Poštnina platana « gotovini Stev. 19 V Ljubljani, v četrtek dne 12. maja 1932. Leto V. DELAVSKA K f Glasilo krščanskega delovnega ljudstva .VJ; 'T’‘ f >'*!> tr/J "t tn* pop.) t dutaln IbMUKvoi l|uMJ = 11 on^ Binkoštni vihar Najglobokejša naloga krščanstva je, morala«, potem bi pomenilo, da je zakon o zaščiti delavcev v najbistvenejših določilih ukinjen. Ni dovolj, da eksistira zakon. Tisti, katerih se tiče, morajo imeti tudi možnost, da ga uporabljajo. — Zaenkrat so pa take razmere, da stavi delavec na kocko svojo službo, ako zakon uporablja. Ker je tako, zato pristojne oblasti ne bodo upoštevale takega »moralnega« nauka. Sploh pa je smešenje in blatenje pojma morale, če se podjetniki sklicujejo na moralo. Ali je to moralno, če ne izpolnjujejo prostovoljno zakonov, pa četudi jim nalagajo nekaj obveznosti? Zlasti radi tega še, ker ne uničujejo s svojim postopanjem le avtoritete delavskih zakonov, ampak avtoriteto zakonov sploh. Ali moremo imenovati moralno okolnost, da ovirajo delavstvo, da ne sme uporabljati zakonov? Ali je moralno dejstvo, da eksistirajo taka podjetja, ki zadržujejo delavstvu plačo po več tednov, dočim nalagajo denar, ki ga dobijo za v inozemstvo poslano blago, ki ga je izdelalo ravno to delavstvo, katero mora sedaj čakati na denar, v inozemske banke? Ako bi še dalje preiskovali »moralno« udejstvovanje podjetnikov, ne bi mogli najti v praksi prav nobenega polja, katero se tiče delavstva, da bi mogli reči, da so pokazali podjetniki vsaj trohico moralnosti. Ravno radi tega je bolje, da puste podjetniki moralo pri miru in naj izpolnjujejo delavske zakone, pa ne bo nobenih prepirov in tožb. To bo hkrati tudi edino prava morala. Mednarodna konferenca dela je sklenila, da se sestavi konvencija o 40urnem delovnem tednu in se predloži vsem državam. Izhod Rešitev socialnega vprašanja zahteva odpoved od strani posedujočih na neopravičene privilegije, udobnosti, dohodke. Zato sedaj vladajoča družba socialnega vprašanja ne more rešiti, ker nima volje in tudi ne potrebe, niti poglobitve v študij istega. Ali je Človeška narava sploh taka? Protisocialna, krivična, brutalna? Ali ni v človeku ničesar božjega, večnega? Ali je človek brez višjih idealov, brez smotra, že po rojstvu ustvarjen kot suženj? Posedujoči kot suženj materialnosti, pohlepa po izkoriščanju, nemanič pa suženj posedujočega, napolnjen srda in gneva? Mi kot kristjani verujemo, da je možna Kristusova družba, da je mogoče tudi na tem svetu doseči harmonijo gospodarstva, da ni nikaka naravna ali neposredno božja nuja, ki zahteva, da je eden gospod — drugi brezpraven suženj! Gotovo pa je, da je pri nas kristjanih premnogo poganskega duha v gospodarskih vprašanjih, katera smatramo, da niso, ali vsaj tako delamo, kot da bi ne bila v izvezi s katoličanstvom! Med kristjani bi socialnega vprašanja sploh ne moglo biti. Če pa je, je nedvomno gotovo, da smo se oddaljili od Kristusa, da molimo svojega Boga le z ustnicami — a naše srce je daleč od Njega. — Med vero, božjo poslanico, in našim gospodarskim življenjem smo napravili mejnik, ki je odprl socialno vprašanje med kristjani. Nam se pa šele od daleč* svita, kako smo se oddaljili od božjega nauka! — Kristjani, posebno še katoličani bi morali imeti prvo besedo in po besedi tudi dejanje krščanske ureditve človeške družbe. Namestnik Kristusov papež Benedikt XV. je vojno — tudi pravično vojno — obsodil. Želimo, da bi Cerkev še učinkovitejše nastopila. Že leta se diplomacija trudi, da bi se svet razorožil, pa vsi poudarjajo, da se mora razorožiti najprej duševno, notranje. Milijoni katoličanov in ostalih kristjanov bi s cerkveno zapovedjo, izgovorjeno po božjem namestniku, mahoma biio razoroženih. Vpliv izgovorjene besede vrhovnega poglavarja cerkve bi bil tako Silen, da bi vodil diplomacijo do takojšnjih ugodnih razorožitvenih sklepov. Kakor ni Kristus rabil legij vojščakov, da si je osvojil sveit, tako jih tudi kristjani ne potrebujejo. Socialno vprašanje in njegova rešitev je predvsem razorožitveno vprašanje, razorožitveno vprašanje je pa predvsem duševno, notranje, versko! — Ni je rešitve — razen v Kristusu — Odrešeniku! no osvajanje. Zato so bili brez prestanka gnani naprej, nikoli niso mirovali. Prav v tem jasnem spoznanju naloge, v tej odločni volji, da posvete tej nalogi vse svoje moči, da prevzamejo vsako žrtev, je bila čudovita sila, ki je zavzemala in ogrevala duše in rušila na svojem pohodu ovire, ki so se zdele nepremagljive. Bilo je majhno število učencev. Pa so bili v svojem udejstvovanju in v svojem učinku silnejši kakor danes, ko štejemo nad 300 milijonov katoličanov. Objeti od silnosti viharja in ognja so prinesli luč v zmešnjavo takratnih razmer, tema je izginjala, nova blagovest je šla med vrstami trpečih in od takratne družbe zavrženih, blagovest, da so pred Bogom vsi enaki; da ni pred Bogom niti Grkov niti Rimljanov, niti svobodnjakov niti sužnjev. Zato je ta blagovest zajemala vedno večji krog. Vihar je apostole napravil za osvo-jevalce. Mogočnjaki in nasilneži so se jih bali. Rimljani so imeli močne armade, trde in brezobzirne zakone, ki naj bi varovali njihov gospodarski in družabni red, pa so se vendar tresli pred Petrom, ki je prišel v Rim bos, is palico in potno tort>o, brez zlate krone, brez razkošja, ubog, ves kakor Učenik. In vendar je prišel kot zmagovalec. Vihar, ogenj Duha je bila njegova sila. In mi? Ali smo poleg vsega sijaja, poleg bogastva, ki ga kopičijo, komu nevarni? Ali je v nas volja, da bi osvajali? Vežejo se s kapitalisti, da bi branili tako zvane