno naklonjena, kakor je omenjeno. Toda kljub temu manjka le odločnosti k gotovim akcijam za izključitev ne ie Italije iz vojne, ampak neposredno vničiti nacistično silo v Evropi. Nemški fašizem je glavna opora bil in ostane fašističnega osiŠča. Kakor hitro je podrta ta opora, patnerji osiŠča bodo zelo po ceni.
Zato tudi reakcija, ki skuša v teh napornih in za svet preizkušnjah si utrditi položaj, ne sedi križem rok. Tako v propagandi, kakor tudfna vanžih položajih gre za. tem, da se podaljša vojno in na ta način pripravi ko bo enkrat narod do skrajnosti izčrpan, podlago da povrne protinarodne režime na pleča narodu po predvojnih načelih.
V tem se vsekakor najlepše zrcali želja jugoslovanske reakcije okrog Mihajloviča. On, ki je vse čas vžaval priznanje z njene strani in kateremu se je pripisovalo zmage Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, je glavno oporišče povrnitvi bivšega režima, katerega so narodi v Jugoslaviji z vso ogorčenostjo zavrgli 27 marca leta 1941.
Nahajamo se v resnem času in pred ogromno odgovornostjo tako za zmago nad sovražnikom in ososovraženo reakcijo, kakor tudi pred bodočnostjo, oziroma po zmagi s preureditvijo sveta na pošteni, demokratični in svobodni podlagi. V teh vprašanjih pa kakor je omenjeno, bo narodna enotnost igrala odločilno vlogo. Zato neŽimo delovanje za enotnost vsih svobodoljubečih in demokratični
la se ne povrnejo pregrehe tako s ozirom odločnih akcij za zmago '■'zrnom, kakor tudi v povojnih vprašanjih.
Spisal: TOMAŽ KODELJA
Ako govorimo o Jugoslaviji, je dobro da znamo kako in kje je nastala Jugoslavija. Gotovo je, da so bili že pred stoletji možje, kateri so delali, da bi se združili vsi Slovani, ki živijo na jugu Evrope. Podžigala je ta zamisel narode južne Evrope posebno ob umoro cesarice Elizabete, in obisku cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljano, po potresu. Pri teh dveh dogodkih, je cesar naravnost pokazal, da mrzi in sovraži svoje podanike, ki so živeli na jugu Avstrije.
MiŠlenje in želja južnih Slovanov pod odcepitvi od Avstrije in po združenje istih, je tako hitro napredovala, tik pred vojno leta 1914., je bila skoro vsa intelegenca in tudi nad polovico duhovščine, za družiti se v nekako Jugoslavijo, skupno s Srbijo. Habzburžani so vse to dobro znali in zato so sklenili uničiti Srbijo in prišlo je končno do tega, da ji je Avstrija napovedala vojno.
Prvi, ki so Šli na pomoč mali Srbiji, so bili Rusi. Pripomniti je, da srbska politika ni stremela po združitvi (vsaj enakopravni družitvi ne. op ured.) južnih Slovanom, pač pa se je hotelo napraviti nekaš-no staro in veliko Srbijo. Ali po končani vojni so se dogodki zasukali: Avstrija je propadla; Hrvati in Slovenci so se tedaj ponudili Srbom. Tedajni kralj Peter I., jih je prijazno sprejel ter pripomnil, da oni niso stremeli za tem, da zauzamejo Slovence in Hrvate, ampak za obnovitev stare Srbije. Toda, da se oni pridružijo, ga jako veseli in v znak tega zadovoljstva, naj se kraljevina ne imenuje več Srbija, ampak . . . Jugoslavija.
Tako je nastala Jugoslavija, za katero je bilo toliko vnetja in toliko upanja v novo in srečno domovino. Jugoslavijo so tvorili Srbi, Hrvati in Slovenci; od zadnjih je nekaj pripadlo, po zaslugi Italije, Nemški Avstriji; Italijani pa so že takrat gledali kje in kako bi oslabili Jugoslavijo; zato sta veliki del slovenskega in dobršen del hrvaškega naroda ostala pod Italijo.-«
Razumljivo je, da nas Primorce je Jugoslavija silno zanimala, ker smo znali, da ako od tam ne bo pomoči, za nas ni druge rešitve. Zato smo se tudi zanimali za vse kar se je v Jugoslaviji dogajalo; vsaka vest od tam, nam je bila v veselje in vsaka slaba nas je potrla. Tako je bilo do Rapalske pogodbe, kjer smo bili prezpogojno pripuŠ-čeni Italiji. Ko smo videli, da ni več rešitve, se je začelo izseljevanje na vse strani, posebno v Argentino, kjer smo si s trudom služili kruh, a pa vsaj bili toliko manj prezirani. kakor smobili na lsatni zemlji.Od tukaj smo skrbno se zanimali kako in kaj se v Jugoslaviji godi, ter pričakovali, da se razmere zboljŠajo.
Ali zaman. Neprestani prepiri, menjane vlade ena za drugo, druga slabša od prve; tako da se je zdelo človeku kakor da vidi v tiskih vladah, to kar se vidi pri prašičih ki se tepejo, ker ne dosežejo korita. Vsi ti politiki se niso niti zavedali kakšno odgovornost nosijo in kakšne posledice utegne imeti njih delo.
Kakšno smer so zavzeli ti politiki v Jugoslaviji, je bilo razvidno iz poročil časopisov njim naklonjenih, neutralnih in drugih. Niso po-sluŠalji željo naroda, kateri je želel da bi se priznalo Sovj Rusijo in stopilo z njo v zvezo; rajši so poslušali Rim, ki se je zaklel proti Rusom. Znamo dobro, da je obstojala neka Mala antanta in fieki Balkanski sporazum. Kdo so bili tisti, ki so razbili to malo antanto? Ali niso to Stojadinovič, Cincar-Marko-vič? Kje je bila Jugoslavija ko so Italijani napadli na zaveznico Grčijo? Ne v pomoč, celo, proti bi se kmalu postavili.
Vsi ti izdajalci so dobili brco, ko so jim Nemci poslali vrv za vrat ter jim rekli: "Ali podpišete, da Jugoslavija ne obstoja več, ali pov-lečemo za vrv". V tem hipu pa se je narod otresel teh zavajalcev in jih razpodil ter poklical v ospredje druge sposobnejše ljudi. Žalostno je le to, da se je potem v zaledju
zopet priteplo na odločilno mesto večina prejšnih elementov od katerih se ne more pričakovati kaj dobrega.
Jugoslovanski narod pa preživlja od onega časa najstrašnejše gorje, ki ga dosedaj ni poznala zgodovina. Tako da so se nad Jugoslavijo uresničile Kristusove besede: "Kraljestvo samo zoper sebe bo razdjano, in hiša bo na hišo padla". Vsak ki je količkaj poznal Jugoslavijo, mora priznati, da je bilo tam v resnici kraljestvo zoper sebe.
Sedaj pa nekaj o oni novi Jugoslaviji, ki si jo vsak pošten Jugoslovan želi. Pred časom je pisal Slovenski list (Ta izhaja v Argentini, op. ured.) tole: " Sedaj ni čas da raspravljamo o napakah, ampak da se lotimo takoj dela z^ uzpostavitev Jugoslavije". No jaz bi vprašal one modrijane pri Slov. listu, kateri inženir bi bil tak norec, da ako je delal neko veliko stavbo, ki se mu je potem podrla, ko je bila dovršena, — bi pričel zidati na onih razvalinah brez da bi popravil temelj. Jaz mislim, da bi težko prenesel tak udarec in če bi ga, bi dobro premislil predno bi začel drugo zidati; kateri je vzrok, da se je stavba podrla, ni bi pri novi zgradbi dobro pazil da ne ponovi prej-Šne napake.
Tako tudi zgraditelji nove Jugoslavije bodo morali paziti, da ne napravijo več prejšnih napak. Torej, katere so te napake: tiste katere so spravile jugoslovenski narod v današnje gorje. Krivci so pa v prvi vrsti oni, kiniso hoteli poslušati želje naroda; drugi so oni egoisti časti in imetja in tretji, tisti, ki niso bili sposobni za voditi posle. Da pa narod ne pade več v kakšno grozoto kakšno prenaša danes, je treba vse takšne elemente odstraniti. Ti elementi so v najstrašnejšem času odpovedali, dezertirali, a če so voditelji postavljeni od naroda, mo-raju tudi narodu odgovarjati, tako kot vojak vojnemu sodišču, ki je dezertiral od svojega polka. Ravno ti dezerterji bodo vse poskusili, da pridejo do oblasti kakor prej. Vsakemu pa je dobro znano, da oblast so danes topovi in puške; vse to so pa prepustili sovražniku.
Pozneje se je v srbskih gorah pojavil Mihajlovič, kateri je še imel nekaj pušk in topov ter bojevnikov s katerimi je začel napadati zased-nika. Gotovo je, da se to prejšni vladi dopalo, a na drugi strani so se pa zbali, da ko bi Mihajlovič postal trmast, bi jim bil nevaren in v veliko zapreko za povrniti se na prejŠna mesta, zato so sklenili pridobiti ga na svojo stran, kar se jim je dobro posrečilo. Poslali so — kakor je pisal Slovenski list —generala Simoviča na bolj važno mesto, in Mihajloviča povišali v generala in vojnega ministra. Mihajlovič je tako postal član jugoslovanske zame j ne vlade in začel je izvrševati njena navodila, ki so privedla do sedajnih razmer.