pridobitve: šolo, svobodo. Prvi kristjani so zahtevali tudi svobodo, .tudi svoje pravice, toda ne v zverci z zastrupljevalci človeške družbe. Niso hoteli in tudi mogli ničesar slabega braniti ali pa posredno potrditi. Njihova moč je bila v tem, da so se popolnoma predali svojemu poslanstvu, prevzeli nase tudi posledice tega poslanstva, toda odstopili niso od začrtane smeri niti za las. Zaradi tega so imeli tudi brezmejno vero v zmago Kristusovega nauka. Saj s6 še tudi danes taki posamezniki. Toda celote ni take. Celota niti ni pripravljena, da bi hodila dosledno po poti sinov viharja in ognja, niti ni pripravljena na žrtve. Zato ne predstavlja ta celota viharja, ki vse potegne za seboj, ki ruje drevesa, odkriva strehe, ki pretresa hiše do temeljnih zidov. In vendar je to edino pravo poslanstvo, posebno pa za proletarce, sužnje današnjega družabnega reda. V prvi vrsti se moramo truditi za to, da bi nas objel prav vse binkoštni vihar in ogenj. Drugo bo vse navrženo. Ob tem viharju bodo osrečeni tudi ostali bralje, ob tem ognju se bo mogla greti vsa družina izžemanj h im izkoriščanih. Poročila z delav Jugoslovanska strokovna zveza ■i Kovinarji Javna zahvala. Jesenice, 8. maja 1932. Nekaj dni manj kot dva meseca je bila pretežna večina jeseniškega delavstva brez vsakega dela in zaslužka. Okrog 500 pa jih še vedno čaka, kaj bo z njimi. V nekaterih obratih KID se obratuje normalno, t. j. 8 ur, največ pa skrajšano po 6 ur dnevno. Želimo, da bi se težki dogodki zadnjih dni nikdar več ne ponovili. Strašno je, ako je delavstvo oropano edinega, kar ima, — »dela« s katerim si služi vsakdanji kruh. Rane, ki so bile s tem zadane delavstvu, še dolgo ne bodo zaceljene. Ako bi ne bilo dobrih src, ki so takoj, čim so prejeli prošnje »Prehranjevale akcije skupine kovinarjev JSZ Jesenice«, pomagali z denarnimi prispevki in darili v živilih, bi bila beda našega delavstva še hujša. Vsem darovalcem, ki so se na katerikoli način odzvali našemu klicu in tako dejansko pomagali lajšati brezposelno gorje številnim družinam, izrekamo v imenu prizadetih, kakor tudi podpisanega odbora našo najprisrč-nejšo zahvalo. Bog plačaj! Za: Prehranjevalno akcijo skupine kovinarjev JSZ Jesenice Gasser Albin s. r., Križman Andrej s. r., predsednik. kaplan. Jesenice. Prehranjevalna akcija, skupina kovinarjev JSZ na Jesenicah, je razdelila sedaj že drugič brezposelne podpore. Podpore so se razdelile vsem, ki so še brez dela, kakor tudi tistim, ki so začeli delati po 25. aprilu. Poleg tega se je razdelilo med družine nekaj živil. Občinska pomožna akcija je za nekaj časa prenehala s svojim poslovanjem. Vsem, ki so še brezposelni, kakor tudi tistim, ki niso delali 56 ur v aprilu se je razdelilo nekaj podpore v denarju in živilih od krajevne bratovske skladnice. S strahom pričakujejo delavci, ki so še brez dela, kaj bo z njimi. Govori se o redukcijah, pri katerih bo prizadetih precejšnje število delavstva. Sedaj se dela samo na Javorniku in še nekaterih obratih na Jesenicah polnih osem ur, drugače pa se obratuje po šest ur dnevno. Pri redukcijah naj bi se predvsem varovali delavci, ki so že dalj časa zaposljeni. Nekaj jih je na Jesenicah in Javorniku, ki živijo od svojih posestev. Ti naj bi predvsem prišli v poštev. Seveda bi bilo pri tem treba paziti, da ne bi bili prizadeti tisti, ki imajo kako malo hišico in kos vrta; mišljeni so tu le posestniki, ki imajo doma po več oralov zemlje in najemajo za delo tuje moči. S 1. majem je stopila v veljavo nova kol. pogodba, s katero se uvaja zopet 5%no znižanje plač in vseh akordnih postavk. S posebno pogodbo so urejeni dopusti za delavce, ki delajo celo leto ob nedeljah in praznikih. Pogodba se v 1. 1932. ne more odpovedati. V nedeljo dopoldne, dne 8. t. m. se je vršil članski sestanek, na katerem se je poročalo o vseh tekočih stvareh. Sklenili smo, da se bodo vršili sestanki za vsak obrait posebej, da preštudiramo akordne postavke. Sestanki bodo pravočasno objavljeni. V soboto 14. maja bo zbor zaupnikov. S tem večerom se začne strokovni tečaj, ki bo trajal tri tedne. Organizacijski zaupniki naj se tedaj vsi do zadnjega tega važnega tečaja udeleže. Javornik. V soboto popoldne ob pol 4 se bo vršil sestanek skupine kovinarjev Javor-nik-Koroška Bela v društveni dvorani na Koroški Beli. Ker bo dnevni red zelo važen, naj nikogar ne manjka. POPRAVEK Na poročilo z Jesenic v 17. štev. Vašega lista z dne 28. aprila t. 1. Vas prosim, da po tisk. zak. priobčite na istem mestu popravek tele vsebine: Popravek. Ni res, da sem izjavila kaj takega, da bi bilo ugotovljenv, da je SMRJ, podružnica Jesenice, pobirala prispevke pod lastno firmo, kakor sledi iz Delavske pravice št. 17 z dne 28. aprila t. 1., stran 2, kol. 1., točka 4. Kristan Hermina. (Ostale točke smo izpustili, ker se ne tičejo neresnost g. Kristanove.) Ga. Kristanova je namreč poslala popravek z ozirom na točko 4. pisma, ki ga je skupina kovinarjev JSZ Jesenice poslala g. županu Mr. Žabkarju na Jesenicah in ki smo ga mi priobčili v svojem listu z dne 28. aprila t. 1. V tej točki pa mi sami pravimo, da se nam sicer zdi, »da je veliko bolj možato in pošteno javno objaviti in priznati lastno organizacijsko prehranjevalno akcijo, kakor smo to storili mi, kakor pa obstoječo lastno akcijo skrivati za naslov občinskega aprovizacijskega odbora.« Mi je nismo skrivali. Kdor je nabirko prirejal, pa si je ni upal pod svojim lastnim imenom in je na umeten način brez vednosti aprovizacijskega odbora pod njegovim imenom nabrane prispevke delil, ta se je skrival za občinski aprovizacijski odbor. Ga. Kristanova naj nam pojasni, kdo je bil to? Pravzaprav ne nam, ker vemo, ampak javnosti. Kleparji. Dne 24. aprila t 1. so se sestali na rednem mesečnem sestanku člani »Strokovne skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev v Ljubljani«. Razpravljalo se je o delu, za katerega se bo zavzela organizacija v letni seziji. Tovariši! S težavo smo si ustvarili organizacijo, mnogo članov je doprineslo žrtve zavoljo nje. Sedaj pa, ko nam je že vse ure-■ jeno, ne popuščajmo. Še z večjo energijo in podvojeno silo se lotimo dela, da bomo po- činsko izolamico. Dvomimo, če mu bodo dali primernih zdravil. kazali z deli, ki jih vršimo, da smo ljudje dostojni življenja, ki želimo poleti in pozimi poštenega dela in poštenega življenja. Prihodnji sestanek se bo vršil 29. maja t. 1, ob pol 10 dopoldne vr prostorih JSZ, Delavska zbornica. — Odbor. Elektrotehnični uslužbenci Žirovnica. Na binkoštno nedeljo, dne 15. maja ob 3 popoldne se bo vršil v prostorih gostilne Svetina v Žirovhici redni letni občni zbor Strokovne skupine uslužbencev elektrarne z običajnim dnevnim redom. Člane vabimo, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. Občni zbor je za celokupno uslužbenstvo KDE zelo važnega pomena, zlk-sti še, ker je le malokdaj dana možnost za skupne sestanke. Na občni zbor bo prišel tudi zastopnik centrale. Pridite vsi in točno! Odbor. Lesno delavstvo. i Jurklošter. Sicer smo globoko v dolini in precej oddaljeni od industrijskih središč. Vendar si moramo tudi mi, kakor naši sotrpini, služiti svoj težki kruh v tovarni. Ker smo spoznali, da je delavska moč le v skupnosti, smo sklenili, da se bomo organizirali. Že nad 40 tovarišev je podalo roke za skupno borbo. V nedeljo 8. maja smo imeli sestanek, katerega se je kljub neurju udeležilo do 40 tovarišev. Tovariš Marinček je v svoje^ govoru razložil pomen in naloge delavskih strokovnih organizacij. Zlasti je poudaril, da je nepošteno in nemoralno, če pusti delaV-stvo, da se en del delavstva bori in organizira, dočim čakajo ostali le na to, da bi želi tam, kjer niso sejali. Taki delavci so izdajalci delavskega stanu in ne spadajo mčd delavce. Po shodu, katerega je vodil tovariš predsednik Franc Esih, je šel zastopnik iz Ljubljane s tovarišema Esihom in Rudolfom Seškom k lastniku tovarne g. Heinrihu Fal-terju, da se pogovore o raznih tekočih nepravilnostih v tovarni. Razgovor je potekel v sporazumu. Ta sestanek je pokazal, da je bila organizacija potrebna. Sklenili smo, da mora biti več takih sestankov, da bomo organizacijo še bolj poglobili in utrdili. Živi borba! ir* »v • • Viničarji , Iz centrale. Najhujše bi nam bilo, ako ne bi imeli svojega časopisa. Zato vsi tovariši, kateri dolgujete članarino za več mesecev nazaj, ta dolg v mesecu maju poravnajte. Kdor bo ob koncu maja dolgoval članarino za april, mu brez izjeme v juniju ne naro-Čitno več »Delavske Pravice«.. Skupinam in zaupnikom to v vednost, da še potrkate za zaostalo članarino povsod, kjer še ni v redu. Član, kateri je še veliko dolžan, naj plača sedaj, kolikor pač more, samo da bo za april in maj v redu s članarino. Zgornje Hoče. Ne dolgo je umrl tukaj v Pivoli tov. Potočnik Ivan, star 85 let. Bil je 48 let kot viničar na posestvu »meniških« (Vetrinjskega dvora), ki imajo svoje upravi-teljstvo v Mariboru. To beležimo zato, ker je pokojni kot obnemogel in star bil potisnjen lani iz službe brez vsake oskrbnine, katero si je gotovo zaslužil. Taka je pravica hlapca Jerneja. Dokler moreš delaj in garaj, ko pa obnemoreš, pa pojdi, če kam znaš! Ljutomer. Slišali smo, da letošnjo jesen namerava neki gospod odpustiti svojega viničarja, kateri je že 30 let pri njem v službi. To iz vzroka, ker je postal star in obnemogel! Komentarja k temu sploh ni treba. Svetinje. Občni zbor dne 5. maja je potekel zelo dobro. Poročal je o važnosti strokovne organizacije, posebej v današnjih Časih, tajnik zveze tov. Peter Rozman. Predsedniško in tajniško mesto sta sedaj prevzela mlajša moža, tako bo skupina sedaj še bolj napredovala. Zavrč. Dne 8. maja smo imeli občni zbor skupine. Poročila odbora so bila sprejeta 'in izvoljen dosedanji odbor. Za večji razmah skupine in za novo delo nas je navdušil s svojim govorom tov. Peter Rozman. Nasprotnikov naši skupini tudi ne manjka in časopis »Delavska Pravica« se nekje stalno zastavlja nekaterim članom. Tovariši, glave pokonci za organizacijo in naše pravice! Ne kriza, marveč nesramnost! Neki vinogradnik iz ljutomersko-ormoških goric, daleč znan kot velik katoliški mož, je med tri po-lovnjake jabolčnika zmešal en polovnjak je-siha in je tako pijačo dajal delavcem pri kopanju v vinogradu. Delavci, ki so to brozgo pili, so vsi bljuvali, potem pa seveda tako pijačo odklonili. Tudi drugod so bili z ozirom na kakovost pijače za delavce podobni slučaji. Da tako! Najprej zaslužek reducirati, potem pa viničarje z jesihom in pomijami napojiti, še žolča zakaj niso prilili! Pa sebi in onim, ki prihajajo na obiske, bi tudi tako natočili. Je baš to primerna pijača za take, ki nič ne delajo, samo popivat pridejo. Naj bi tudi takim bila pokazana vsa človečnost civilizacije XX. stoletja s svojo fabrikacijo pijač, ne samo nam delavcem. RAZNO Hrastnik. V nedeljo prvega maja je šlo veliko število delavcev na Mrzlico. Kre-kovci so šli deloma na Mrzlico, deloma na Šmohor. Redukcija. Pravijo, da so nekateri le do-zopet zaposljeni. Pri redukciji se ni upošteval bili začasen dopust in da bodo nekateri socialni moment, ampak produkcijska zmožnost, torej ne človek, ampak