Kadar so nacifaŠisti zasedli Jugoslavijo, prvi ki so ljili tepeni, so bili komunisti; ko pa so Nemci potem napdli Rusijo, se je njih položaj skrajno poslabšal, tako da niso imeli druge poti kakor pomakniti se v gozdove. Bilo je takrat, ko se jih je mnogo pridružilo Mi-ajloviču, kjer so se z vso vnemo bili proti barbarjem. Ko pa je zvedela jugoslovanska vlada v Londonu, da so tudi komunisti v "njeni" vojski, je namignila Mihajloviču, da jih je treba strebiti. Ko je tedaj Mihajlovič začel pregovarjati in tudi pobijati komuniste, so se ti odstranili in organizirali lastno vojsko; tedaj so nastali v Jugoslaviji parti-zani^Niso pa to samo komunisti, kakor bi kdo pomotoma mislil, kajti v partizanskih vrstah se nahajajo celo duhovniki, in vsi oni, ki so n. pr. v Sloveniji organizirali Na-odno Osvobodilno Froto, ki že dve leti bije smrtni boj proti nacifaŠis-tom, pa tudi proti domačim izdajalcem.
Ti partizani so danes v večji moči in se hrabrejŠe bojujejo kot Mi-hajlovičevi četniki; kdor zasleduje poročila in pozna nekoliko zemljevid, mu bo jasno, da je Mihajlo-vičeva vojska osf.ala nekje v zaled-
ju. Težko je pa dognati danes, kaj zaprav je tam. Gotovo je le to, da Mihajlovič je z vlado, v kateri so v večini oni, ki so krivi današnjega gorja, ki ga z muko prenaša jugoslovanski narod, in ki delajo na vse pretege, da bi se vrnili domov kot gospodarji; medtem ko partizani, zraven tega da se junaško bore proti nacifašistom, gledajo tudi na to, da Jugoslavija ne bo padla več v roke onim brezvestnežem.
Kakor so se pokazali dosedaj, so vladarji Jugoslavije veliki nasprotniki združenja Slovanov, kakor so to tudi vsi njihovi ppdrepniki. Dokaz k temu nam je pisanje Slov. lista ob priliki Vseslovanskega kongresa v Montevideu. Sedaj 'se sklicujejo, da so oni znali kakšne resolucije se bodo tam predstavljale in da zato se niso kongresa udeležili. Pišejo da je tukaj nad 50 jugoslovanskih organizacij in da se jih je udeležilo samo kakih 6 (Šest) Torej zakaj se niso pa oni udeležili z ostalimi 44 organizacijami in predstavili njihove pametne resolucije ?
Kar se tiče Mihajloviča, ni vse tako kakor piše Slo. list; mogoče da res mož ni vsega kriv, kar se ga dolži. Najbolj sumljivo pa je to, ker se tako vneto poteguje zanj Slov. list, kajti dosedaj so se vsi oni, katerih je povzdigoval v deveta nebesa, izkazali končno zavajlci in izdajalci.
Opomba uredništva: Gornji članek smo ponatisnili iz mesečne revije ki izhaja v Argentini pod imenom "Njiva", da naši čitatelji vsaj deloma zvedo miŠlenja naših rojakov v južno ameriški republiki Argentini.
Člankar obširno razlaga deloma o razmerah v Jugoslaviji in tudi njeni vladi v izgnanstvo, toda omejuje se objektivnega programa Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, če tudi ga deloma priznava. Važnost s ozirom na razmere v Jugoslaviji je, da je Mihalovič na strani bivših režimov, Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, pa je na strani nove demokratične in enkopravnih narodov Jugoslavi-
ISPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" [zaradi tego obtožena:
)e-
z dne 28. marca 1943.)
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo b zadevi proti:
1.	Šestu PoŠtjanu, pok. Florjana in pok. Marije Znidar, roj. v Bistrici 10. I. 1875, bivajočem v Ku-Šnji (Trebeljno), v zaporu;
2.	Slaku Antonu, pok. Mateja in Petrič Amalije, roj. v Zabukoviu 16. V. 1908, bivaj očemu na Rakovniku Št. 40, v zaporu;
3.	Petelinu Francu pok. Josipa in Marije KoŠtomaj, roj. na Rakovniku 29. I. 1909, istotam bivajočemu, Brtnarju, v zaporu;
Obtoženi so bili:
a)	prevratne združbe (čl. 4. Du-cejeve naredbe z dne 3 X. 1941), ker so v okolišu občine St. Ruperta v nedoločenem času do 31. januarja 1. 1943 sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi;
b)	sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 110 k. z. in 16. Duce-jeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v istih okoliščinah bili člani oboroženega krdela in so vzdrževali zvezo z njim s tem, da so dobavljali oboroženim opornikom v okolici St. Ruperta obvestila;
c)	poskuŠenega napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7 naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v Dobu 26. in 27. decembra 1942 v zvezi z uporniki poskusili napad na pripadnike Oboroženih sil in podpirali napad na posadko na ragdu v Dobu, zaradi katerega je bilo ubitih 19 vojakov;
b) udeležbe pri deBetih raznih ubojih (čl. 110 k. z. 755-577 Št. 3 in 61 št. 4 k. z.), ker so v istih okoliščinah namerno podpirali napad na dobski grad ter so v zvezi z uporniki povzročili smrt 3 članov družine grofa Logotekija in Šestih članov družine ŠentruparŠkega komisarja Mauserja Josipa, ter izvršili pri tem razne okrutnosti;
e) namernega požiga (čl. 423. k. z.), ker so v istih okoliščinah in na isti način povzročili požar na gradu v Dobu.
Slak Anton in Petelin Franc sta
f) tatvine z obtežilnimi okoliščinami (čl. 624-61 Št. 5 in čl. 1. Kr. dekreta z dne 30. II. 1942 Št. 1365), ker sta se v dobi med 27. decembrom 1942 in 1. januarjem 1943 polastila zaradi osebnega dobička drB, volno, sena, čevljev, voz in raznih drugih predmetov, ki sta jih odpeljala iz razvalin razrušenega gradu v Dobu, ter se okoristila z opustošenjem poslopja in z umorom njegovega lastnika grofa Logetegi-ja, članov njegove družint in vojakov, ki so tvorili posadko v gradu.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina Franca za krive sodelo-Banja v prevratni združbi ter pri oboroženem krdelu in jih obsedilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitimi posledicami.
Oprostilo pa je Šesta Boštjana, Slaka Antona in Petelina Franca zločinov po c), d) in e) zaradi ne-dostatkov dokazov.
Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku v listu "Jutro". Ljubljana, 20. marca 1943-XXI.
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil SIo-Benija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Kosu Ladu, Josipa in Tratar Ane, roj. v Stični 12. I. 1921 in tam bivajočemu na Štev. 16, v zaporu;
2.	Godcu Ludviku, pok. Josipa in Lampret Ane, roj. v Oslici (Krka) 18. VIII. 191 lin tam bivajočemu na Štev. 5., v zaporu.
Obtožena sta bila:
a)	zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 in kesnejših dodatkov ter po šl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3- X. 1942, da sta v okolišu Krke v nedoločenem času do 30. oktobra 1942. sodelovala pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; .
b)	zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, da sta v istih časovnih in krajevnih okoli-Ščanah sodelovala pri oboroženim krdelu, ustanoBljenem z namenom izvrŠenja zločinov proti varnosti države;
(Nadaljevanje na 3 strani)
Iz urada slovenskega ameriškega narodnega sveta
Pismo Združenega odbora Tovariši Amerikanci južnoslovanskega porekla!
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev, zasedajoč dne 7 aB-gusta 1943 v Clevelandu, O., pošilja pozdrave vsem tovarišem A-merikancem slovenskega, hrvaškega, srbskega, bolgarskega in mace-donskega porekla.
Kot Amerikanci globoko čutimo svoje dolžnosti do Zedinjenih držav in do svojega predsednika ter smo pripravljeni prispevati v ogromni odpor za zmago z delom, denarjem in bojevno silo vse, kar je mogoče po naših sposobnostih in prilikah.
Odbor je sklenil, da naj južnos-lovanski Amerikanci podpro tretje vojno posojilo, razpisano za sedemnajst milijard dolarjev, in misli, da naj bi bil naš delež najmanj 25 milijonov dolarjev. Odbor bo kot organizacija storil vse mogoče, da se prekorači ta vsota.
V dosego tega je pred vsem potrebno Čvrsto in živo edinstvo patri-otičnih južnoslovanskih Amerikancev, naglaŠa odbor. Tako edinstvo zahteva neprestano čuječnost z naše strani in nepopustljiv boj zoper delovanje podpornikov kvizlingov Nediča, Paveliča, kralja Borisa in drugih Šovinističnih pa razdirajo-čih skupin, ki delujejo med nami na škodo Amerike in bodočnosti južnoslovanskih narodov.
Amerika je prva in glavna briga Združenega odbora kakor tudi ogromne večine južnoslovanskih A-merikancev. Toda globoko pa se zavedamo tudi svoje dolžnosti do ljudstva v trpinčenih južnoslovanskih deželah, odkoder smo prišli ali
kjer imamo svoje sorodnike. Ker se zavedamo svojega dolga do njih, mislimo moralno in gmotno podpreti one, ki so se bojevali in se Še bojujejo za osvoboditev ter v ogromni meri žrtvujejo za skupno stvar Združenih narodov. To bo zahtevalo žrtve, o katerih misli odbor, da jih bodo množice južnoslovanskih Amerikancev, ki Štejejo več kakor milijon, prenesle r zavesti, da ne moremo storiti nič manj.
Bratje bolgarski in macedonski bojevniki Narodne osvobodilne fronte podtalnega gibanja!
Mi, člani Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, ki je sestavljen iz Amerikancev slovenskega, bolgarskega, srbskega, hrvaškega in macedonskega porekla, se pridružujemo nedavnemu bolgars-ko-macedonskemu kongresu zmage v Detroitu ter pozdravljamo vašo junaško borbo zoper nemške okupatorje in domače kvizlinge.
Prosimo vas, da nadaljujete ta narodni osvobodilni boj vzporedno z bojem naših južnoslovanskih bratov v Sloveniji, Srbiji in Hrvaški in z bojem hrabre rdeče vojske in Združenih narodov.