stroj. Neki ruski emigrant-nameščenec je zgubil radi redukcije živčno ravnotežje. Nekaj časa je hodil gor in dol, naposled so ga dali v ob- Da omogon v teh težkih časih tudi revnejšim slojem pošteno zabavo, je KINO KODELJEVO znižal vstopnino, tako da so zdaj cene sledeče: parter Din 8, 5, 4, 3 in 2, balkon Din 8 Krekova družina Polhov Gradec-Dvor. Na praznik 5. maja se je vršil občni zbor tukajšnje Krekove družine. Govorila sta tovariša Velkavrh France in Kisovar o pomenu in nalogah Krekove družine. Udeležba je bila polnoštevilna. Izvolili smo tudi odbor. Za starešino je bil soglasno izvoljen tovariš Tone Kisovar, odborniki pa so: Jasenovec Franc, Velkavrh Franc, Peklaj Jakob in Cankar Matevž. Imena odbornikov nam jamčijo, da se bodo res potrudili, da bo družina čvrsto napredovala. Pa tudi člani morate gledati, da se vsakega sestanka in vsake prireditve polnoštevilno udeležite. Kajti s tem pokažemo, da smo res vredni nasledniki našega nepozabnega dr. Kreka. Ne poslušajte tistih, ki pravijo, da to ni za kmečko mladino. Ravno tako mora biti kmečka mladina dobro podkovana v vseh vprašanjih poznejšega življenja kakor delavska mladina. Saj smo vsi delavci, naj si bo na polju ali v tovarni ali kjersibodi. Vrzimo torej stare fraze proč in podajmo si skupno roke. Mladina mora začeti s skupnim deiom za blagor delavstva brez razlike, naj je kmečki ali tovarniški ali rudarski delavec, ker v slogi je moč. Torej na delo za naše cilje! Bog živi in podpiraj naše delo! -a- Hrastnik. Preteklo nedeljo se je poslovil od nas blagajnik Krekove družine tov. Lojze Šmit. Odšel je k vojakom. Revež je bil že skoraj dve leti brezposeln. V težkih krajevnih zmešnjavah se je vedno držal pravilne društvene smeri, kakor store vedno maloštevilnejši značaji. V slovo smo mu priredili v delavski hranilnici od-hodnico, pri kateri je zapel pevski zbor več pesmi. Predsednik je imel bodrilni poslovilni govor. Za nas velja geslo: Zvestoba za zvestobo! Odhajajočemu želimo, da bi se kmalu vrnil. Gospodarska slika v aprilu 1932 Povprečnina članov moških 46.981 (— . 13.038), ženskih 28.052 (— 2704), skupaj 75.033 (—15.742). Bolnikov moških 986 (— 99), ženskih 767 (— 212), skupaj 1753 (— 311). Odstotek bolnikov moških 2.10% (+ (j.29%), ženskih 2.73% (— 0.45%), skupaj 2.34% (+ 0.07%). Povprečna dnevna zavarovana mezda Din (moški) 27.87 (— 1.56), (ženske) 19.27 (— 0.62), skupaj 24.66 (— 1.54). Celokupna dnevna zavarovana mezda Din (moški) 1,309.581.20 (— 456.928.80), (ženske 540.564 (— 71.066.80), skupaj 1,850.145.20 (— 527.995.60). — Številke v oklepajih pomenijo prirast + oziroma padec — od lanskega leta, t. j. od aprila 1931. V začetku aprila se je začela gospodarska kriza zboljševati, kakor je razvidno iz sledečih rubrik: 1. IV. 5. IV. 10. IV. 15. IV. 20. IV. 25. IV. 30. IV. Število članov 72.399 72.242 73.799 74.831 75.979 77.045 78.346 Absolutni padec napram letu 1931 16.254 16.i52 14.797 15.558 16.104 16.486 16.017 1932 22.973 24.065 23.025 22.436 21.081 19.794 19.907 Zboljšanje gospodarskih razmer je faktično večje nego kažejo gornje številke. Radi določb finančnega zakona 1932/1933 je OUZD izgubil tekom aprila ca. 2000 zavarovancev (državnih dnevničarjev, državnih honorarnih uslužbencev itd.). Brez teh sprememb bi bil padec koncem aprila za ca. 2000 članov manjši, nego je zgoraj navedeno. Kaj je pravi vzrok zboljšanju krize, je težko reči. Mogoče je to samo reakcija velike gospodarske depresije, ki se je začela v sredini avgusta 1931 in je trajala do začetka aprila 1932. V tem kratkem času fe šlo članstvo OUZD-a za štiri in pol leta nazaj. Mogoče je vzrok neutemeljena panika pred inflacijo. Naval na denarne zavode govori za to okolnost. Mogoče je pa to tudi prvi simptom bližajočega se konca sedanje gospodarske krize. Končno je mogoče tudi sodelovanje vseh teh momentov. Ker je ta pojav zelo zanimiv in važen, je sestavil OUZD »Zemljevid absolutnega in relativnega prirastka zavarovanih delavcev OUZD-a po svojih ekspoziturah v času od marca 1932 do aprila 1932«. V številkah se nahaja tudi sezijska komponenta, toda za nas je najbolj važno, kje zaposlenost napreduje, pa naj si bo sezijska ali konjunk-turna. Brez odjav državnih dnevničarjev itd. bi se zaposljenost pri ekspozituri v Ljubljani najbolj zboljšala, in sicer za več kot 10%. Tako pa pride Ljubljana na tretje mesto. Ekspozitura Frirast + oziroma padec — članov od marca do aprila 1932 absolutno relativno Kočevje + 110 + 6.33% Maribor + 441 + 3.62% Ljubljana + 846 + 3.50% Ptuj + 66 + 2.73% Slovenjgradec + 60 + 2,65% Celje + 394 + 2.36% Novo mesto + 53 . + 1.90% Zagorje + 32 + 1.22% Kranj + 47 + 0.60% Tržič — 41 — 1.70% Murska Sobota — 56 — 1.94% Skupaj OUZD + 1952 + 2.67% Zdravstvene razmere članov so se v aprilu 1932 napram istemu mesecu 1. 1931 znatno poslabšale. Odstotek moških bolnikov je narastel za + 0.29+ na 2.10%. Odstotek ženskih bolnikov je sicer manjši za — 0.45%, toda temu je glavni vzrok skrajšanje podporne dobe porodnic. Povprečna dnevna zavarovana mezda, (katera približno odgovarja povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je padla za Din — 1.54 ali 6% (v marcu samo Din — 1.30). Padec delavskih plač je posebno velik pri moških delavcih. Faktičen padec delavskih plač je pa še večji, ker podjetniki vedno pravilnejše prijavljajo. Celokupna dnevna zavarovana mezda je nazadovala za Din — 527.995.60. To pomeni, da so delavci, člani OUZD-a, izgubili radi redukcij plač in odpustov iz služb dnevno Din 600.000 ali mesečno Din 15.000.000. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki so se tako znižali vkljub povišanju tarifa od 6% na 6.5%, dnevno za Din 22.00 ali mesečno Din 550.000. Delavstvo in kuluk Kuluk je delavstvo zelo težko zadel, zlasti še v sedanjih časih. Saj delajo ponekod le v skrčenem obsegu, v nekaterih podjetjih so pa občutno znižali mezde. Zato se je delavstvo obračalo na pristojne oblasti, da kuluka ne izterjujejo. Banska uprava naše banovine je upoštevala vse te razmere. Zato je izdal g. ban 18. aprila 1982 - V No. 18/183 razglas o ljudskem delu za nedržavne ceste. Temeljem tega razglasa so pooblaščene davčne uprave, da opuste prisilno izterjavo odkupnine za banovinske ceste, ako bi zavezanci ne mogli plačati odkupnine. Ruski dumping in svetovna trgovina Mnogo se je pisalo in govorilo o ruskem dumpingu, ki da je povzročil veliko zmedo v trgovini zapadne Evrope. Rekli so, da je povzročil zastoj v vsej lesni industriji in tako seveda povečal brezposelnost delavstva. Tako je radi tega, ker je Rusija vrgla na svetovni trg velike količine pšenice po 10 centov bušel, padla cena pšenici pod nivo iz 1. 1906. Kaj pa nam na vse to povedo številke? Da je Rusija pred vojno vsako leto izvozila v inozemstvo 12 milijonov ton žita. Danes pa ne znaša celokupna 'izvozna trgovina Rusije 2% od celokup- Zavezanci, ki bi ne mogli zaradi neugodnega gmotnega stanja izpolniti te obveznosti, naj se sklicujejo na ta razglas in naj javijo tak položaj pri pristojni občinski upravi. Najbolje je, da potrdi istinitost nemožnosti plačanja odkupnine tudi občinska uprava in vse skupaj predloži davčni upravi. Glede odkupnine za občinske ceste pa morejo občinske uprave same opustiti izterjavo odkupnine. V to svrho ni treba vloge na davčno upravo. Torej vsak delavec, ki dokaže, da ne more plačevati odškodnine za kuluk, bo mogel biti oproščen plačevanja dav-| ka, če bo za to prosil. ne svetovne trgovine. Predvojnega izvoza Rusija zaenkrat ne doseže niti za polovico. Gotovo je, da povzroča prehitra izmenjava cen na svetovnem trgu posameznim državam neprijetne motnje, katerih vzroke pa je iskati v profitnem sistemu svetovne trgovine. V članku »Ekonomska kriza in mednarodni urad dela«, ki je izšel v 4. številki Radničke zaštite, ugotavlja pisec, da je največji vzrok, ki dela težave mednarodni trgovini, nestalnost trgovinskih tarif, splošno nezaupanje in vedno menjavanje trgovskih pogodb med posameznimi državami. To so vzroki, ki resno ogrožajo redno zaposlitev delavstva tin povzročajo brezposelnost. t ALBERT THOMAS Vso svetovno javnost, zlasti pa delavsko javnost je presenetila tužna vest, da je 7. maja zvečer izdihnil od srčne kapi zadet svojo dušo Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada dela. Albert Thomas je bil star komaj 56 let, torej v moški dobi, ko bi mogel še marsikaj lepega in modrega ustvariti. Mi poznamo Alberta Thomasa le kot ravnatelja mednarodnega urada dela. Na tem mestu se je izkazal za velikega graditelja. Saj vsi vemo, da ni prišlo socialno čuvstvovanje držav iz srca, ampak so bile prisiljene po razmerah k vsem svojim socialno političnim akcijam. Plod teh razmer je bil tudi mednarodni urad dela. Bil je popolnoma nova institucija. Treba je bilo pričeti na čisto novem polju. To ledino je bilo težko orati tudi radi tega, ker niso bile države članice vedno naklonjene mednarodnemu uradu dela, kakor bi bilo treba. Bile so težave v začetku, pa tudi pozneje. Premagati jih je mogla le taka osebnost, kakor je bil Albert Thomas. Bil je socialist, kar ga pa ni oviralo, da ne bi bil zvest sin svojega naroda. V socialnih vprašanjih je bil doma kakor malokateri. Vrhu tega je predstavljal nesporno moralno avtoriteto. Vse te lastnosti so pripomogle, da se je mednarodni urad dela notranje vedno spopolnjeval. Znal je dobiti zanesljive in zmožne sodelavce-strokovnjake. K temu delu je hotel pritegniti vse pozitiv- ne sile, ki so prišle v poštev pri reševanju delavskega vprašanja. Zato je, par-krat naravnost ostentativno radi prevelike zagrizenosti nekaterih socialističnih voditeljev, poudarjal velik pomen in nalogo krščanstva za rešitev delavskega vprašanja. Ravno tako je brez ozira na morebitne proteste javno poudaril, da so krščanske delavske strokovne organizacije iskrene in dosledne pobornice za delavske pravice. Tudi se je nekoliko-krat osebno udeležil občnega zbora, odnosno važnejših prireditev krščanske delavske internacionale. Albert Thomas je dosegel u&pehe tudi na zunaj. Mednarodni urad dela je bil namreč inicijativen na vseh področjih, ki so se tikala delavskega vprašanja. Zato se je avtoriteta mednarodnega urada dela vedno bolj dvigala in je bila v nekem pogledu celo večja kakor avtoriteta Zveze narodov. Albert Thomas je imel še mnogo ve* likopoteznih načrtov. V sredi najnujnejšega dela, najpomembnejše graditve je omahnila njegova stvariteljska roka. Nastala je nenadna vrzel. Delavstvo brez ozira na svetovno naziranje čuti ta težki udarec. Upa pa, da je življenjsko delo Alberta Thomasa postavljeno na dovolj trden temelj, ki bo prenesel tudi ta udarec. S palače Delavske zbornice vihra črna zastava. Ta zastava naznanja žalost vsega zavednega slovenskega delavstva. je atentator agent komunistične internacionale. Vse pa izgleda, da atentator ni pri zdravi pameti. Reparacije in vojni dolgovi naj bi se po predlogu, ki ga je sklenila staviti re-paracijski konferenci Anglija, znižali za 25 odstotkov. V Ameriki, Franciji in Nemčiji pa o tem nočejo nič slišati. Nemška vlada se je po zadnjih volitvah, ko je postal Hitler najmočnejša stranka v Nemčiji, močno