Bodočnost južnih Slovanov leži v uspehu njihovega skupnega boja zoper skupnega sovražnika in v najtesnejšem bratskem sodelovanju po vojni.
Živeli junaški narodi osvobodilni borci južnoslovaskega ljudstva!
Smrt nacijskim zasužnjevalcem in izdajalcem!
KLIC V SILI h dalje muk st* smrtnih cuje nujen klic
od irtev nemškega pekla in laikih vi c:
"Za nas vadlja se zdaj / Pozurite se
vsi,
kar vas v Ameriki slovenske je
krvi,
v podružnicah okoli sansa se zberite
in nas, svoj rod, nas dom, Slovenijo otmite!"
POSNEMANJA VREDNO
Širokom po tej deželi izhaja na tisoč krajevnih ameriških listov. Skoro vsaka večja vas ima najmanj enega. Ti krajevni časniki igraju veliko vlogo v našem političnem življenju. Našim političnim krogom so pravi pravcati barometer ljudskega raspoloženja in mišljenja pa splošnih narodovih teženj. Po vseh njihovih glavnih stanih so zelo vpoŠtevani in sila pazno či-tani. Naši zvezni senatorji in kon-gresniki se živeje zanimajo za njih-no pisanje kakor pa za uvodnike v svetovnih listih.
Naše podružnice so posejane po velikih in majhnih krajih, pa bi bilo prav, če bi se ravnale po zgledu one v Evelethu, Minn. Ta podružnica, ki ima Številko 64, se prav dobro zaveda, kolikšnega pomena so krajevni listi v našem javnem življenju, pa je poskrbela za to, da se je njeno delovanje zaneslo v tamoŠnji ameriški tednik "Eveleth News-Clarion", in v njegovi izdaji z dne 19 avgusta, poslani v ta urad je opaziti na Šesti strani na vrhu v rasprtih črkah naslov "SANC is now staging A MEMBERSHIP DRI VE". V tem zanimivem članku so lepo razložen že ne naloge naše organizacije in prav dobro je opisano tudi to, kako si tamoŠnja
(Nadaljevanje na 4. strani)
petek, 10 septembra, 1943.
"EDINOST'
STRA>
POZDRAV KONFERENCI Z. K. S. IZ ZDRUŽENIH DRŽAV
Cenjeni delegatje in delegatinje:
Ob priliki vaše zgodovinske konvencije se spodobi, da dobite vsaj malo pregleda iz Združenih držav, akoravno to poročilo prihaja od posameznega Slovenca, ki z velikim zanimanjem zasleduje velevažno delovanje kanadskih SloBencev. Rad bi bil navzoč, toda to je zaenkrat nemogoče. Sicer pa bom vaše zaključke čital v vašem glasilu, Edinosti.
Naravno je, da vas vse iskreno pozdravljam in upam, da bo vaše trezno in resno razmotrivanje imelo gotove koristi vse narode, zlasti pa za naše slovanske brate in sestre, ki dajejo najlepše primere svoje visoke politične in kulturne zavesti s tem, da so večinoma vsi pri-pravnljeni dati svoja življenja za poraz fašizma, kar pomeni za svobodo in napredek človeške družbe. Vse to je vam že itak znano, toda tem bolj smo veseli in ponosni, ko se tega dejstva zavedajo nove milijonske množice, katerim je bilo vse doslej velika tajnost, sploh niso mogli pasti, da so Slovani tako močni in složni, da bodo s pomočjo ostalih demokratično usmerjenih množic največ odgovorni za poraz osišča in vsega kar ta fašistična ideologija predstavlja.
Znano vam je, da žiBimo v dobi prebujenja in reorijentacije povsod, tako je tudi v Združenih državah. Vlada Združenih držav se trudi na vse načine, da se ustvari trdno edi-nstvo doma, da enotno nastopa na militarističnem polju ali frontah. Toda tudi ima precej apizerskih elementov in odkritih fašistov, ki so z svojimi zvijačami in propagan-.do mogli preprečiti efektivno akcijo proti osišču, to je, da so mogli tako dolgo zavlačevati drugo fronto in drugače pomagajo Hitlerju pri njegovi igri razdvojevanja in hujskanja ene skupine proti drugi, enega naroda proti drugim itd. Glavna opora osiŠČa obstoji pri tisku in radiju, kjer Še trosi strup in nezaupanje v zavezniške sile, predvsem imajo za tarčo najzvestejŠo zaveznico Sovjetsko Unijo.
Sličen položaj obstoji tudi med Slovenci: imamo zagovornike zloglasnega Mihajloviča in jug. vlade v Londonu. Toda istočasno se je skoro ne pričakovano pojavila nova skupina glasnih zagovornikov
Sovjetske unije, partizanov in enotnosti. To je skupina okrog dnevnika Enakopravnost, ki izhaja v Cle-velandu, Ohio. Ta list je prenesel mnogo materijala in stalno prinaša članke splošno znanih vplivnih o-seb, ki so v tej kritični dobi zapo-padli stvar in se odločno postavili na stran ljudstev in podjarmljenih narodov. To je zelo važen pojav, da ne omenjam stališča pri SANS, kjer so nekateri posamezniki po zaslugi pisatelja Adamiča deloma spremenili svoje nazore in so Bsaj deloma za skupno stvar in poraz reakcije. Velik korak naprej je bilo formiranje Združenega odbora Srbov, Hrvatov in Slovencev, kajti v tem odboru so pošteni in iskreni boritelji, ki bodo delovali za tesnejšo kooperacijo med temi narodi, za zmago nad osiščem in za ustvaritev sporazuma v bivši Jugoslaviji.
■Če vzamemo to v poštev, potem se lahko konstatira, da bodo v bližnji bodočnosti tudi Slovenci v Združenih državah končno storili korak naprej in morda nas bo ta vojna kriza in trpljenje spametova
Slovenci, kajti čas se približuje, ko bo fašizem izkoreninjen, ko bodo in oblike svojih vlad. Takrat pa mo-narodi pričeli urejevati svoje meje ramo biti vsi kot eden pripravljeni, da jim damo vso moralno in politično podporo, tako da bo trajen mir in boljša bodočnost vsem narodom počivala na trdni podlagi, da se ne bo mogla spet ponoviti kakšna pogodba ali ponovno razkosavanje narodov.
Obilo uspeha in napredka želi konvenciji in Zvezi Kanadskih Slovencev in njenemu glasilu Edinosti, ki je najboljši organizator, zato ga izboljšajte in razširite v vsako slovensko hišo.
Z sodružnim pozdravom,
GEORGE WITKOVIč.
Kaj pa za božična darila vojakom praša Port Arthur
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA
(Iz strani 2.)
c) zločina po čl. 7. Ducejeve na-redbe z dne 3 X. 1941, da sta sodelovala v spopadih med uporniki
in italijanskimi četami v okolišu la, da bomo bolj aktivni za blagor Krke, ter sta na ta način ogrožala
večine. Morda se iz tega izcimi Še kaka organizacija, ki bo posnemala živahnost in politično delavnost naših mlajših kanadskih slovenskih sosedov.
Drugih priporočil nimam kakor to, da bi bilo zelo umestno in tudi potrebno, da se vaša konvencija izreče za sodelovanje z SANS, kakor je to predlagal Sodeč. Vaše sodelovanje bi pomenilo mnogo, ker bi nam prinesli novega duha in ži-valnosti, obenem pa bi vplivali na voditelje SANS, da pospešijo politično akcijo, da ustvarimo jekleno enotnost med vsemi rastresenimi I Ljubljana, 23. marca 1942.
varnost življenja;
d) zločina po č. 2. Ducejeve na-redbe z dne 24. X. 1941, ker sta bila brez dovoljenja v posesti orožja in vojaškega streliva.
Iz teh razlogov je sodišče odbilo prošnjo zaščite ter spoznalo Kosa Lada in Godca Ludvika za kriva pripisanih jima zločinov in obsodilo na smrt z vsemi zakonitimi posledicami.
Sodišče je odredilo objavo pričujoče sodbe v izvlečku v "Jutru" in "Slovencu" v Ljubljani.
KONVENCIJA ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV
Nacistična moč v Franciji reducirana
Algiers, Afrika — Od zadnje pomladi Nmci so prevrgli precej svojih najboljših sil na vzhodno bojno črto in nekaj pa v Italijo iz Francije, pravi Francois Dementhon, novi justični minister začasne francoske vlade narodnega osvobojenja, kateremu se je posrečilo pred enim mesecom uiti iz Francije.
Kakor poročilo trdi, Demonthon je obenem vodilni član podtalnega gibanja v Franciji in vsekakor tudi deloma organizator narodnega re-volta zadnjo pomlad.
"Danes nemška armada v Franciji, ni ona kakor jo smo poznali v letu 1940, pravi Demonthon. Je to sestav od zelo mladih fantov in onih do skrajnosti izčrpancev na vzhodni bojni črti. Njena moč je reducirana. Toda Nemci so precej dobro utrdili obrežje ob angleškem kanalu, kakor tudi Atlantiku.
Nadalje Demonthon pripoveduje o podtalnem gibanju v Franciji in pravi, da je njegova armada dobro organizirana od 150.000 mož. Dočim pa poodtalno gibanje sestavlja več raznih pokretov zedinjeno in tudi v soglasju za narodno osvobojenje.
Pretežna večina javnega mnenja je na strani De Gualistov; zatem komunistov in le neznatni odstotek tvori za bivši Vishy.
Odbor podtalnega gibanja je sestavljen od 16 članov, predstavljajoč različne stranke, kot naprimer: Generalno delavsko federacijo; Katoliško federacijo; SocijalistiČni odbor akcije; Radikalno Socijalistično Stranko; demokratično Zvezo; Re-Stranko; demokratično Vvezo; Republikansko federacijo in komunistično stranko.