zamajala. Hindenburg je na prizadevanje aktivnih generalov zahteval razpust republikanske oborožene organizacije »Reichsbanner«. Vlada na razpust ni hotela pristati in se je zaenkrat sklenil kompromis. Avstrijska vlada je demisionirala. Vse stranke razen kršč. so zahtevale razpust parlamenta. Socialni demokrati so hoteli imeti volitve v jeseni, kršč. sdci-alci pa so se sporazumeli in dali Hei-matblocku in Landbundu koncesije za novo vlado, na kar sta slednja opustila zahtevo po razpustu parlamenta. Vlado bodo zopet sestavili krš. socialci. Rusija in Turčija se bolj in bolj zbližujeta. Te dni je prišlo v Moskvo na o- bisk večje število turških diplomatov s predsednikom turške vlade na čelu. Prisostvovali so veliki vojaški paradi 1. maja, ko je korakalo čez »Rdeči trg« 100 tisoč rdečearmejcev. Tudi Turčija se namerava po ruskem vzorcu socializirati, k čemur jo še bolj priganja naraščajoča kriza. Politična zveza med Rusi in Turki pa postaja silno nevarna angleškemu gospodstvu nad Indijo. Volitve v Franciji so dale večino levičarskemu bloku, to je socialistom (Blum) in radikalnim socialistom (Her-riot). Vlada je poražena. Dobili so: konservativci 5 (prej 8), demokratska republikanska zveza 76 (90), neodvisni republikanci 28 (26), katoliški ljudski demokrati 16 (19), republikanska levica 72 (101), neodvisni radikali 61 (90), radikalni socialisti 156 (109), neodvisni socialisti 36 (32), socialisti 129 (112), komunisti 12 (10), komunisti Trockega 11 (5). — Novega predsednika voli še stari parlament. Vlada pa je že sklenila podati mu takoj ob izvolitvi ostavko. Splošno se pričakuje, da bo sestavil/ novo vlado Herriot s pomočjo socialistov in levičarskih meščanov. Doma in po svetu Inflacije ne bo, je izjavil finančni minister dr. 'Gjorgjevič. Do inflacije ne pride niti v najmanjšem obsegu pod nobenim pogojem in vlada inflacije nikakor ne bo dopustila. Dinarska valuta bo obdržala svoje dosedanje kritje, ki temelji na zakonu o denarju. V Madridu so prijeli tri zarotnike, ki so nameravali izvršiti atentat na predsednika španske republike. Našim naročnikom iz Ljubljane in okolice priporočamo obisk kina Kodeljevo, ker gre dobiček od predstav ta vzdrževanje Mladinskega doma na Kodeljevem ki nudi pomoč predvsem revnim delavskim otrokom. Vstopnino ima ta kino iimed vseh ljubljanskih in okoliSkih ivočnih kinematografov najniijo: samo Din 6, 5, S in 2, balkon 8 Din. Predsednik vlade dr. Marinkovič je na političnem shodu v Nišu izjavil sledeče: Osnovno vprašanje v naši državi jo, ali hočemo edinstveno državo, ali hočemo federacijo, ali hočemo separatizem. To prvo osnovno vprašanje mora z dnevnega reda in narod mora biti poklican, da svobodno in pošteno glasuje o tem vprašanju in o nobenem drugem. V okolici Kaira, glavnega mesta Egipta, je na neki postaji ob prihodu vlaka predsednika egiptske vlade eksplodiralo več bomb. Dva železničarja sta bila ubita. V Pariza pa je streljal iz neposredne bližine na predsednika francoske republike Doumer-ja ruski emigrant dr. Gor-gulov. Predsednik se je zrušil in v bolnišnici podlegel ranam. Atentator je izjavil, da je streljal zato, ker Doumer ne stori nič proti boljševikom in jih naravnost podpira. Časopisju je dalo francosko notranje ministrstvo poročila, da Učinek zasilnih naredb Vsi sedaj aktivni katoliški državniki brez izjeme menijo, da je mogoče sedanje raizmere ozdraviti na sedaj veljavnem temelju. V potu svojega obraza se trudijo, da bi ohranili in okrepili sedanji družabni red. Pa kako? Kapitalistov ne morejo zajeti. Ti nosijo svoj denar v tuje države v milijardah. Če nastane kje kakšen polom bank, odprejo državne blagajne, da morejo »zdraviti« gospodarske rane. Pa vsi ti napori nimajo nobenega uspeha. Nasprotno, gospodarski vaz drvi navzdol, gospodarske krize so vedno večje. Klasičen zgled za to nudi nemški državni kancler Briining, katerega proslavlja ves meščanski svet za nekakega državniškega genija. Ta genij ni mogel preprečiti, da so nemški kapitalisti samo v Švico izvozili ca 40 milijard nemških mark v zlatu. Nasprotno pa je s jsvojimi zasilnimi naredbami zadel le sloje, ki so odvisni od dohodkov svojega osebnega dela m ki 'se preživljajo le z največjo težavo. S tem je seveda povzročil vedno večjo bedo. Ko je izdal drugo tako naredbo, je izjavila vlada: dosegli smo mejo tega, kar moremo odtrgati svojemu ljudstvu. Približno isto je izjavil tudi državni tajnik rekoč: Taki ukrepi finančnega, gospodarskega in socialnega značaja, kakor ga predstavlja ta druga naredba, se ne smejo ponoviti, ker ne prenesejo kaj takega. 6. oktobra 1931 je izšla tretja nared- ba, 8. decembra 1930 že četrta, ki je bila izmed vseh najostrejša. Ko je izdal prvo naredbo, je bilo v Nemčiji (5. junija 1931) 4,483.600 brezposelnih, 8. decembra 1931, ob času če tretje zasilne naredbe, je bilo brezposelnih 5,665.669, ob času volitev predsednika republike pa že 6,128.000 brezposelnih. Ni čudno, da nazadujejo tako zvane katoliške stranke pri vsakih volitvah. Ljudstvo ve, da so taki zdravniki zanič. Brezposelnost v rudarskih revirjih Ni dovolj, da naši največji trpini rudarji delajo samo po tri, štiri dni v tednu in tako pomagajo lajšati krizo kapitalizmu, imamo vsak dan tudi več brezposelnih. Posebno mladina je tu najbolj prizadeta. Kako naj oče, ki sam dela le tri dni v tednu, živi še svoje sinove, ki so brez posla. Saj niti za sebe ne zasluži. Kaj bo s to mladino? Kam naj gre? V tujino, ko se pa vsak dan vračajo izmozgani in bedni delavci, ker jim tujina ne da več kruha. Vsekakor bo na en način treba odpreti delo in dati kruha tej mladini. Da bi se vsaj nekoliko omililo to strahovito zlo, naj bi se vendar že enkrat začelo s širokopoteznim javnim delom, ki bi vsaj nekoliko zmanjšal to akutno brezposelnost. Racionalizacija in prekomerni dobički, ki jih zahteva zase posebno Trbovelj- Hermann Suderman: GOSPA SKRB Roman »Pavel, bodi dober!