Zadnjega tedna oziroma 4, 5 in 6 septembra se je vršila prva konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, kar je eno od najznačilnejših zborovanj od prišel j enosti Slovencev v Kanado.
Položeni so temelji narodnemu protifašističnemu in demokratičnemu gibanju; izvoljen je novi glavni in upravni odbor od 13 članov; poslano je več brzojavnih pozdravov voditeljem Zedinjenih Narodov, Rooseveltu, Churchillu, Stalinu in drugim. Pozdrav Narodni Osvobodilni Fronti v Sloveniji, vodstvu Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade itd. Pozdrav gla-sovitemu pisatelju Louis Adamič, ter Zedinjenemu Odboru ameriških južnih Slovanov, katerega je predsednik, Adamič. Predsedniku naše vlade MacKenzie Kingu in vrhovnemu vodji naše armade na evropskem kontinentu, Leeut. General A. G. .L MacNaugston.
Sprejeto je več resolucij med te-' mi tako o bodočem delovanju Zveze na polju bratske sloge kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za izdatnejšo podporo vojnih naporov naše nove domovine in njenih zaveznikov, kakor tudi nepoza-bljajoč na moralno in materijalno podporo narodnega osvobodilnega pokreta v starem kraju, za čimprej-šno zmago nad fašizmom in njegovimi privrženci.
Konvencija odločno protestira protiv dosedajne vloge zamejne jugoslovanske vlade, ter njenih predstavništev zlasti z Fotičem na čelu, ki je pokazala ne le nesposobnost in nepripravnost 'Spoznati elementarna priznanja enakopravnosti narodov Jugoslavije in demokratično obliko vlade, ampak uporno nadaljuje vlogo bivših režimov z podporo Srbske Narodne Obrane na tem kontinentu, pa razdor, mržnjo in razkol med tremi bratskimi narodi. Konvencija obsoja protinaro-dne elemente, ki delujejo proti e-notnosti Slovencev, Hrvatov in Sr-bov4 brez izjeme, če so to Slovenci, Hrvati in Srbi, kajti z tem škodujejo rte le normalnim odnošajem in bratski slogi treh narodov, ampak istočasno z tem ovirajo vojne napore Amerike in Kanade v borbi proti fašizmu, kjer je narodna enotnost nič manjša opora, kakor vse potrebne zaloge armadi na bojni črti, za končno in uspešno zmago.
Konvencija je soglasno sprejela tudi sklep, moralno in propagandno podpirati SANS, Zedinjeni Odbor ameriških južnih Slovenov. Potom svojih odsekov Zveza bo podvzela vse potrebno, da se proŠiri in seznani kanadske Slovence z delom naših sosednjih bratov in sester v Združenih državah ameriških, ter da moralno in propagandno čimbolj strne delovanje v tem pravcu najlepšega sporazuma podpirati Narodno Osvobodilno in Partizansko armado v starem kraju, ter v vsih drugih vprašanjih svobode in Zedinjene Slovenije, kakor tudi nove, demokratične in narodne Jugoslavije, sicer po svobodnem izboru treh bratskih narodov po končani vojni.
S ozirom na to, Konvencija pozdravlja Zedinjeni Odbor ameriŠ-
Port Arthur — Vedno pogost je čitamo v naših delavskih časopisjh, da ta ali pa oni je poklican k vojakom. Nekateri od teh so že na drugo stran oceana in celo v borbi zdaj nekje v Italiji. Drugi se pripravljajo naslediti isto pot takoj po potrebi in tudi do gotove meje sposobnosti, rokovati z orožjem i t. d.
Oni so odšli! Mi drugi smo seveda zaposleni na en ali pa drugi način, da včasih celo neutegnemo razmisliti tudi o navadi božičnih daril našim vojakom. Odlašamo raje za zadnje dni, oziroma ko je skrajni čas, da se jih spomnemo ne samo z darilom, ampak istočasno s zavestjo, da so odšli položiti svoja živlenja na oltar svobode, pravice j in demokracije.
V ta namen odsek Zveze Kanadskih, Slovencev v Port Arturjo, je na svoji zadnji seji sklenil, da priredi skupno zabavo z sobratskimi odseki Zvez Hrvatov in Srbov, ki se bo vršila 25 septembra, čisti dobiček je namenjen kakor omenjeno vprid božičnih daril našim vojakom.
Obenem smatramo za potrebno apelirati na druge odseke Zveze in društva naših izseljencev, da nas posnemajo v tem oziru in pomagajo zbrati zadostno vsoto, da se pošlje primerno darilo vsem našim vojakom, če so tukaj v Kanadi, ali pa preko oceana.
Dalje smatramo za potrebno, da se vsi naslovivojakov poŠlejo na glavno upravo treh bratskih Zvez. kakor tudi denarno vsoto, kajti na ta način bo glavna uprava vsekakor nakupila v večji količini raznih potrebščin toliko bolj poceni in obenem jih pravočasno odposlala na njihov naslov.
Torej bratje in sestre! Nikar pozabiti takoj na delo za božična darila našim bojevnikom. Vse zbirke kakor tudi naslove pošljite na 206 Adelaide St. W., Toronto.
T. Cimprič, tajnik.
ZAVEZNIŠKA KONFERENCA IN DRUGA FRONTA
Ob zaključku konference zavezniških voditeljev in vojaških poveljnikov zavezniške armade, govoril je premijer Vel. Britanije, Mr. Churchill.
V	zunajnih krogih napeto se je pričakovalo nekajkrat naglaŠenega govora, ker je naznanjena važnost o poslanici francoskemu narodu, odnosno novih akcijah na Pacifiku, ter zaeno glede sodelovanja z Sovjetsko Unijo. Radi zadnje so bili menda najvažnejši komentarji raznega časopisja, kakor je bilo že prej poročano.
V	svojem govoru premijer Churchill, je seveda se najprej zelo pohvalno izrazil za akomodacijo in postrežbo v Kanadi. "Ni bilo boljše priložnosti kakor kvibeŠka tr-djava (Chateau Frontenac), na v-zstopnih vratih Kanade, za tako važno konferenco, pa tudi da so bile moje želje že sem od leta 1934 zborovati v Kanadi. Ko je pa predsednik Roosevelt ravno priporočil to zamisel in na povabilo premijer-ja Kinga, je seveda to odgovarjalo do cela svrhi, pravi Churchill.
Nadalje pravi, da je prišlo do popolnega sporazuma med njim in Rooseveltom, glede nadaljnjih militarnih operacij proti Japonski na Pacifiku in proti Nemčiji v Evropi. Kakšni so ti sklepi in kdaj bodo dejansko v akciji, nemislim da me boste vprašali. Dovolj bo menda povedati, da ti bodo prej ali pa slej in z tako ko-ordinrano mačjo, katero bo občutil sovražnik. To bo
AngleŠko-AmeriŠka konferenca, ni bila pripravnost za Sovjetsko Unijo, katera je kot znano podpisala pet-letni nenapadaini pakt z Japonsko. Razen tega posvetovanja ako niso do cela vsaj v pretežni večini so se vršila glede vojnih operacij na Pacifiku proti Japonski. Torej že iz tega razvidno je, da bi ne bila prijetnost prisostovati taki konferenci za Sovjetsko Unijo. Toda nič dražjega bi pa ne bilo za mene kakor tudi za predsednika Roosevelta, imeti posvetovanje z maršalom Stalinom. Ako pa do tega ni prišlo, ni "vzrok zaradi tega da nisva bila pripravna v vsih ozirih in celo odložiti zapreke neprijetnosti za sestanek z Stalinom. Obenem pa vemo, da je maršal Stalin, direktno zapovednik zmagoslavne ruske armade in da neutegne zapustiti borbeni položaj za nadaljevanje vojnih operacij, katere so važne ne le za Sovjetsko Unijo, katera je glavni cilj srditih in zelo resnih napadov sovracnika, ampak so važne ravno tako za stvar Zedinjenih Narodov.
Sodeč napram zadnjim poročilom iz bojne črte, maršal Stalin ne zanemarja in nima namena tratiti čas za pogovor, ob tem času. Cela Britanija poslala je pozdrav bri-liantni poletni ofenzivi, značilnim zmagam pri Orlu, Harkovu in Ta-ngorog, osvobojenih po zmagoviti ruski armadi, vničeno pa na tisoče in tisoče mož sovražnika.
kih južnih Slovanov, ter je pripravna podpirati njihov program, moralno in propagandno. Ravno tako SANS, toda smatra za potrebno, da se ta izreče kot največja ustanova Slovencev na tem kontinentu vprid narodnemu osvobodilnemu gibanju v starem kraju, to je Osvobodilne Fronte in Narodne O-svobodilne in Partizanske armade.
Za obširnejšo razlogo konvencije, njenih sklepov, resolucij in omenjenih pozdravov, sklenjeno je, da se tiska posebna izdaja 'ZAPISNIK KONVENCIJE', kanadskih Slovencev, ter raspošlje v zadostnih izvodih za posamezne naselbine največ v Kanadi, medtem tudi v Zdručenih državah.
., .... , ,	Predsednik Roosevelt in jaz, si
pa naiboliši odgovor ravnokar sog-	, v . v ,
F ' ■ ' °	zadrzujeva možnost za sestanek z lasnega sporazuma.
NEPRIPRAVNO ZA SOVJETSKO UNIJO S ozirom na Sovjetsko Unijo,
Stalinom. Razen tega ne manj važen bo vsekakor sestanek ministrov za zunajne zadeve Vel. Britanije, Združenih držav in Sovjetske Uni-
DELAVSKI PRAZNIK IN DRUGA FRONTA
PONEMČEVANJE SLOVENCEV NA ŠTAJERSKEM
V aprilu leta 1941 se je pretežna večina spodnje-Štajerskega prebivalstva z ognjevitim navdušenjem izrekla za fuehrerja, za narod in za rajh, ter to svojo odločitev tudi z dejanji potrdila.
Možje iz Spodnje Štajerske služijo na bojiščih kot prostovoljci. Na tisoče se jih vežba v vojašnicah nemškega raj ha, drugi pa zopet: stoje že šest mesecev z orožjem v roki na meji kot straže, in se žrtvujejo, ustvarjajo in delajo kot kmetje, delavci in meščani za zmago-
Spodnja Štajerska je zopet postala nemška dežela in njeno ljudstvo je na potu v skupnost vseh Nemcev.
Kaj deli danes še Spodnje Štajerce od Nemcev? Nikakor ne kri in rasa. Le zgodovina in kultura, le prostor in politična volja.
Ljudje iste krvi in istega rodu, ki so skozi stoletja živeli skupaj v skupnem prostoru, katere vežejo iste Šege in navade in ista kultura, katerim usoda sama narekuje, da skozi stoletja složno stražijo na meji rajha, so danes ločeni drug od drugega le od ograje dialekta — ako izvzamemo nekatere posameznike, ki so nosilci tuje ideologije, neskladne s prostorom in plemenom, ki neznatni preostanki, v samotnih gozdovih Spodnje Štajerske kot roparji in morilci čakajo na tO,
da jih iztrebimo in uničimo.
Spodnja Štajerska je po 23. letnem presledku našla zopet svojo pot nazaj v nemški krog življenja. Toda zdaj ne več kot provinca av-stro-ogarske monarhije, temveč kot del velikega nemškega rajha. V nemškem rajhu pa je treba govoriti izključno le nemščino. 500.000 Štajercev ne more zahtevati, da bi se 100 milijonov Nemcev naučilo njihovega narečja. Iz idejnih in stvarnih razlogov se morajo prebivalci Spodnje Štajerske brezpogojno naučiti jezika nemškega naroda, jezika njihove skupnosti, in morajo ta jezik tudi govoriti.
Ena najbolj plemenitih nalog Štajerskega Heimatbunda je, da pomaga moškim in ženam Spodnje Štajerske, da se nauče nemščine in s tem premagajo Še zadnjo oviro.
V zimskem pol-lettju 1942-1943 naj za naše delo velja geslo:
"Vsi se učimo in vsi govorimo netnŠčino."
Pozivam vse žene in moške Spodnje Štajerske, ki nemščine ne razumejo popolnoma, ali pa sloh ne, da se vpišejo v enega od jezikovnih tečajev Štajerskega Heimatbunda (splošni jezikovni tečaj vojaŠ-Ški — delavski — ali mladinski jezikovni tečaj) ter se pridno in marljivo uče nemškega jezika.
Poživljam vse Spodnje Štajerce, ki znajo nemško, a bodo kljub te-
Milijoni delavcev ne le seve roameriškem kontinentu, kjer je "labor day" prvi ponedeljek v septembru praznovan, kot delavski praznik, temveč v svetu v splošnem, so praznovali ta dan, ne v paradah in povorkah, nego na svojem delu v tovarnah. Gotovo je, da je to bila zelo slaba novica za krmilce v Berlinu, ki so pred štirimi leti izdelali povsem drugačen načrt, poslužujoč se ga propagandno in tudi potom svojih apizerskih privržencev v zu-najnem svetu.
Toda ogromne izgube v materi-jalu in ljudski moči na vzhodni bojni črti, izgubitev Afrike, Sicilije, ter strmoglavljen Musolinijev režim v Italiji; zatem zračni razbi-jalci Berlina, Hamburgha, Nurem berg in drugih mest v Nemčiji, ni Šlo po onem načrtu pred Štirimi leti. Obenem pa okrog 70 milijonov vposlenih mož in žena v vojni proizvodnji v Ameriki in Kanadi, kateri producirajo ogromno zalogo vojnega materilala za vničiti fašizem.
Ameriški in kanadski delavci, so danes odločujoči faktor v vojni proizvodnji Zedinjenih Narodov. Neovirano nadaljevati to velevažrto delo, je le delna naloga delavcev, ki so vsekakor v zadnja Štiri leta dokazali svojo zavest v vojni proizvodnji, da jih niso nadvladah sebični interesi in da jih ni zmotila tudi odvratna propaganda na različne načine. To zavest posegla je Še globokejše na dan delavskega praznika z tem; da se pospeši vojno proizvodnjo; organizira javno mnenje za ustanovitev druge fronte, ter z tem zagotoviti zmago nad Hit-lerizmom v letu 1943. Zatem so Še seveda drugi predpogoji v doma-
mu v bodoče Še govorili tuja narečja, bodo veljali za saboterje in bodo izključeni iz naše skupnosti. Spodnje Štajerci! Niste Slovenci! Zvesti Štajerci ste! Člani ste nemške narodne skupnost; !
Postati morate polnovredni Nemci!
Razbijte Še zadnjo oviro! Učite se, in govorite nemško! Maribor, 5. septembra 1942.
F. Steindl, Bundesfuehrer. Sodite sami pomen gornjega.
čih zadevah; podpirati vojni načrt za zmago, Roosevelta; odstraniti obstrucionistične elemente v Kongresu, ter na ta način zagotoviti zmago vojne administracije pri volitvah v prihodnjem letu. Nič manj važno pa ni v tem oziru za kanadske delavce, da tudi oni trezno za-sledujo vse te stvari v svojih domačih zadevah in pripravijo podlago v naslednjih volitvah, da bodo v prihodnji vladni zbornici v Ottawi, res zastopani delavci in splošni interesi naroda in dežele.
Torej delavski praznik, je spet manifestiral zavest organiziranih delavcev severo ameriškega kontinenta v tekoči vojni, da je večina ta dan opravljala svoje redno delo v tovarnah; rudnikih in drugih proizvodnih centrih. Ne manj vežno vlogo bo igrala ta manifestacija tudi v zahtevi za drugo fronto v Evropi, kajti le z ustanovitvijo druge fronte, lahko pričakujemo skorajŠ-ni poraz Hitlerizma in fašizma v Evropi.
Apizeri in obstrukcionisti si prizadevajo najti ne samo prigovora s ozirom na ustanovitev druge fron-tev Evropi, ampak celo obtožb, češ da je to vprid Sovjetski Uniji, ter komunistična propaganda. Toda cel svet ve, da je tekoča vojna — ljudska vojna — da je to vojna vsih svobodoljubnih in demokratičnih sil v svetu; katerih stremlenje gre za čimprejšno zmago in osvoboditev sveta, zlasti Evrope, fašističnega suženjstva in barbarstva.
Delavci ne bodo nikdar odobravali in se udali tako slepim iluzijam naperjene proti Sovjetski Uniji, kot reŠiteljci narodov in človeštva, da se povrne zlobna in odvratna gonja protiv njej, kakor je to bilo pred tekočo vojno. Kakor delavci tako tudi narodi Evrope, ne bodo prezrli tega dejstva, ki je močnejši faktor resnice, kakor pa vsa apizerska in reakcionarna žlahta, ki skuša povrniti svet v predvojne pregrehe.
Na dan delavskega praznika, delavci so ponovili svojo zvestobo najsvetejšim idealom, da je potrebno založiti vse za zmago nad sovražnikom in zahtevati one priložne akcije, da se ta zmaga čimprej za-dobi. Obenem pa z organizirano močjo stati na strani pravice in demokratičnih tekovin v povojnih vprašanjih .
je. Veseli nas da smo v zavezništvo z Sovjetsko Unijo in zaeno bi bili prav zadovoljni se posvetovati z njenem predstavništvom o političnih vpražanjih, ki so nastala s zmago Angleško-Ameriške armade na sredozemskem morju. V resnici ni koraka katerega mislimo ali pa da smo prisilljeni ga podvzeti v obsegu tekoče vojne, da bi predhodno se ne posvetovali z našimi Ruskimi prijatelji in zavezniki v popolnem zaupanju".
DRUGA FRONTA
O drugi fronti Churchill je vsekakor govoril negativno o tem ve-levažnem vprašanju, rekoč: "Rusi so upravičeni naglašati potrebo tanovitve druge fronte v zapadni Evropi. Mi smo nekoč imeli front v Evropi in ta je bil poražen. Lahko je sicer poraziti tako fronto, toda težko jo je ustanoviti!"
Nedvomno da je Churchill pri tem mislil na fronto, ko je bila napadena Francija. Prej toliko nagla-Šena "Maginot trdnjava" sploh niti prišla ni vpoštev. Toda situacija za ono dobo in danes, je povsem druga, ne samo s ozirom na drugo fronto, razmere v svetu v splošnem, ampak tudi vsaj delno so izpreme-njeni odnošaji izmed zavezniških držav. Nič manj važno pa ni dejstvo, da je Število apizerskih elementov odstranjeno iz posameznih položajev.
Z eno besedo in razen pohval tako Kanade, kakor _ tudi junaške zmage Rdeče Armade, ter pohvala bojujočim narodom na Balkanu, Jugoslaviji itd., govor ne v objektivnih nalog, ki so vse' ospredju borbe proti osiša tega naglaša, da je vpliv : ruski fronti posebno na 1 ter da bo v kratki bodočnosti dinirana moč tako zavezniški made, Rdeče Armade in z porr tamkašnih narodov, se posrečilo osvoboditi te države, povrniti kraljestva dotičnim kraljem, kajpak po narodni volji.
Če so istovetna mišlenja naroda tako v Jugoslaviji in drugod na Balkanu, je težko verjeti. Kajti na-rdo v borbi na živlenje in smrt, jasno izraža svojo pripravnost ne povrniti se pod prejšnost protiparod-nih režimov, ampak odločen, ze-dinjen hoče svobodne in demokratične države, brez kakoršnega koli varuštva.