« sta se mu laskali, ko so vsi skupaj sedeli pri večerji. »Midve srneve tako samo vsako sveto leto sem!... Pokaži nama prijazen obraz!« »Ali ste pozabili, kakšen dan je danes?« jima je odvrnil božajoč ju po laseh. Prestrašili ste se, zakaj najprej ste se spomnili na obletnico materine smrti, a sta takoj olajšano zadihali — ta je padla vendar na kres. »No?« ste vprašali. »Danes-osem let je gorel naš skedenj.« Vsi so molčali — le oče je godel in se smejal sam vase. — — — Začelo se je temniti, nad poljano je žarela samo še rdeča, ognjena proga, ki je metala ognjeni soj na belo pogrnjeno mizo... Veter je stresal oknice. Dobro, da je ta hip stopila v sobo gospodinja. Brbljava starka, ki je znala človeka vedno pozdraviti z novostmi. »No, mati Jankusova, kaj bo dobrega?« ji je zaklicala Kati in je bila vesela, da se je mogla otresti morastega spomina. »Oh, gospica, kaj res še ne veste? — V cerkvi je danes kakor žegnanje. Vsa vas plete vence — nad oltarjem so napravili mlaj iz samih spenjavk in na straneh stoje najlepši olijandri.« »Kaj pa je?« »Ohcet je! Douglasova gospodična bo imela jutri ohcet.« Sestri ste se v strahu stisnili, si vrgli nagel pogled in se potem ozrli na Pavla. — Ta pa je vrtil med prsti skorjo in se delal, kakor bi se ga vsa reč niti najmanj ne tikala. Sestri ste si vrgli nov pogled in si v globokem razumevanju prikimali. Potem ste ga v istem navalu hkratu prijeli za roke. »Otroka, saj me bosta raztrgala,« je dejal s šibkim smehljajem. »Tako, potem bo pa nocoj tam rompompom,« je vprašal oče, ki je v hipu jako oživel. »Seveda, seveda!« je odgovarjala gospodinja. »Prej sem videla celo kopo otrok, ko so šli mimo, vsi obloženi s starimi piskri in tako ropotijo.« »Pri najini svatbi so naredili bolj za silo,« je menila Greta in sestri ste se spogledali, ter se sanjavo smehljali. j'. »To se pa sijajno ujema,« je zagodrnjal stari m si drgnil roke. »Zakaj sijajno?« je vprašal Pavel. »Ah, mislim samo tako... Slučaj — isti dan, ko so požgali naš skedenj. Povej no — ti Pavel, ti si bil vendar pokoncu — koliko je neki bila ura, ko si zagledal plamen?« »Takole okrog ene je moralo biti.« »No, ti boš že vedel. Kaj si prav za prav iskal na Helenentalu, mi sicer se danes ni jasno, a je ze dobro — prav dobro je tako — zdaj vsaj vem cisto natančno, katera ura je bila!« »Pravo reč veste,« je rekla Greta v smehu. , > že vem!« je kljubovalno odvrnil. »Boš že videla, hčerka, boš že videla!« Kati je hotela sestri na pomoč, a Pavel jima je naskrivaj pomigal, naj pustite starega pri miru. Kmalu nato ste se sestri poslovili. »Hotela si vendar reči Pavlu, da oče za skednjem nekaj skriva,« je vprašala Kati, ko ste sedeli na vozu. »Saj res!« ji je odvrnila, ustavila voznika in pomigala Pavlu bliže. A stari, ki je v čudnem nezaupanju povsod prisluškoval, se je vrinil vmes, in opomin je moral izostati. Ko je Pavel pri večernem obhodu prišel v kuhinjo, je zapazil, kako se je oče pogajal z gospodinjo za star lončenjak. »Čemu vam bo pisker, gospod Meyh6fer?« je izpraševala starka. »Tudi jaz bi šel rad na prežo, mati Jankusova/ je odvrnil z votlim smehom, »morda mi bodo dali kaj pogače.« Starka je hotela počiti od smeha, oce pa je krevljal s piskrom v spalnico in vrata za sabo skrbno zaklenil. Vsa hiša se je bila že odpravila k pokoju, le Pavel je še postopal po temnem dvorišču. »Torej jutri bo svatovala,« je dejal in sklepal roke. »Če bi bil dober kristjan, bi moral zdajle zmoliti očenaš za njeno srečo... A tak mečkač še davno nisem ... Mislim, da sem jo nekoč imel zelo rad, bolj, kot sem pa še sam vedel... kako je le prišlo, da sem se ji tako odtujil?« Mislil je in mislil, a ni mogel priti do pravega sklepa. Mesec je vzhajal nad poljano — velika krvavo rdeča plošča, ki je širila nezanesljiv soj čez dvorišče ... Zdelo se je, da se je vihar ojačil... Žvižgal je pa kotih in vršal po vrhovih... »Če bi nocoj izbruhnil požar, bi najbrž ne bil zadovoljen samo s skednjetji,« je mislil Pavel in pri tem se je spomnil, da bo moral zastopniku poslati opomin, naj se podviza z zavarovanjem. »Zakaj človek ne ve, kaj se utegne zgoditi čez noč... Spat pojdem,« je zaključil razmišljanje, »saj jutri je tudi še dan — in še svatba povrhu.« Po prstih je lezel v spalnico, ki si jo je bil uredil poleg očetove, da bi takoj lahko pomagal, če bi se staremu možu kaj pripetilo. Ni prižgal luči, zakaj vstajajoči ščiip je že svetlo sijal skozi okno. >Bog ve, ali boš danes sploh zaspal?« je mislil uro pozneje. Sence vzviharjenega listja so plesale po odeji divje kolo, vmes je bliskala mesečina kakor beli plamenčki. »Tisto kresno noč je mesec prav tako svetlo sijal,« je mislil. Prišlo mu je na misel, kako belo je sijala Elsbethina nočna obleka izpod temnega plašča. OBUTEV ZA DELO IN UDOBNOST! Sedaj ko nistopajo toplejši dnevi menjajte pogosto obutev, da nogp ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami iugoslovenskih delavcev in iz usnja iz iugoslovenskih tovarn. Vrsia 2942-00 Sandnle ne žulijo nili njgniti žei>a. Otroške St. 22-26 Din 39'—. št. 27-34 Din 49—. Zenske št. 35-38 l)m 59 —. Moške. št. 39-46 Din 69—. Vrsta 292/-14 Moški ževlii v trni i*l' rjavi b«rvi t m čnirn in trpežnim usnjjt m podplatom. Eleganten in soliden čevelj ia dela'nik in pra/.nik. Lufovi vložk Vrsta 9375-03 Za neverjetno nizKo ceno lepi ženski čevlji iz satena. Za mulo denarja velik mksus. Isti iz beržuna za is.o ceno Vrsta 4435-00 Udobni čevlji iz sivega platna z elastičnim gum lastim podplatom Neobhodoo so Vam potrebni v toplih so nčn h oneh. V njih se boste počutili vedno ugodno. Vrsta 1845-05 Udobni in lahki čevlji n laka z nizko peto. Kavnotaki tudi brez zaponke samo za Din 149'—, iz baržuna Din 59’—. Vrsta 0167-00.