Druga značilnost v njegovem govoru je ta, ko je omenil da Stalin ne trati čas za pogovore. Prav imenitno bi bilo to pravilo tudi Z naše strani. To je bil že Šesti pogovor med Churchillom in Rooseveltom v tekoči vojni. Rezoltat teh pogovorov do sedaj je oči viden. Razen zavzetja afriškega obrežja, nekaj otokov na Pacifiku in zdaj koordinirane armade zaveznikov s zavzetjem Sicilije in bombardiranjem iz zraka Nemčije in Italije, drugega uspeha ni bilo.
it-
Delavec
Če to primerjamo z akcijami Rdeče Armade na dva tisoč milj dolgi bojni črti, ter vpoŠtevamo zavezništvo kot objektiva čimprej vničiti sovražnika, tedaj je dose-dajni rezoltat teh pogovorov zelo reven. Ne zato da niso sredstva na razpolago in da ni bilo zadnji dve leti dovolj času, ampak zato, ker se odlaša z neposrednimi akcijami, ki so edino reŠitvene in v cilju skrajšati vojno. Z tem pa seveda tudi materijalne in ljudske žrtve.
Narodi Evrope, so se naveličali poslušati poslanice. Vidno dejstvo kaže, da so podvzeli akcijo tudi proti zelo rezkiranim okolŠčinam in priložnosti. Vidimo da izmed vseh v Jugoslaviji, zdaj v Bolgarski, Danski, Norveški in malo ne v vsih zasužnjenih državah. To je najboljši odgovor na one poslanice, ki so naglaŠale potrebo "strpljjvos-ti" in čakanja. Tak odgovor bi moral biti tudi z naše strani, da se podvzamejo potrebne in reŠitvene akcije v zapadni Evropi.
Ruska armada in narodi v Evropi, niso časti lačni. Vse kar se zahteva je ustanovitev druge fronte za popolno vničenje nemške/ fašizma v Evropi in njegovih p nerjev drugod.
.N 4.
"EDINOST
petek, 10 september 1943
IZ GLAVNEGA TAJNIŠTVA ZVEZE
atje in sestre!
Siguren sem, da izražam želje večine ako povem, da se željno pričakuje poročila in sklepi prve konvencije Zveze Kanadskih Slovencev. To tega prepričanja pridemo na podlagi harmoničnega posvetovanja in razsprav na konvenciji, ter vrednostnih sklepov za bodoče delovanje naše narodne protifašistične in demokratične organizacije.
Konvencija je položila zdrave temelje temu gibanju; dala muokrep-čilo z novimi načrti in tudi močmi v času, ko se v svetu bije boj za narodno osvobojenje in pravičnost. To ,ji daje zgodovinsko vrednost in njeni sklepi bodo najočitnejŠi dokument dela kanadskih Slovencev.
Prav dosti je vrednostnih vprašanj o katerih se je razmotrivalo tfr v bratski slogi vršilo posvetovanje. Vsak delegat in tudi gost je bil prevzet z temi vprašanji, ter skušal dognati izmed dobrega Še predlog. Z eno besedo vskla-diti'vsako* qajmanjŠe vprašanje v ono jasnost, katera je potrebna v trkem dtTo vanju če hočemo doseči tako uspeh, kakor tudi uresničiti sklepe konvencije.
Topot moj namen ni obširno razlagati o sklepih konvencije in splošnem načrtu, ker to boste brali v posebej tiskani izdaji zapisnika Konvencije. V tej izdaji bodo tiskana tako glavna poročila, kakor poročila delegatov; pozdravi kon-
venciji in tudi pozdravi, ki je konvencija poslala voditeljem zaveznikov; narodni osvobodilni in partizanski armadi; slavnemu pisatelju L. Adamiču; Združenemu Odboru ameriških- južnih Slovanov, čigar predsednik je Adamič; SANS. itd. Vse to bo tiskano kakor omenjeno v posebni izdaji iin z toliko izvodov, da bo zadostovalo za vsako naselbino najprej v Kanadi, zatem pošljemo nekoliko izvodov našim sosednjim rojakom v Združenih državah.
Medtem zelo važna sugestija je od naših rojakov v Port Arturju, za božična darila našim vojakom v armadi. Ker se izmika čas konvencija je naložila tajniku Zveze, da to plemenito delo se proširi na vse odseke Zveze. Zato tem potom apeliram na izvršne odbore odsekov in članstvo v celoti Zveze, da se nemudoma podamo na delo, priredimo domačo zabavo ali pa temu nekaj podobno. Kakor denarno zbirko tako tudi naslove od naših vojakov pošljite na glavno tajništvo, katero bo zaporedoma priobčilo seznam darovalcev in tudi odsekov, ki so prispevali k temu delu.
Naslov glavnega tajništva ostane isti kakor dozdaj, to je :206. Adelaide St. W. Toronto, Ont. Na ta naslov naslovite vse kar spada v opravila glavnega 'tajništva Zveze Kanadskih Slovencev.
Ludvik Troha, gl. tajnik
PETOKOLONKA
NAPAD NA PARTIZANA R. DIMOVIČA
Spisal, Jakob Zupančič.
Harold Newman je ponovno Študiral že svoj tretji dossier. To je bil njegov izraz — rabil ga je dosledno mesto angleškega "file". Saj veste kaj mislim: šop listin, ki se tičejo eno in iste zadeve.
Kdor bi slučajno prišel v sobo Št. 729 bi nehote mislil; 'Aha, "boss" obe nogi na pisalni mizi! Toda Harold je imel noge na mizi iz zelo prozaičnega vzroka: na podplatih so se mu naredili mali, a skrajno neprijetni izpuščaji, ki jih je zdravnik — specijalist — imenoval "plantar warts", ter jih zdravil z Roentgenovimi žarki, kar je bilo zelo počasno in precej občutno tudi za denarnico. Ni čudno torej, da je Harold ob vsaki priliki razbremenil svoje južne tečaje vsake teže.
Mislil je odložiti zbirko listin na kupček na levi ter se lotiti novega slučaja z velikega kupa na desni, ko se mu je pogled ustavil na fotografiji, prilepljeni na prošnji za državljanstvo.
Hm — Gertie, to je Gertruda. Ona pa je bila Gretchen, to je Margareta. Torej ni ena in ista. Ali pa. . . Seveda je, ni dvoma. To Gertie na tej sliki je ona Gretchen globoko v srcu!
Skočil je pokonci, pa je poglasno zaječal. Prokleti mozolji in podplati ! Zopet je sedel in topot stegnil noge pod mizo, da so počivaie le na robu pet.
Toronto — Prednedavnim sem prispeli partizan Radovan Dimovič, kateri je govoril že na nekaj javnih shodih, ter jasno očrtal vlogo Mi-bajlc ;ča in njegovih četnikov, je den dne 3 septembra tukaj ro. Napad je izvršen po katera na slepo služi veli-reakciji, kateri gre za noh-ir so močni dokazi o nje-jjrptinarodnem delovavanju, ino pa v starem, kraju ;kjer je znano Mi.hajlovič le najlepši primer v sodelovanju z Italijani proti narodne osvobodilne armade in proti narodnega osvobojenja.
Napad na Dimoviča, ni slučajnost! Izseljenci spominjajo se odvratnega dela posameznih ljudi, kateri ko niso uspeli sprečiti resnico in doseči po svojih načrtih, poslu-žili so se obtožb pri posameznih podjetjih proti ljudi, ki so zagovarjali unijski pokret, narodno enotnost in splošen napredek za narod. Danes take skupine in na prvem mestu Srbska Narodna Odbrana po vzorcu Markoviča v New Yorku proti ministra Kosanoviča, tukaj v Kanadi proti rodoljubnih Srbov, se poslužujo ne le z obtožbami, ampak
kakor je omenjeno celo z napadi.
Za vse poštene rodoljubne in demokratične Slovence, Hrvate in tudi Srbe, dotični napad na Dimoviča, mora biti skrajni opomin, za tesnejšo združitev in soglasje' do one stopnje, ki bo zmožna pred kanadskih narodom, odkriti delo takih skupin in ga prikazati v pravi luči. Potrebno je da kanadski narod zve, kdo so privrženci fašizma in z tem nevarni za javni mir.
Neki Kojič, ki se je pokazal med prvimi z napadom na Dimoviča, gotovo je da ni delal po svoji volji in zavesti, ampak podžgan na umeten način velikosrbske reakcije okrog "Srbobrana" tudi "GK", katera na nedostojen način podžigata sovraštvo proti Hrvatom in prav posebno proti osvobodilnemu gibanju v starem kraju. Zagovarjata se ve, način bivših režimov, ki so narodni volji ustrezali le z glavnja-čami in celo uboji v vladni zbornici.
Slovenci obsojamo take napade in pravimo, da je to delo fašistov, proti katerih se bomo borili z našo narodno enotnostjo in enotnostjo v bratski slogi in vzajemnosti Hrvatov in Srbov.
Spomin mu je Švignil preko več let v preteklost ter preko tisoč in tisoč milj v odaljeno Ženevo. Takrat je bil knižnjičar v sijajni knji-žnjici Lige narodov. V razkošnih dvoranah je bilo nič koliko knjig, toda zastopniki raznih držav njih niso veliko čitali. BeneŠ je bil najpogostejši obiskovalec in je čital knjige v tucatu slovanskih jezikov in Še par drugih. Nemci menda vse vedo, vsaj v knjižnico jih ni bilo. Kasneje so sploh odšli iz Ženeve; doma pa so z najboljšimi knjigami — kurili krese.
E, počakaj! Neka Nemka je le prihapala in prihajala je še kar pogosto. Gretchen — Prav dobro se spominja, kaj je čitala: samo knjige o notrajnih razmerah Čfehoslo-vačke, Avstrije, Jugoslavije, Poljske in drugih držav.
"Gospodična je gotovo ekonomistka", ji je dejal ob priliki, ko je baš prišla nova knjiga o notrajnih homatijah na Poljskem. Kniige se je takoj polastila z opombo: "Ne baŠ ekonomistka. Ampak poznati moramo notrajne razmere, da jih lahko izrabimo v naš prilog, ko pride dan."
Razumel je da govori o Nemcih na splošno, toda takrat ni nihče slutil o njih nakanah. Danes ve ves svet, kako natančno so se pripravili na vrtanje od znotraj ter zaeno z obročem okrog posameznih narodov. Ali takrat izraz "peta kolona" Še niti izumljen ni bil."
ZADNJE SLOVO OD DR. FRANA TOMINŠKA
V HARKOVU SE POVRAČA ŽIVLJENJE PO ' STRAŠNEM TERORJU
TRAJNO PRIJATELJSTVO Z SOVJETSKO UNIJO
Southport Anglija 7 sept. — Za trajno prijateljstvo z Sovjetsko Linijo se je glasil poziv včeraj ob otvoritvi redne konvencije britskega strokovno unijskega pokreta.
Po 18 letih prvikrat prisostovala je taki konvenciji sovjetska delega-\ cij,a sestavljena od osem moških in dve ženski delegatkinji. Obenem prvikrat da je tako konvencijo od-S pila z predsedniškim nagovorom, i Dame, Anne Laughlin ki je med jdrugim iz predsedniškega mesta poudarila: "Največje izdajstvo bi bilo ako v teku vojne in po vojni po-"" zabili na naše obveznosti razvijati prijateljstvo med Vel. Britanijo in Sovjesko Unijo". Dalje je kritizirala takozvani AMG (Zavezniška vojaška administracija v osvobojenem ozemlju) ker ni podvzela potrebnih korakov za efektivno živilsko pomoč in vezi z narodnim po-kretom.
Vsekakor razvidno iz poročil, da so bile precej vroče debate o takojšni ustanovitni druge fronte na evropskem kontinentu. Sir Walter Citrini, ki se zadnje poletje mudil na obisk v Sovjetski Uniji, ter imel posebni pogovor z predstavniki sovjetskega strokovne unijskega pokreta, bo nasproten taki resoluciji pravi poročilo. To pa ni vsekakor nič izvenrednega kdo pozna njego-- preteklost iz katere se vrsti v sikaterih ozirih sicer neprijeten -kusen primer, kadar se je ktivnih vprašanjih zlasti
interesov unijskega pokreta in delavskega pokreta še posebej. Z njegovim posredovanjem je prav zadovoljna financijska in tudi reakcija v političnih zadevah.
Za prisotnost sovjetske delegacije zasigurno ne gredo zahvale Sir Wal-er Citrini, kolikor gredo angleškim delavcem in narodu v splošnem. Te zahteve so bile pa preteške, da bi jih zavrnil in dokaj preočitne za njegovo stališče. Poleg sovjetske delegacije, konvenciji je prisostovala delegacija iz Poljske, Švedije in ČehoslovaŠke.
HULL PROTI KREDITA ARGENTINIJI
Harkov — Harkov je Štel pred vojno en miljijon prebivalcev. Od teh danes po najstrašnejših tortu-rah in mučiliŠčih nad prebivalstvom, se računa da je ostalo komaj 250.000, poroča znani poročevalec, Henry C. Cassidy.
"Ravnokar pričujem preporoje-nju Harkova, kakor tudi pripovedovanju o strahotah, ki so se vršile proti prebivalstvu in tudi nad mestom. Pripovedovanje o teh strahotah, je do skrajnosti strašno in celo neverjetno, toda pred očmi je le strašna priča o vsemu, ki potrjuje poročila in tudi pripovedovanja.
Selinov, kateri se je povzpel od navadnega električarja v mestni svet Sovjetov, pravi da je 40 odstotkov porušenih poslopij bilo že takoj po prvi okupaciji nacistov, ter se povzpelo na 60 odstotkov ob drugi in zdaj pa nad 70 odstotkov. Posebno so razrušene tovarne, pravi Selinov.
Nemci so obesili veliko Število prebivalcev na javnih prostorih. Ponovili so isti posel ob drugi oku-
paciji mesta. Zdi se da jim je šlo prav vslast obešanjem, nakar je pa Število drugače ubitih in vničenih vsekakor preseglo prvi način. Tako so tisoči prebivalcev postali žrtve nacističnega razbojništva.
Zadnja borba za Harkov, je bila ena od najstrašnejših pripoveduje neka ženska, ker so Nemci požigali poslopja. Mesto je bilo podobno ob pogledu, kakor morskim valovom v plamenu. Gorela so poslopja, tovarne in druge stavbe. Nemci soubili njenega ujca zaradi tega, ker je odlonila dati zapestno uro.
Neki drugi meščan pripoveduje zadnje dni 13 in 16 marca tg. 1. v Harkovu. Nad 400 sovjetskih ranjencev in 300 drugih v bolnišnici, je zgorelo, ko so jo nacisti zažgali. Ravno tako je bil lov po ulicah proti drugih prebivalcev, katere so streljali po 40 in 50 v eni skupini naenkrat.
Kljub tako strašnim ranam tako nad prebivalstvom kakor tudi nad mestom, Harkov se vrača v preporod živlenja, pravi Cassidy.
VEČ DOPISOV JE POTREBNO
Washington — Državni tajnik Cordell Hull je z odločnini besedami zavrnil kreditno pogodbo (lease-Lend Bili) za Argentinijo in pravi, da je za Ameriko vidno dejstvo, da Argentinija ni naklonjena delati v pravcu sigurnosti novega sveta.
Odkaz je nasledil potom pisma ministru za zunajne zadeve Argen-tiniji, Segundo Storni, kar je bilo pozneje naznanjeno v State De-partmentu.
Storni si je vsekakor prizadeval pojasniti in prepričati državnega tajnika Mr. Cordell Hull, da je Argentinija nasprotna "totalitarnemu režimu" in da osiŠčne države
Port Arthur — List Edinost prejemam redno in točno, berem z veseljem kakor uredniške članke tako tudi dopise iz raznih naselbin. Prav všeč mi je vsaka beseda in rad bi, da se oglasi vsakikrat vsi ti dopisniki in tudi oni, kateri se še dosedaj niso.
Naš Port Arthur, je nekam zaostal s poročili in dopisi. Vem pa da je tega mnogo kar bi treba, da se je dalo znati. Ali je kriva temu lenost, nesposobnost, ali pa bojazen, da se ne da dopis od nas. Recimo! Priredili smo Z. K. S. in S. K. S. skupni piknik dne 8 avgusta. To je že precej časa za nami. Da ni izpadel dobro bi Še ne bilo zameriti,
nimajo kaj pričakovati od njene vlade.
Nadalje Storni pravi, da je "evolucija" naroda Argentine v pravcu Zedinjenih Narodov, toda ta bi Še toliko bolj napredovala ako bi Predsednik Roosevelt bil le z dobro gesto naklonjen za tesnejše prijateljstvo, namreč določiti nujno potrebo orožja in drugih zalog za Argentinijo.	,
Ali ni nekaj čudnega z strani Argentinije, ko ta pravi, da ji je potrebno tesnejše prijateljstvo le pod pogojem kreditnega posojila, oziroma nabaviti v Združenih državah potrebno orožje. Znano pa je, da se do danes ni odprto izrekla proti osišču kljub temu, da je ta zahteva na dnevnem redu naroda v Argentiniji.
ampak bil je izvrstno uspešen in obiskan od vsih Slovencev, Hrvatov in Srbov, od blizu in od daleč. Tudi iz Geraldtona so nas obiskali!
Bilo je kot navadno precej zabave, veselja in tudi zadovoljstva.
Kraljice piknika so bile nestrpne z svojim agitiranjem skozi do 5 ure popoldan, to je do odločilnega trenotka, nemreč kadar srce nekam težje utripa in narašča radovednost, kdo bo zmagal.
Torej tekmovalka odseka Z. K. SlovenceB, je nabrala 14 tisoč 400 glasov. Od odseka Z. K. S., pa 17 tisoč glasov. Ali ni to lepi uspeh in velika požrtvovalnost tako naših vrlih tekmovalk, kakor tudi onih, ki so seveda po svoji zmožnosti jim pomagali do uspeha če je to za prvo ali pa drugo mesto. Končno skupni dobiček je le namenjen dobrim in koristnim svrham. Gre zhvalla tako kraljicam piknika, ka kor tudi vsim posetnikom. Za drugo rajžo in ob enaki priložnosti se bom za času potrudil o takem delu sporočiti takoj.
Tukaj prilagam mony order za pet ponovnih naročnikov.Da smo pa tako pozni s prodajanjem spomenic in ponoviti naročnike Edinosti, je vzrok le raztreŠenost naših ljudi v tej okolici. Le sem in kje pride kdo na odih za par dni in se spet povrne nazaj v gozd na delo. Upamo da nam bo uredništvo oprostilo (Uredništvo nima prigovora Port Arthurju, ampak le da bi imel več takih posnema..;ev). Jakob Miklič.
Približno tisti čas se je naveličal krokanja z ameriškimi poročevalci in gledališkimi plesalkami. Veliko prijetneje se je bilo Šetati po parkih, ali pa čolnariti po razseŠnem jezeru, počivajočim med častljivi-mi, belo prikritimi gorskimi orjaki.
Ob takih izletih je on pozabil na daljno Ameriko, ona pa svojo zarote kujoČo Nemčijo, Bili so divni časi, a kratki, tako silno kratki!
Harold je pozabil svoje boleče podplate. V duhu je zopet korakal z Gretchen po položnem griču nad palačo Lige. Upehana sta bila, ko sta dospela na Široko stezo. Pod njima je ležalo pokojno Lemansko jezero. Tam preko so zadnji sončni žarki rdečili zasnežene vrhunce in zdelo se je da se ogledujejo v zrcalo vodne gladine.
Zleknila se je v mehki mah. Prsi so ji burno valovile. Še nikdar se mu ni zdela toko lepa, tako za-željiva . . .