- Čevlji iz ni' čnega mustnega usnja /. gumijastim podplatom in peto Za uober mate-rijal jamčimo. Za delo na polju in za vsakn štrapac so ti čevlji neobhodni' potrebni. Vrsta 2145-09 Lahki in ud >b >i ženski čevlji it sivega platna z zaponko in z elasti^n m gnm a=t m ped-»toiri. Za malo dem-rja veliko zmtov .ijstvo Za gospodinje: Vrsta 3945-03 Za vsal-odnevno nošenje praktičen, inočun in udobe i . evelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa. Vrst, 9937-18 Moški čevlji v črni ali rjvvi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Elt-ganten in soliden čevelj za vsaki dan. Vrsta 3967-22 Udoben čeveli široke oblike iz močntga boksa, z usnjatim podplatom; zbiti ali z gumijastim' podplatom za isto ceno. ska premogokopna družba, niso v zlo samo rudarskemu delavstvu, marveč vsemu našemu narodnemu gospodarstvu. Zato delavstvo z vso upravičenostjo zahteva, da naj bi država uvedla kontrolo nad premoženjem privatnih podjetij in končno vendar enkrat zatrla to strahovito izkoriščanje našega delavstva potom tujega, kakor tudi domačega kapitala. Delavsko kulturno Sibanie »BESEDA« št 5 je izšla- Vsebina: P. T.: Jedro današnje krize. — France Šmon: Še ena sociologija izkoriščanja, — Tomaž: Pismo o krščanstvu in kolektivizmu. — Co.: Sim- boli in problemi malega naroda. — Knickerbooker: Germankrises (Kriza v Nemčiji). — Pregled: Druga petletka (V. P.). — Ocena: Miško Kranjec, »Življenje« (Mirko Javornik). »Beseda« ima to lepo lastnost, da stalno napreduje. Razveseljivo je to, da se je otresla začetne svobode pisanja in da je krenila v strogo krščansko socialistično smer. Kdor hoče spoznati načela našega pdkreta, kdor hoče žrvefti z novim ipokretom, kateremu pripada bodočnost, mora študirati »Besedo«. To-* vari&i! Če se ne more naročiti eden, naročita skupaj dva,jtrije in študirajte! Le na ta način boste mogli spoznati, zakaj smo krščanski socialisti, zakaj smo se odločili, da gremo preko vsega meščanstva, da hočemo biti svobodni in samostojni in zakaj zavračamo puhlosti, ki se izražajo v raznih spomenicah in proslavah! »Mladi plamen« št 5 (Mesec Prašnika) je razposlan vsem članom in naročnikom. Vsebina: Mesec praznika. Mi smo eno. Soln-ce je posijalo. O naši duši. Taborna ekonomija. Fotografiranje. Kakšna mora biti dekliška organizacija. Iz življenja vajencev. Socialnost pa taka. Vrhovni pravilnik Zveze Borcev in Stražark. Vodniki med seboj. Organizacijski vestnik. Beli kot. Razgled. Na platnicah: Z urednikove mize. Za Salo in za res. — Opozarjamo na prilogo o kolonijah, katere priredi letos ZBS v juliju in avgustu. Si čital ie knjige Krekove knjižnice? Če še nisi, jiih prečitaj in gotovo jih boš naraciji! Dobre, lepe in predvsem naše knjige moraš imeti doma v svoji knjižnici. Knjige so najcenejee in po kakovosti prav izbrane. Naroči se; gotovo ti ne bo žad! Mesečni prispevek je za broširane knjige 4 Din, za vezane knjige 6.50 Din. Razno Hrastnik. Katoliško prosv. društvo na Dolu je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Društvo se je zadnje leto pod agilnim vodstvom g. kaplana Breznika poživilo. Na zboru je imel zanimivo predavanje g. Jože Žmavc iz Trbovelj. V imenu kat. organizacij iz Hrastnika je pozdravil občni zbor tov. Arniek iz Hrastnika. V torek 3. maja je bil sestanek voditeljev raznih društev v Hrastniku radi sestave prehranjevalnega odbora za našo dolino. A. ZIBERT TRGOVINA ČEVLJEV PREŠERNOVA UL. 38 IZa birmance nudimo vseh vrst čevlje, lakaste, ru-jave, bele usnjene in platnene, tudi z a botre in botrce imamo veliko izbiro vsakovrstnih modernih čevljev po znižanih cenah :: oimitmiiiiiiiimiiiiiiiimiiimmimiiimmimimiimiiiiiiiiiiiio | KNJIGOVEZNICA | JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.D = LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6/II Črtalnica in tvornica po- | slovnih knjig - Stalna velika § zaloga vsakovrstnih salda- f konti, štrac, jonrnalov i. dr. | lastnega izdelka S liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilUiiiD V Šanghaju je ob priliki velike japonske vojaške parade vrgel neki Korejec bombo na civilne in vojaške predstavnike Japonske, ki so prisostvovali defileju čet. Japonski poslanik in več generalov je bilo hudo ranjenih. Atentatorja so seveda takoj prijeli in ga čaka gotova kazen. Veliki krvavi atentati so bili v zadnjih dneh kar trije: , Belgrajska univerza bo po sklepu prosvetnega ministra zaprta do 25. junija. Cene asa Vas moSki novi Din 150’—, ženski D;n 120'—, templanje moški 28'—. ženski Din 20'— kakor tuili vsa druga popravila po nujnižii oeni. - Rotno dalo. , TOME IBAR, CevlJarsH! mojster, Sv. Petra cesta K & URE in različna darila za birmo prodaja naJceneJSe tvrdka IVAN PAKIŽ, urar Pred škofijo št. 15 - Ljubljana Podpirajte neodvisen delavski tisk — pridobivajte novih naročnikov ca: tednik »Delavsko Pravico«, mesečnik «Besedo o sodobnih vprašanjih, mesečnik »Mladi plamen«. Čevlji PENI K so najboljši in najcenejši. Posebno delavski čevlji se priporočajo. Kolodvorska ulica št. 35 - Ljubljana w as a- X u H H U U Vašo moš