Zatemneli so beli vrhovi, mesto jezera je zevala pod nogami črna praznota. Takrat se je izvila iz objema: "Zakaj bi ne smela biti večno ,tako srečna?.
"Saj bova! Zakaj naj bi ne bila?"
Sklonila je glavo in glas se ji je tresel, ko je govarila :"Moj oče odpotuje jutri na Ogersko. Z njim moram." Nemčija prične s svojim delom in jaz moram izvršiti svojo nalogo!"
Nikdar več je ni videl. A, kmalu, prav kmalu je spoznal kakšna je bila njena naloga. Petokolonka je bila — če tudi takrat takega izraza sploh ni bilo. Ona in tisočero ta-kh je pripravljalo tla v državi za državo — organizirala peto kolono, ki je v mnogih primerih več
zalegla ko vojaške kolone na meji. * * *
Zdrznil se je. S silo je pregnal spomin. Pograbil je Še enkrat do ssier listin in znova jih pregledoval.
—	Hm, poročena je, z Američanom
—	zato je upravičena do kratke procedure: prvega papirja sploh ne rabi in zadostuje, da biva tu eno leto. Haha, seveda — uslužbenka nemškega turističnega urada! Kako je neki prej to spregledal? In kako smešno: že skoro dve leti ni šel nobeden turist odtod v Nemčijo, a urad je bil vendar odprt — dokler ga ni predsednik zaprl skupno z nemškemi konzulati. A da lahko ostane tu in rovari od znotraj Še naprej, hoče imeti seveda državljanstvo.
Pa kako bi se ji skoro posrečil njen namen! Svoje tovariše mora opozoriti na podobne slučaje. Kar se nje tiče, pa jo bo videl kmalo: na tiskovini vrhu Šopa listin je
naznačil dan in uro zaslišanja. * * *
Tajnica mu prinese vizitko: "Stranka čaka".
"Naj vstopi!" Sklonil se je nad papirje in se ni ozrl, ko je vstopila. Z malomarno kretnjo je pokazal na stol zraven pisalne mize. Toda čemu tajiti; srce mu je burno bilo, ko je dvignil glavu.
Planila je pokonci, umaknila se proti vratom: "Harold"!
Ni mogel kontrolirati svojih oči: pregdale so jo in jo našle lepo in
(Posneto iz jlubljanskega"Jut ra" z dne 28 marca 1943)
Včeraj popoldne so položili k zasluženemu počinku zemeljske ostanke enega najzaslužnejših javnih delavcev planinca dr. Frana To-minška. Spoštovanje, ki ga je pokojnik užival v vseh krogih prebivalstva, je bilo najbolj izpričano z ogromno udeležbo pri pogrebu. Zastopani so bili vsi sloji od preprostega rojaka do naj odličnejših meščanov. Vsak je hotel z udeležbo pri pogrebu dokazati svoje priznanje nesebičnemu delu dr. Frana TominŠka in poslednjič počastiti njegov spomin.
Pred kapelico sv. Nikolaja in na prostranom prostoru predmolil-nico na Žalah je bilo že mnogo pred časom pogreba zbrano Številno občinstvo. V tihem pomenku so po-grebci o bujali spomin na srečanja s pokojnim v življenju. Ko so duhovniki blagoslovili krsto s truplom, je spregovoril dr. TominŠku v slovo predsednik Slovenskega planinskega društva dr. Josip Pretnar. Podal je sliko neumornega in plo-donosnega dela dr. Frana TominŠka za slovensko planinstvo. Za njim se je od rajnkega v imenu Turistovskega kluba "Skale" poslovil prof. Tone Ravnik. Tudi on je poveličeval nesebično delo pokojnega dr. TominŠka za naše prelepe gore.
Z Žal se je nato začel pomikati dolg pogrebni sprevod proti pokopališki kapeli, kjer so molili za pokoj duše. Krsto so nosili člani Slovenskega planinskega društva, ki jim je bil pokojni dr. TominŠek mentor in vzgojitelj v ljubezni do prirode. Iz kapelice so ksto prenesli do pokojnikovega zadnjega počiva-
lišča, kjer mu je vslovo spregovoril njegov planinski tovariš in so-delovac odvetnik dr. Jos. Oblak naslednje besede:
"Mračno zro danes planino z one strani, kjer vzhaja sonce, s severa, kjer doseza zotin, z juga in zapada, kjer zahajajoče sonce ru-menjglavo našega očaka nad Prešernovo pokrajino. Kakor da bi imele srce, kakor da bi znale govoriti, čujem med skrivnestnim Šumenjem njih glas: Ta mož, ki ga polagate v naročje preranega groba, je ves naš! Ljubil nas je vsem žarom svojega srca, boril se je za nas z ostrino ostro brušenega meča svojega duha — za čisto naše poreklo in pravo planinsko idejo". — Tam onstran ponosne stavbe Savinjskih planin, je zavekal pred 75 leti Tominškovi zakonski dvojici v zibeljki svestejši glasnika. — Njega so si izbrale čvrst deček, h kateremu so pristopile rojenice prav z vrha kraljevske Ojstrico in ga milovale. Vedele so, da bo njihov najzvestejši glasjiik. Njega so si izbrale in ga priklenile nase. — V družbi mlajšega brata Jožeta so ga gore svabile k sebi in ga nikoli več izpustile tudi tedaj, ko se je preselil na njihove kranjsko stran. Kakor so zrle Savenjsko planine na njegovo zi-belj, tako zrejo zdaj na njegov grob. Planine so se zavile v žalost. Ali naj žalujemo Še mi? Ali je smrt posameznika, ki nosi v sebi duha vesolj nosti, prostorno in časovno noomejenega, večnega in neu-gonobljivega, resnična smrt? Ne! To je samo videz. Ta mož — njegov duh prav tako Še dalje živi v nas vseh in bo živel v vseh drugih, ki pridejo za nami. Borec Fran Tominšek živi!
(Iz strani 2.)
podružnica prizadeva pomnožiti Število svojega članstva.
To ravnanje podružnice Št. 64 SANS je posnemanja vredno, je lep zgled pravega postojanja za pojasnjevanje naših ciljev in smotrov pred ameriško javnostjo. Vsaka druga naša podružnica naj to stori in naši zastopniki v našem kongresu se bodo kmalu radi ali neradi začeli zanimati za to naše gibanje ter gledali tudi na to, da se dobro poučijo o vseh njegovih podrobnostih.
REVIJA JUGOSLAVIJA
Ta organizacija je naročila 2500 iztisov v angleščini tiskane revije "Yugoslavia" z dne 6 avgusta, ker misli, da je za naše gibanje zelo koristno, če se naše članstvo seznani z njeno na vso moč zanimivo 2 septembra in smo jih začeli nemudoma pošiljati vsem č^nom vsebino.
Naročene iztise smo prejeli dne
zapeljivo — danes zrela lepota, a nič manjša kot ona nc-kadajna dekliška . . .
Bilo je mučno, skrajno nerodno. Toda zbral se je, uradnik je nad-vladal ljubimca:
"Gospa — "
Prekinila ga je: "Razporočena sem bila po vložitvi prošnje za državljanstvo".
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ..............................................................
Ulica, hš. št. alj poštni predal
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž.,
Ime in primek: ................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: .............................................Prov................... Drž.......................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
obeh svetovih odborov in vsem podružnicam vsaki po nekaj izvodov.
Podružnice naj prejete iztise po možnosti razdelijo med članstvo ter se na svojih sejah podrobneje pečajo z revij ino vsebilo.
ČLANSKI IMENIK
Članski imeniki naših podružnic že prihajajo v ta urad. Podružnice naj se podvizajo s sestavo svojih članskih imenikov ter jih žurno pošljejo v ta urad, da bo tako čim prej urejen imenik za pošiljanje biljetina, ki ga bo dajal Združeni odbor južnoslovanskih Amerikan-cev vsemu našemu članstvu zastonj.
NAŠE GIBANJE
Od 26 avgusta do 2 septembra so prispevale sledeče podružnice: Štev, 7 SANS, Little Falls, N. Y$30.00, Štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa. $9.00; Štev. 32 SANS, Cleveland, O. $6.00; Štev. 38 SANS, Acme-tonia, Pa., $25.00; Štev 45 SANS, Sheboygan, Wis., $2.10; Šte. 48 SANS, Cleveland, O. $200.00; Štev. 67 SANS, Los Angeles, Cal. $45.00; Štev. 83 SANS, Walsen-burg, Colo. $5.00; štev. 87 SANS, Brooklyn, N. Y. $16.00.
Članstvo dr. Štev. 198 SNPJ, Willard, Wis. je po Martinu Kir-nu poslalo $35.00 tej organizaciji v podporo, a dr. Štev. 174 KSKJ, Greenwood, Wis. pa $5.00.
Mr. in Mrs. Joe Kastelic, Mur-ray, Ntah, sta se spomnila našega narodnega sveta ter poslala po M. Žuglu $3.00.
Proletarec je prodal 5 izvodov Čokove brošure ter nam plačal zanje $1.25.
SHODI, SEJE, SESTANKI IN PRIREDITVE
Dne 11 septembra priredijo v Sheboyganu, Wis. naše tamošnje podružnice in postojanka JPO-SS velik javni shod, na katerem bo, kakor smo že zadnjič poročali, govoril naš predsednik Etbin Kristan. Zborovanje se bo pričelo ob osmih
svečer v dvorani Standard. Na programu bo poleg drugih zanimivih točk tudi lepo petje. Vstopnina bo prosta.
Sledeči dan, t. j. dne 12 septembra, pa bo Kristan govoril še na Slovenskem dnevu v Milwaukeeju, Wis.
Podružnica Štev. 4 SANS, Joh-nstown, Pa. bo priredila dne 25 septembra veselico našemu gibanju v prid. Ta prireditev se bo vršila v dvorani dr. Štev. 16 ABZ v BIackwoodu.